Novice

Zadnje objavljene novice:

Letos nismo popisovali le ptic

, Novice

Letošnjo sezono nismo popisovali le ptic, temveč tudi poljskega murna, kobilice, metulje in vegetacijo. Hkrati s popisi, smo pričeli tudi z iskanjem dobro ohranjenih, vrstno bogatih travnikov, s katerih bi želeli v naslednjih letih pobirati semena za semensko banko.

Tudi nekaj semenskih mešanic smo že nabrali, z nabiranjem pa nadaljujemo v avgustu, ko bo spekter semen drugačen.

To so le nekatere od številnih aktivnostih, ki smo jih v letošnjem letu izvajali v okviru projekta Life for Seeds skupaj s projektnimi partnerji – Kmetijskim inštitutom Slovenije, Javnim zavodom Triglavski narodni park, Notranjskim regijskim parkom in Javnim zavodom Krajinski park Goričko.

Več o naših dogodivščinah in aktivnostih si lahko preberete na projektni spletni strani – www.lifeforseeds.si. 

Vabljeni k branju!

 

 

 

Z vsako delitvijo videa 30 centov več za nakup invalidske rampe

, Novice

Preteklo soboto je v centru za obiskovalce v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok (NRŠZ) potekala dobrodelna prireditev Premrli integrali. Dogodku je sledila prodajna razstava poslikanega kamenja dr. Ninne Kozorog, ki bo na ogled do oktobra 2022.

Na prireditvi smo zbrali kar 6.280,00 € donacij, namenjenih nakupu defibrilatorja in sofinanciranju invalidske rampe v NRŠZ.

Za organizacijo dogodka kot tudi zbiranje sredstev gre velika zahvala predsednici društva Humanitarček dr. Ninni Kozorog in nastopajočim – jazzistki Vesni Mlakar, glasbeni pedagoginji Evi Vilčnik Emric in kantavtorju Andreju Vilčniku.

Več o dogodku si lahko prebereš na spletni strani Naravnega rezervata Škocjanski zatok. 

Akcija zbiranja sredstev za invalidsko rampo v NRŠZ pa še zdaleč ni zaključena. Dovolj sredstev nam bo uspelo zbrati le s skupnimi močmi.

K zbiranju sredstev lahko na enostaven način prispeva prav vsak – za vsako delitev Andrejevega videa Premrla s ključniki #nrskocjanskizatok #dopps #andrejvilcnik #premrla bodo sponzorji prispevali 0,30 eur za invalidsko rampo v Naravnem rezervatu škocjanski zatok.

Vsi prisrčno vabljeni, da se nam pridružite in delite spodnji video na svojih družbenih omrežjih. Na pozabite pripisati ključnikov: #nrskocjanskizatok #dopps #andrejvilcnik #premrla .

Z novo invalidsko rampo bomo tudi gibalno oviranim omogočili prostran pogled na Škocjanski zatok.

Iskreno hvala vsem, ki se boste pridružili akciji!

Razpis za delovno mesto na DOPPS v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

, Novice

Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto poslovni sekretar – receptor. Delo bo obsegalo razvoj storitev pridobitne dejavnosti naravnega rezervata, vzpostavitev spletne trgovine DOPPS, vodenje blagajne rezervata in finančno-računovodskih evidenc, spremljanje zalog/stanj materiala, drobnega inventarja in osnovnih sredstev, naročanje materiala, opravljanje drugih administrativno-tehničnih nalog, zbiranje in urejanje dokumentacije in strežbo v lokalu.

Kandidat (m/ž) mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti najmanj VI/2 stopnjo izobrazbe (diploma po bolonjskem študijskem programu),
  • imeti znanje vsaj dveh tujih jezikov (prednostno angleščine in italijanščine),
  • imeti izkušnje z delom v strežbi in naročanjem,
  • imeti vozniški izpit B kategorije,
  • biti samostojen uporabnik programskega orodja Windows in Office (Word, Excel),
  • imeti izkušnje s področja razvoja tržnih produktov in storitev,
  • biti samoiniciativen in imeti dobre komunikacijske sposobnosti.

