Novice

Zadnje objavljene novice:

Spoznaj gozdne specialiste: BELOHRBTI DETEL

, Novice

Belohrbti detel (Dendrocopos leucotos) velja za eno najredkejših vrst žoln v Evropi.

Belohrbti detel. Foto: Tomaž Mihelič

Je specialist starih bukovih gozdov, ki v svojem habitatu potrebuje 35-60 m3/ha odmrle lesne mase, kar lahko pomeni 15–25 % celotne lesne zaloge. Kontinent poseljujeta dve podvrsti: leucotos osrednjo, severno in vzhodno Evropo, lilfordi pa gorovja južne Evrope.

Podvrsti se ekološko in morfološko razlikujeta, novejše genetske raziskave pa so pokazale tudi daljšo zgodovinsko izoliranost med obema. Lilfordi je evolucijsko starejša podvrsta, je pa tudi bolj ogrožena, saj je njeno območje razširjenosti omejeno in ponekod fragmentirano.

Belohrbti detel je v Sloveniji zastopan ravno s podvrsto lilfordi, njegova populacija pa je ocenjena na 100-150 gnezdečih parov. Če vemo, da je to specialist bukve, ki je gradnica večine slovenskega gozda, lahko opazimo neverjeten vpliv, ki ga ima gozdarstvo na to vrsto.

Danes naseljuje predvsem stare bukove gozdove, na višjih nadmorskih višinah, kjer so ti zaradi razmeroma težje dostopnosti bolje ohranjeni. Med detli velja za prehranskega specialista, saj se hrani skoraj izključno z ličinkami hroščev, predvsem kozličkov, ki jih najde v mrtvem lesu.

Za preživetje torej nujno potrebuje velike količine odmrlega drevja, prevladovati pa morajo debelejša drevesa.

Belohrbti detel je odličen indikator naravnih gozdov in krovna vrsta, z varstvom katere posredno varujemo tudi druge ogrožene organizme, ki živijo v istem habitatu. Raziskave so pokazale, da ima belohrbti detel zelo velik domači okoliš (ta lahko pokriva tudi več sto hektarjev), za njegovo ohranjanje so zato nujno potrebna večja sklenjena gozdna območja, izvzeta iz vsakršne gospodarske rabe. 

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je belohrbti detel.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Obisk obnovljenih travnikov v Belih Karpatih na Češkem

, Novice

Projektna ekipa. Foto: KIS

Med 25. in 27. majem smo se v sklopu mreženja (akcija E2) odpravili na Češko, in sicer na ogled obnovljenih travnikov v Belih Karpatih na JV države.

Naša gostiteljica je bila gospa Ivana Jongepierová, ki je zaposlena na češki Agenciji za varstvo narave in krajine, hkrati pa kot prostovoljka deluje tudi v nevladni organizaciji, ki upravlja s travniki v Naravnem rezervatu Čertoryje.

Gospa Jongepierová nam je zaupala mnoge podrobnosti iz obnove travnikov, ki nam bodo olajšale delo na naših projektnih območjih: kakšna je najmanjša količina semen, ki so jo uporabili za obnovo in bili zadovoljni z izidom; semena katerih rastlin najuspešneje požanje krtačni stroj; kakšno naj bo razmerje semen trav in zelišč v semenskih mešanicah. Predvsem pa nam je položila na srce, da travniki za obnovo potrebujejo čas in da naj ne bomo presenečeni, če ob koncu našega projekta še ne bodo v takšnem stanju, kot si ga želimo.

Več o našem obisku na Češko si lahko prebereš na www.lifeforseeds.si.

 

Enoletni monitoring ptic na in ob reki Dravi v letu 2021

, Novice

Sezona popisov je za ornitologe na vrhuncu, tudi ob reki Dravi, kjer že leta redno izvajamo popise vodnih ptic in tako spremljamo stanje ptic ob reki Dravi. V letu 2021 smo zaključili leto dni trajajoč monitoring vodnih ptic na Ptujskem jezeru in Ormoškem jezeru, ki smo ga izvajalli v okviru projekta “Naša Drava” na območju LAS Bogastvo podeželja. Ker podatke tekočih popisov še zbiramo smo se odločili, da vam predstavimo rezultate lanskega dela.

mlakarice Foto: Jure Novak

Kako smo preštevali vodne ptice?

Štetja vodnih ptic smo sistematično opravljali v obdobju od začetka oktobra 2020 do konca septembra 2021, torej v neprekinjenem nizu enega leta. Za potrebe spremljanja številčnosti vodnih ptic smo koledarsko leto razdelili na desetdnevne periode (dekade). Koledarsko leto sestoji iz 36 dekad. V tem obdobju smo celovit popis vodnih ptic opravili enkrat v vsaki dekadi. Upoštevali smo tudi naključno zbrane podatke drugih opazovalcev.

Sistematično smo popisovali samo vodne ptice (okvirno predstavniki družin Gaviidae, Podicipedidae, Pelecanidae, Phalacrocoracidae, Ardeidae, Ciconiidae, Threskiornithidae, Anatidae, Rallidae, Gruidae, Haematopodidae, Recurvirostridae, Charadriidae, Scolopacidae, Stercoraridae, Laridae in Sternidae ter vodomec) ter nekatere vrste ujed, vezane na vodne habitate: črnega škarnika, belorepca, rjavega lunja, velikega klinkača in ribjega orla.

Kaj smo ugotovili?

V obdobju monitoringa je bilo na Ptujskem jezeru zabeleženih 91 vrst vodnih ptic, na Ormoškem jezeru 82 vrst in skupaj 99 vrst vodnih ptic.

Pri 11 najštevilnejših vrstah so največja prešteta števila presegla 1000 osebkov. Rečni galeb (max 10.648 os. na prenočišču) je v času spomladanske selitve edini presegel število 10.000 osebkov, rumenonogi galeb v času jesenske selitve pa edini 5000 osebkov (max 6346 os. na prenočišču). Razen omenjenih vrst galebov, so bila še pri naslednjih vrstah največja števila zabeležena na skupinskih prenočiščih: pritlikavi kormoran, mala bela čaplja, zvonec, veliki žagar, sivi galeb in črnomorski galeb. Večina vrst (72) nikdar v obravnavanem obdobju ni presegla 100 osebkov v posamezni dekadi, 51 pa nikdar 10 osebkov in se torej pojavljajo posamič oz. v majhnem številu.

V okviru koledarskega leta je bilo vodnih ptic najmanj v spomladanskih mesecih in zgodnjem poletju (april–avgust), največ pa pozno jeseni in pozimi (september–marec). V celotnem obdobju monitoringa je bilo skupaj največ vodnih ptic preštetih v 31. dekadi (začetek novembra) in sicer 17.659 osebkov, najmanj pa v 15. dekadi (konec maja) in sicer 2530 osebkov.

Vabilo članom k predlaganju kandidatov za organe DOPPS

, Novice

Spoštovane članice in člani,

z letošnjim letom temeljni organi DOPPS zaključujejo z mandatnim obdobjem 2020–2022. Na letošnji skupščini Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki bo predvidoma potekala v septembru, bodo zato v skladu s statutom potekale volitve naslednjih temeljnih organov:

  • predsednika društva,
  • podpredsednika društva,
  • upravnega odbora,
  • nadzornega odbora.

Člani društva imate možnost, da podate predloge možnih kandidatov, ki jih bo nato obravnaval upravni odbor. Za mesto v temeljnih organih lahko kandidirajo le tisti člani društva, ki so pred tem že aktivno sodelovali pri delu društva in pri društvenih projektih in ki so s svojim delom znatno prispevali k uresničevanju poslanstva in dejavnosti društva. Mandat organov traja dve leti.

Člani društva lahko predlog z obrazložitvijo in pisnim soglasjem kandidata podate preko elektronske pošte dopps@dopps.si do 5. junija 2022.

Končni predlog upravnega odbora pred volitvami potrjuje nadzorni odbor, ki je zadolžen za presojo ustreznosti kandidatov glede na določila statuta.

 

S prijaznimi pozdravi,

Rudolf Tekavčič,
predsednik DOPPS

Poročilo BirdLife International: Države Evropske unije niso uspešne pri ohranjanju morskih ptic

, Novice

Na ozemlju Evropske unije gnezdi in/ali prezimuje 67 vrst morskih ptic. Nekatere med njimi so endemične in številne ogrožene. Morske ptice gnezdijo na kopnem, a so zaradi prehranjevanja odvisne od morskega okolja. Žal so njihova bivališča ogrožena tako na kopnem kot na morju.