Kraj zaposlitve: Naravni rezervat Škocjanski zatok (NRŠZ), Sermin 50, 6000 Koper.

Trajanje zaposlitve in začetek dela: Delovno razmerje se sklepa za določen čas (obdobje 15.8.2022 – 15.8.2023) s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.

Zbiranje vlog: Pisne prijave s kratkim življenjepisom in z opisom izpolnjevanja pogojev pošljite do vključno ponedeljka, 1.8.2022 na naslov NRŠZ, Sermin 50, 6000 Koper, s pripisom: »prijava na razpis za poslovenga sekretarja«, ali na elektronsko pošto: info@skocjanski-zatok.org.

Zakulisje »zelenega okrevanja«: Kako nam je z evropskim skladom za okrevanje spodletelo zaščititi naravo in kaj še lahko rešimo?

, Novice

Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za naš obstoj a tudi za naše gospodarstvo. Zdravi ekosistemi nam zagotavljajo našo hrano, zrak in vodo ter uravnavajo podnebje. Kriza biotske raznovrstnosti je zato prav tako pomembna kot podnebna kriza – med seboj sta povezani in z obema se moramo spoprijeti hkrati. Zaskrbljujoče stanje biotske raznovrstnosti v EU kliče po takojšnem ukrepanju. Strategija EU za biotsko raznovrstnost 2030 navaja, da je za boj proti izgubi biotske raznovrstnosti potrebnih najmanj 20 milijard EUR na leto.

Februarja 2021 je kot odziv na finančno krizo zaradi pandemije COVID-19 začelo veljati posebno orodje EU financiranja: Mehanizem za okrevanje in odpornost. Mehanizem je po besedah Evropske komisije glavni spodbujevalec evropskega »zelenega« okrevanja. Sedemintrideset odstotkov vseh sredstev iz mehanizma, ki skupaj znašajo 672,5 bilijona EUR, so morale države članice nameniti »zelenemu« prehodu, vključno z ohranjanjem biotske raznovrstnosti. V preteklem letu je zato Slovenija pripravila Načrt za okrevanje in odpornost, katerega cilj je bil med drugim zagotoviti, da bomo kot družba bolje pripravljeni na izzive in priložnosti »zelenega« prehoda.

Ambicije, želje in cilji EU Strategije se ne odražajo v tem, kako so države članice porabile finančna sredstva za »zeleni« prehod iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Za ohranitev in obnovo biotske raznovrstnosti so namreč države članice po ocenah porabile manj kot 1 % vseh sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Tudi Slovenija v svoj Načrt ni vključila perspektivnih projektov ali investicij v širšo obnovo biotske pestrosti. Tematike se dotika posredno preko gozdarskih reform, ki naj bi prispevale k odpornim in biotsko raznovrstnim gozdovom. A podrobnejši pregled teh reform nakazuje na to, da je cilj navedenih reform v večini primerov zgolj povečanje produktivnosti in konkurenčnosti lesno predelovalne industrije.

Več o tem si lahko preberete v poročilu: Zakulisje »zelenega okrevanja«: Kako nam je z evropskim skladom za okrevanje spodletelo zaščititi naravo in kaj še lahko rešimo?

Celotno poročilo je v angleškem jeziku na voljo TUKAJ.

Skupaj zmoremo!

, Novice

V okviru akcije »Varuhi gozdnih specialistov« smo zbrali že za 7 hektarjev naravi prepuščenih gozdov. Dosegli smo predzadnji cilj – zbrali smo 30.000 evrov. Naravi bomo tako lahko vrnili že približno sedem hektarjev gozdov.

Cilj akcije »Varuhi gozdnih specialistov« je opozoriti, da za ohranitev naših najbolj ogroženih gozdnih vrst ptic potrebujemo več naravi prepuščenih gozdov. Stanje populacij gozdnih specialistov je namreč alarmantno in brez tovrstnih ukrepov pri njihovem varstvu jih lahko izgubimo.

Golosek na Jelovici. Foto: Katarina Denac

Alarmantnih primerov je veliko. Letošnji popis divjega petelina na Jelovici je pokazal, da vrsta vztrajno izginja tudi s tega območja, ki je v preteklosti veljalo za eno izmed najboljših v Sloveniji. Predvsem zaradi izginjanja starih gozdov in vznemirjanja zaradi turističnih in rekreacijskih dejavnostih v teh gozdovih, se je njegova populacija v enajstih letih zmanjšala kar za 40 %. Vrsta se kot kaže vztrajno umika v višje lege, kjer še najde primeren habitat, ki ga predstavljajo stari, svetli iglasti gozdovi z bogato podrastjo borovnice. Obstoj te vrste je pri nas močno ogrožen.

Vprašljiva pa je tudi usoda belohrbtega detla, koconogega čuka, malega muharja in črne štorklje. V Sloveniji namreč z gradnjo gozdnih prometnic in posledično vse bolj intenzivnim gospodarjenjem izgubljamo stare, odmaknjene gozdove z večjim deležem odmrlega lesa, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Gozdni specialisti za svoj obstoj pri nas potrebujejo več naravnih gozdov in lastnosti, ki jim jih lahko v zadostni meri nudijo le ti (več odmrle lesne mase, habitatnih dreves in miru).

Tilen, koordinator projekta in Adi, varuh koconogega čuka. Foto: Neža Kocjan

Akcija »Varuhi gozdnih specialistov« je klic na pomoč gozdnim specialistom. Skupaj bomo začeli povečevati površino naravnih gozdov v Sloveniji in s tem naredili pomemben korak naprej pri ohranjanju dragocenih vrst ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane.

Klicu na pomoč so se že odzvali številni posamezniki in podjetja. Tako smo v dobrih treh mesecih zbrali kar 30.000 evrov, s katerimi bomo naravi vrnili že približno sedem hektarjev gozda. Vsem podpornikom se v imenu društva in dragocenih gozdnih ptic iskreno zahvaljujemo za podporo!

Akcija pa še ni zaključena. Gozdnim specialistom lahko še vedno po svojih močeh pomaga prav vsak. Za doseg končnega cilja želimo namreč zbrati 45.000 evrov. Tako bomo naravi vrnili 10 hektarjev gozda.

Pridruži se akciji tudi ti in obišči www.gozdnispecialisti.si.

 

 

POLETNA ŠTEVILKA REVIJE SVET PTIC

, Novice

Vroči poletni dnevi kar kličejo po osvežitvi v morju ali v gorah, kjer so temperature navadno zmernejše. Gorski svet, predvsem pa nekoč popolnoma neobiskana območja, so ključni življenjski prostori nekaterih plahih vrst ptic. V poljudnem članku si preberite kako pomembno je ohranjanje miru v gorah za belko, zvesto prebivalko visokogorja. V rubriki Varstvo ptic pišemo o prilagoditvah ptic visokogorja in izzivih, s katerimi se soočajo v luči podnebnih sprememb.

Gorske trate niso dom le pticam, ampak tudi marsikateri drugi živalski in rastlinski vrsti. Mednje spadajo tudi prav posebne orhideje – murke. Nad gorskimi travišči, okoli vrhov gora, pa za hrano iz nahrbtnikov pohodnikov nemalokrat oprezajo planinske kavke. Italijanski raziskovalci so ugotovili, da človekova navzočnost oblikuje njihove vedenjske vzorce. V portretu ptice predstavljamo planinskega vrabca – ptico, ki je močno zvesta goram. K ogledu lepot alpskega sveta vas vabimo tudi v rubriki Skozi objektiv, ponujamo pa vam tudi nekaj dodatnih namigov za poletna opazovanja gorskega živalstva in rastlinstva.