Na kopnem jih ogrožajo zlasti invazivne tujerodne vrste, ki plenijo njihova jajca in mladiče. Na morju resne grožnje predstavljajo prilov v ribolovno orodje, primanjkljaj hrane zaradi prekomernega ribolova, energetska infrastruktura in onesnaževanje.

Za ohranjanje morskih ptic je ključna zaščita njihovih gnezdečih kolonij ter priobalnih območij in odprtega morja. V kolikor bomo pri tem neuspešni, bodo te ekološko pomembne vrste kmalu zapustile naša morja in nebo.

Foto: Duša Vadnjal

Novo poročilo zveze BirdLife International podaja oceno o tem, do kakšne mere so v 22 obalnih državah Evropske unije, med drugim v Sloveniji, Mednarodno pomembna območja za morske ptice (morska območja IBA) zavarovana kot Posebna varstvena območja (območja SPA) in tako vključena v omrežje Natura 2000.

Posebna varstvena območja predstavljajo del omrežja Natura 2000 in so pomembno orodje za zaščito najpomembnejših bivališč morskih ptic. Eden od ciljev Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je tudi razširitev morskih zavarovanih območij na 30% površine morij v EU. Da bi to dosegli, je treba znatno povečati zavarovana območja, saj je bilo v letu 2019 zavarovanega zgolj 11% morja v EU. Z dopolnitvijo omrežja Natura 2000 ima EU priložnost, da ta cilj tudi doseže.

Poročilo poudarja napredek, ki je bil narejen z razglasitvijo območij SPA v morskem okolju od leta 2014, in izpostavlja vrzeli, ki jih je treba zapolniti, da bi v morskem okolju izpopolnili omrežje Natura 2000 z novimi območji SPA. Poročilo tudi poudarja, da je za doseganje učinkovitega varstva morskih ptic v EU nujna identifikacija in razglasitev novih območij na morju, kot tudi zagotovilo, da bodo vsa območja ustrezno upravljana na osnovi znanstveno utemeljenih varstvenih ciljev in učinkovitega monitoringa. BirdLife International poziva EU države članice, da uporabijo to poročilo kot vodilo za identifikacijo in pravočasno razglasitev pomembnih območij za varstvo ptic ter zagotovijo njihovo ohranitev v evropskih morjih.

V pripravo poročila je bil vključen tudi DOPPS, ki je v preteklih letih vložil veliko truda in resursov v oblikovanje strokovnih predlogov za razglasitev morskih območij SPA. Območja SPA trenutno pokrivajo zgolj 3 % slovenskega morja in le 6 % površine morskih območij IBA, ki so bila predlagana za območja SPA. Slovenija ima že več let pripravljene vse strokovne podlage za razglasitev območja SPA Osrednji Tržaški zaliv za vranjeka, k čemur pa Ministrstvo za okolje in prostor še ni pristopilo. Opustitev te razglasitve je trenutno tudi predmet postopka Evropske komisije za ugotavljanje kršitev evropske zakonodaje s strani Republike Slovenije.  

Celotno poročilo je dostopno tukaj.

 

Petelinji zajtrk (po ornitološko seveda)

, Novice

V soboto (14. 5. 2022) zjutraj je v Bohinju potekal zagotovo najbolj množičen Petelinji zajtrk do sedaj. Pa ne tak, kot si ga predstavlja večina Slovencev, ampak skupni zajtrk vseh petelinarjev, ki so pred tem navsezgodaj sodelovali pri obsežnem popisu divjega petelina. Vsak pravi popis divjega petelina se namreč konča z zasluženim zajtrkom in pogovori s kolegi petelinarji.

Petelinji zajtrk nam je pripravil Žiga Gabrovec, varuh divjega petelina. Foto: Barbara Mihelič

V skupni akciji je bilo popisano celotno območje Jelovice, zaradi velikega števila udeležencev pa smo lahko popisali veliko širše območje, predvsem v Bohinju in na Pokljuki. Poleg prostovoljcev DOPPS, so se nam pridružili še naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka, z Zavoda za gozdove Slovenije in lokalnih lovskih družin.