Podali smo se na raziskovanje skritih biserov Črne gore, raziskovali kdo pleni gnezda ptic v mestih, odkrivali prikrite vloge ptic, v reviji pa boste našli tudi nasvete kako postopati, če najdete ptičjega mladiča izven gnezda.
Za najmlajše ornitologe smo pripravili poletno ornitološko uganko in igro, izkušenejši opazovalci ptic pa se boste ponovno lahko preizkusili v prepoznavanju vrst v rubriki Skrivnostna fotografija. Švicarski ornitolog André Ducry nam je predstavil učinkovite ukrepe za varstvo repaljščice v Švici in kampanjo, ki jo organizira organizacija BirdLife Švica v letošnjem jubilejnem letu, v katerem praznuje 100. obletnico delovanja. Člani Pomurske sekcije so združili moči za breguljke na Muri, v maju pa je potekal prvi Petelinji zajtrk po ornitološko. V pomladnem času se na društvu vedno veliko dogaja, med drugim smo izvedli Koščev izlet na Iški morost, delo društva pa smo predstavljali na dveh mednarodnih konferencah.

Ptice so za marsikoga vir navdiha za umetniško ustvarjanje. Predstavljamo vam nekaj izbranih del iz zbirke Umetnostne galerije Maribor in delavnico, ki je v Škocjanskem zatoku združila naravoslovne vede in umetnost.

Vabljeni k pregledu Programa predavanj, izletov in akcij ter novic o delavnicah, zaključenih in potekajočih projektih, popisih in dogodkih DOPPS.

Prisrčno vabljeni k branju!
Tjaša Pršin, urednica revije Svet ptic

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Pomembno je ohranjanje miru v gorah
  • 11: Človekova navzočnost oblikuje vedenjske vzorce planinskih kavk
  • 12: Skriti biseri Črne gore
  • 16: Ptice visokogorja – specialisti s številnimi prilagoditvami
  • 18: Murke – prav posebne orhideje gorskih trat
  • 20: Planinski vrabec
  • 22: Kdo pleni gnezda ptic pevk v mestih?
  • 24: Lepote alpskega sveta
  • 26: Poletna opazovanja v naravi
  • 29: Program predavanj, izletov in akcij DOPPS, julij-oktober 2022
  • 33: Prikrite vloge ptic
  • 34: André Ducry
  • 38: Združili smo moči za breguljke na Muri
  • 40: Petelinji zajtrk po ornitološko
  • 43: Koščev izlet na Iški morost
  • 44: Cilj je varna jadranska selitvena pot
  • 48: Naravoslovne vede in umetnost v Škocjanskem zatoku
  • 52: Novice

 
 

PDF revije Svet ptic, leto 2022, letnik 28, številka 02.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

 

Prvi rezultati preizkusov ukrepov za varstvo ptic v kmetijski krajini v letu 2022

, Novice

V okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5, smo med marcem in majem na površinah sedmih kmetijskih gospodarstev (KMG) na območjih Ljubljanskega barja, Goričkega ter Dravsko-Ptujsko-Središkega polja, preizkušali rezultatsko usmerjene in prostorsko ciljane ukrepe za ohranjanje hribskega škrjanca, poljskega škrjanca in pribe.

PREDSTAVITEV PREIZKUŠENIH UKREPOV

Ukrep za varstvo poljskega škrjanca vključuje vzpostavitev zaplat neposejanih tal na obdelovalnih površinah. Pri sejanju strnih žit, oljne ogrščice, deteljno-travne mešanice, lucerne, inkarnatke ali ostalih detelj, kmet ugasne in dvigne sejalnico, se premakne za nekaj metrov naprej, sejalnico spusti, prižge in nadaljuje s sejanjem.

Zaplata golih tal. Foto: Tjaša Pršin

Ukrep za varstvo hribskega škrjanca temelji na dobrem sodelovanju ornitologov, kmetijskih svetovalcev in kmetov. Ornitolog med aprilom in majem pregleduje površine, primerne za vrsto in beleži prisotnost hribskih škrjancev. Kjer ti gnezdijo, so navadno opaženi z gnezditvenim materialom ali hrano v kljunu. Ornitolog nato v nadaljnjih dneh poskuša najti njihova gnezda. O najdenih gnezdih obvesti lastnike zemljišč ter se z njimi dogovori za izogibanje kakršnimkoli kmetijskim opravilom na delu travnika ali njive z gnezdom do določenega datuma.

Ukrep za varstvo pribe prav tako temelji na sodelovanju med ornitologi, kmetijskimi svetovalci in kmeti. Ornitolog med marcem in majem pregleda orne površine in na njih beleži prisotnost prib. V primeru zaznanega gnezditvenega vedenja (npr. intenzivnega preganjanja plenilcev, vračanja in čepenja na istem mestu), ornitolog v nadaljnjih dneh poskuša najti njihova gnezda. Ta v dogovoru s kmetom nevpadljivo označi, kmet pa se jim pri obdelavi površin z mehanizacijo izogne.

Več informacij o ukrepih, preizkušenih v okviru projekta EIP VIVEK, si lahko preberete v priročniku: Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini – EIP VIVEK.

VARSTVO POLJSKEGA ŠKRJANCA IN PRIBE NA LJUBLJANSKEM BARJU

Na Ljubljanskem barju smo na površinah dveh kmetijskih gospodarstev preizkusili ukrepa za varstvo poljskega škrjanca in pribe.

Poljski škrjanec na zaplati golih tal. Foto: Tjaša Pršin

Na območju Iškega vršaja so bile na površinah KMG Tancek vzpostavljene štiri zaplate neposejanih tal, na površinah KMG Šteblaj, severno od Iga, pa pet.

Poljske škrjance smo na površinah obeh KMG zabeležili tako na samih zaplatah kot tudi v njihovi neposredni okolici. Uporabljali so jih predvsem kot razgledišča, na zaplatah pa smo opazovali tudi boje med samci.

Na površinah KMG Tancek smo popisali tri pare poljskih škrjancev, na površinah KMG Šteblaj pa dva para.

V okviru ukrepa za varstvo pribe smo od marca do maja pregledovali orne površine obeh kmetijskih gospodarstev. Pribe smo zabeležili na zaplatah neposejanih tal na površinah KMG Šteblaj, a njihovo vedenje ni kazalo na to, da bi tam gnezdile. Tudi na preostalih površinah omenjenih kmetijskih gospodarstev letos gnezditveno sumljivih prib nismo zaznali.

VARSTVO HRIBSKEGA IN POLJSKEGA ŠKRJANCA NA GORIČKEM

Na Goričkem smo na površinah treh kmetijskih gospodarstev izvajali ukrepa za varstvo hribskega in poljskega škrjanca.

Marca smo na površinah KMG Temlin v Stanjevcih zabeležili en par in enega pojočega samca hribskega škrjanca. V začetku aprila se je tam zadrževal en par, ob koncu meseca pa pojoči samec. V začetku maja smo v bližini površin KMG Temlin opazovali enega samca, njegovo vedenje pa ni kazalo na to, da bi tam gnezdil.

Na površinah KMG Filo v Kuštanovcih smo v aprilu zabeležili par hribskih škrjancev, ki pa ga kasneje v aprilu in maju nismo več popisali. V začetku maja smo na bližnji njivi sicer opazovali enega hribskega škrjanca, a ptice nismo zabeležili s hrano v kljunu (ki bi bila znak bližnjega gnezda z mladiči), zato smo sklepali, da je bil ta osebek, tako kot samec na površinah KMG Temlin, brez para.