Poleg popisov ta vikend, so se letos na Jelovici vršili tudi predhodni popisi, rezultati pa kažejo, da je populacija divjega petelina na območju Jelovice še vedno v upadu. Njegova številčnost se je v obdobju zadnjih dvajsetih let prepolovila.

Po zgodnjih popisih je bil v Bohinju organiziran slasten Petelinji zajtrk, ki ga je pripravil varuh divjega petelina Žiga Gabrovec, glavni kuhar pri Žigola in finalist MasterChef Slovenia 2021. Preko videa je udeležence nagovoril Feri Lainšček, avtor istoimenskega romana, po katerem je bil posnet tudi film. Pozdravil je ornitološko različico Petelinjega zajtrka in zaupal izvor tega ponarodelega imena.

Varstveni ornitolog DOPPS Tomaž Mihelič, vodja popisa in dogodka, je ob tem dejal: »Stanje divjega petelina na Jelovici je alarmantno. Vrsta se, kot kaže, vztrajno umika v višje lege, kjer še najde primeren habitat, ki ga predstavljajo stari, svetli iglasti gozdovi s podrastjo borovnice. Vsi skupaj se bomo morali zavzeti za njegovo ohranitev in zato sem vesel, ko vidim preko 50 popisovalcev na Petelinjem zajtrku. Ni nam vseeno za petelina.«

V nadaljevanju nam je predstavil zadnje telemetrične raziskave o divjemu petelinu v Sloveniji in pomembnost ohranjanja naravnih gozdov ter mirnih con za ohranjanje tega dragocenega gozdnega specialista.

Cilj akcije gozdni specialisti je poudariti, da za ohranitev naših najbolj ogroženih gozdnih vrst ptic potrebujemo več naravi prepuščenih gozdov. V Sloveniji namreč z gradnjo gozdnih prometnic in posledično intenziviranjem gospodarjenja izgubljamo stare, odmaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Zato smo na DOPPS pričeli z akcijo zbiranja sredstev za nakup 10 hektarjev gozda, ki ga bomo vrnili naravi. Tako bomo pričeli povečevati površino naravnih gozdov v Sloveniji, s čimer bomo ohranjali dragocene vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane.

Odziv javnosti je zelo razveseljiv, saj smo uspeli zbrati že 25.000 EUR za ciljni nakup gozdov, ki jih bomo prepustili naravi. To pomeni, da smo v dveh mesecih že več kot na polovici zastavljenega cilja.

Po svojih močeh lahko pomaga prav vsak. Informacije o tem najde na spletni strani: www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Kaj storimo če v naravi najdemo ptičjega mladiča

, Novice

V zadnjih dveh tednih se na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije soočamo z veliko telefonskimi klici kaj lahko posamezniki storijo, ko na domačem vrtu ali sprehodu v naravi najdejo ptičjega mladiča.

Mladič cararja. Foto: Eva Žun

Pri številnih pticah ravno sedaj prihaja čas, ko bodo prvi mladiči že zapustili gnezda, vendar še niso sposobni letenja. Na tleh preživijo nekaj dni in v tem času se jim dokončno razvijejo letalna peresa. Starši jim medtem še kar nekaj časa prinašajo hrano in jih s klici opozarjajo na nevarnost.

Najdeni mladiči se tako zdijo nebogljeni, zapuščeni in potrebni pomoči. A največkrat temu ni tako, saj so njihovi starši v bližini in čakajo, da se umaknemo. Le tedaj bodo lahko naprej skrbeli za svoje mladiče. Ker ljudje tem mladičem želijo pomagati, jih vzamejo domov ali pa jih odnesejo v zavetišče. S tem pa dejansko naredijo več škode kot koristi, saj mladičem v ujetništvu nikoli ne moremo nuditi optimalne oskrbe, kakršne so deležni s strani svojih staršev.

Najbolje je, da najdenega mladiča pustimo tam, kjer je, in se čim prej umaknemo. Če ga ogrožajo plenilci (na primer mačke), ga postavimo na varnejše mesto (grm, drevo, živa meja, balkon, okenska polica). Pomembno je, da je to mesto v bližini in dostopno staršem, ki skrbijo za mladiča.

Za nekatere vrste ptic je prednost, da čim prej zapustijo svoje gnezdo. Mnogi ljudje imajo napačno predstavo, da so gnezda varna, prijetna bivališča. Vendar plenilci v resnici pogosto z lahkoto najdejo gnezdo, polno glasnih mladičev, gnezdo pa je lahko za ptice tudi vir parazitarnih okužb. Starši zato mladiče vsak dan pridno hranijo od jutra do večera, da mladiči čim prej odrastejo in zapustijo gnezdo. Ko mladiči gnezdo zapustijo, se razkropijo naokoli, starši pa jih lahko vodijo vsak dan na drugo prenočišče, s čimer povečujejo verjetnost njihovega preživetja. Tudi če plenilec najde enega mladiča, ob tem ne pokonča še vseh ostalih, kot bi se zgodilo, če bi našel polno gnezdo.

14. maj – Svetovni dan ptic selivk

, Novice

Ptice selivke so tiste, ki se zaradi pomankanja hrane (zima, suša) umaknejo v druge kraje.

Približno 19 % vseh vrst ptic na svetu je selivk, odstotek pa je v delih Evrope, kjer imamo izrazite letne čase, še precej višji. Varstvo ptic selivk predstavlja poseben izziv, saj je zanj potrebno čezmejno sodelovanje.

Varstvo na gnezdiščih v Evropi po navadi ne zadostuje, saj pticam pretijo številne grožnje med selitvijo in na prezimovališčih, kjer preživijo zimo. Za učinkovito varstvo ptic selivk je zato izrednega pomena prepoznavanje teh groženj in primerno ukrepanje.

Svetlobno onesnaževanje je ena takšnih groženj.

Ptice selivke zaradi umetne svetlobe zgubljajo orientacijo, kar privede do trkov med nočno selitvijo, hkrati pa umetno podaljševanje dneva povzroča motnje v njihovi »notranji selitveni uri«.

Problematika svetlobnega onesnaževanja je tako resna, da so številna mesta po svetu sprejela drastične ukrepe v času spomladanske in jesenske selitve. Številna zatemnijo ali ugasnejo javno razsvetljavo, privatnim zgradbam pa za to nudijo olajšave in tehnološke rešitve.

Kljub vsemu pa nevarnost svetlobnega onesnaževanja ostaja pereč problem, saj se količina umetne razsvetljave na svetu poveča za 2 % letno.

Kaj lahko sami storimo za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja?

Eden najlažjih ukrepov je, da ugašamo luči, ko jih ne potrebujemo. Svetlobno onesnaževanje, kot tudi vsako drugo onesnaževanje, se lahko zmanjša edino z zavedanjem posameznika, da lahko s svojim načinom življenja odločujoče vpliva na okolje in kvaliteto bivanja.

Se še spomniš naših mladih belih štorkelj –
Bele, Kiki in Rikija?
Spremljaj jih na interaktivnem zemljevidu

Spoznaj gozdne specialiste: MALI MUHAR

, Novice

Mali muhar Ficedula parva je ena izmed najmanjših ptic v Evropi in ena redkih evropskih ptic, ki se vsako jesen odseli na prezimovanje v Indijo, ne pa v Afriko.

Na prvi pogled je samec malega muharja precej podoben taščici, saj ima značilno oranžno obarvano grlo in povečini sivo-rjavo telo. A to je bistveno manjši ptič, ki večino časa preživi dobro skrit v visokih krošnjah listavcev, od koder odmeva njegova melodična pesem. V Sloveniji gnezdi med 100 in 250 parov malega muharja.

Mali muhar. Foto: Jure Novak

Zaman ga bomo iskali v večini slovenskih gozdov, saj je bolj pogost le v nekaterih alpskih dolinah. Naseljuje namreč le stare in vlažne bukove gozdove, z večjo količino odmrlega drevja, kjer najde primerna dupla za gnezdenje. Ravno zaradi tega je vrsta pod udarom intenzivnega gozdarjenja, ki nenehno krči njen življenjski prostor.

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je mali muhar.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Varuha malega muharja sta postala David Rothenberg in David Lindo.