Hribski škrjanec. Foto: Tjaša Pršin

Zelo zanimivo pa je bilo dogajanje v bližini njive z ozimnim žitom KMG Hujs v Lončarovcih. Marca tam hribskih škrjancev nismo zabeležili. V aprilu smo na drevesu ob njivi z ozimnim žitom opazovali pojočega samca, ki večkrat odletel nekaj sto metrov stran ter prepeval in se dlje zadrževal nad bližnjim travnikom. To vedenje smo opazovali več dni zapored in sklepali, da gnezdi nekje v bližini tistega travnika. Ob koncu aprila smo na isti njivi z ozimnim žitom opazovali par hribskih škrjancev pri prehranjevanju, a gnezditvenega vedenja nismo zabeležili. Ob obisku v začetku maja pa nas je pričakalo prijetno presenečenje! Par hribskih škrjancev je intenzivno nabiral hrano in s polnimi kljuni v nekajminutnih intervalih priletaval na isti del njive z ozimnim žitom, z nje pa vedno odletel s praznima kljunoma. To je vedenje je nakazovalo, da imata na žitni njivi gnezdo z mladiči, ki jih intenzivno hranita. Gnezdo je bilo na njivi dobro skrito, zaradi homogene žitne vegetacije ga ni bilo mogoče natančno locirati. Vseeno pa je hitro stekla komunikacija z lastnikom njive, gospodom Hujsom, ki nam je zagotovil, da do konca meseca junija na njivi ne bo opravljal kmetijskih del.

Gospod Hujs je na eni izmed svojih površin z ozimnim žitom vzpostavil tri zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca. Tudi te površine smo od konca meseca marca pa do maja redno obiskovali. Na površini z zaplatami in na površinah ob njej, smo zabeležili tri pare poljskih škrjancev in en par čopastih škrjancev. Podobno kot na Ljubljanskem barju, so tudi na Goričkem ptice zaplate uporabljala kot razgledišča, na njih smo opazovali tudi preganjanje samcev.

VARSTVO POLJSKEGA ŠKRJANCA IN PRIBE NA DRAVSKO-PTUJSKO-SREDIŠKEM POLJU

Označeno gnezdo pribe. Foto: Ana Vaupotič

Na območju Dravsko-Ptujsko-Središkega polja smo ukrepa za varstvo poljskega škrjanca in pribe izvajali na površinah KMG Metličar in Jeruzalem SAT d.o.o.

Na površini KMG Metličar v Mihovcah je bila med sejanjem ozimnega žita v oktobru vzpostavljena zaplata golih tal. V marcu smo zaplato začeli spremljati za morebitno prisotnost poljskega škrjanca. Spremljali smo jo do maja, vendar na njej vrste nismo zabeležili. Pojočim škrjancem pa smo lahko prisluhnili na okoliških površinah.

Več uspeha smo imeli pri varstvu pribe na površini KMG Metličar v Lovrencu na Dravskem polju.

Tam smo v marcu opazili gnezditveno sumljivo vedenje več parov, zato smo površino v nadaljevanju podrobno spremljali. V aprilu smo zabeležili eno gnezdo na površini kmetije Rajh, ki je sosednja površini KMG Metličar. Teden dni pozneje smo eno gnezdo zabeležili še na površini KMG Metličar.

Gnezdo pribe. Foto: Ana Vaupotič

Obe gnezdi smo označili s tankimi palicami, da so se jim kmetje pri obdelavi površin lahko izognili. V začetku maja smo našli prazna gnezda, en par odraslih prib je na bližnjem travniku preganjal »plenilce« (popisovalko). Po tem vedenju smo sklepali, da so bili mladiči speljani iz gnezda in sta jih starša hranila v varnem zavetju travnika.

Gnezditveno sumljive pribe smo v marcu opazovali tudi na površini podjetja Jeruzalem SAT d.o.o. v Cvetkovcih.

V aprilu smo se zato podali v iskanje gnezd, locirali smo jih kar pet! Tudi tam smo želeli pred opravili na njivi v maju gnezda označiti, vendar tokrat to ni bilo potrebno – gnezda so bila že prazna, puhaste kepice pa opažene na bližnji njivi.

 

Preizkušeni ukrepi so bili med kmetijskimi gospodarstvi, ki so jih izvajala, dobro sprejeti. To nas še posebej veseli, saj smo jih razvili z željo po tem, da bodo za izvajalce – kmetijska gospodarstva, karseda sprejemljivi in izvedljivi, saj bodo le tako lahko prispevali k povečanju biotske pestrosti v kmetijski krajini.

 

Bela se je vrnila v Evropo!

, Novice

Še nekaj tednov nazaj je izgledalo, da bo Bela poletje preživela v Egiptu ali na Bližnjem vzhodu. Pretekli vikend pa je prečkala Bospor – Bela se je vrnila v Evropo!

Bela in Srečko, Matena na Ljubljanskem barju 2019. Foto: Elektro Ljubljana

Mlado belo štorkljo Belo smo z GPS/GSM sledilno napravo opremili sredi julija 2019. Tako od daleč že tretje leto pozorno spremljamo njeno selitev. Je prva od kar 10 opremljenih mladih belih štorkelj, ki je uspešno premagala vse nevarnosti med selitvijo in na prezimovanju, ter se ji nasmiha možnost gnezditve.

V letošnjem letu še ne bo gnezdila, pričakujemo pa jo kot »obiskovalko«. Najverjetneje bo izkoristila še zadnje leto brez podmladka in raziskovala Evropo. Morda se zbliža z mladim samcem in se preizkusi tudi v gradnji gnezda? Dovolj ugibanj, pridno spremljajmo njene premike in z nekaj sreče nam bo sodobna tehnologija razkrila še kakšno izmed mnogih skrivnosti narave.

Kljub temu, da imamo majhen vzorec podatkov (do zdaj 10 opremljenih belih štorkelj) imamo že jasen dokaz, da je selitev eno najnevarnejših obdobij v življenju bele štorklje. Do enakih ugotovitev so prišli tudi v številnih sorodnih raziskavah. Kar 75 % mladih belih štorkelj namreč umre že v prvem letu starosti, velik del smrti pa se zgodi ravno med selitvijo. Za uspešno varstvo te vrste, kot tudi vseh drugih ptic selivk, je zelo pomembno sodelovanje, ki presega državne meje.

Katere evropske države bo v letošnjem poletju obiskala Bela?
Spremljaj jo na interaktivnem zemljevidu.

Zakon EU o obnovi narave – velika priložnost za boj proti podnebni krizi in ohranjanje biodiverzitete

, Novice

Evropska komisija je danes objavila predlog novega zakona o obnovi narave, s katerim bo obnova narave pravno zavezujoča za države članice EU. S sprejetjem tega zakona se degradiranim ekosistemom v EU obeta možnost okrevanja.

Predlog Komisije je velik mejnik – noben zakon na svetu še ni določil pravno zavezujočih ciljev obnove narave na tej ravni. Zakon o obnovi narave je prva pomembna zakonodaja EU s področja ohranjanja biotske raznovrstnosti po Direktivi o habitatih iz leta 1992.

Čeprav predlog Komisije ni popoln, pozivamo k njegovemu takojšnemu sprejetju in izvajanju. Narava, kakršno poznamo, namreč vse hitreje izginja. Nov zakon je velika priložnost, da ta neugoden trend obrnemo. Evropski parlament in Svet EU morata v celoti potrditi pozitivne elemente in nemudoma okrepiti obstoječe slabosti.

Evropski stari gozdovi so med najdragocenejšimi habitati, ki jih imamo. Pomagaj vrniti naše gozdove naravi. Foto: Domen Stanič

 »Ukrepati moramo še preden podnebna kriza in kriza biotske raznovrstnosti popolnoma uideta izpod nadzora. Upoštevati moramo nujnost in poskrbeti, da večina ukrepov obnove ekosistemov ne bo preložena na naslednje desetletje – po letu 2030. Zdajšnje desetletje mora biti prelomna točka, da naravi omogočimo okrevanje, ki ga nujno potrebuje.« je povedala Sabien Leemans, WWF.

Preberi več na BirdLife International