Letni zbor članov

Vabimo vas na letni zbor članov DOPPS, ki bo v soboto, 24.9.2022, ob 11. uri v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, Sermin 50, Koper.

Organiziran bo brezplačen avtobusni prevoz. Na avtobus bo možno vstopiti v:

  • Murski Soboti (glavna avtobusna postaja) ob 7.00,
  • Mariboru (glavna avtobusna postaja zunaj, Mlinska ulica) ob 7:45,
  • Ljubljani (P+R Dolgi most) ob 9.00.

Za avtobusni prevoz je nujna potrditev rezervacij do 21. 9. 2022 na dopps@dopps.si ali 041 712 796.

Dnevni red

Delo DOPPS 2021 v sliki in besedi

11:00 – 11:10 Otvoritev & pozdrav, izvolitev zapisnikarja in overiteljev
11:10 – 12:00 Delo sekcij
12:00 – 12:30 Delo pisarne DOPPS

Tehnični, organizacijski in svečani del

12:30 – 12:45 Finančno poročilo 2021 & finančni načrt 2022
12:45 – 12:50 Poročilo Nadzornega odbora
12:50 – 13:15 Volitve temeljnih organov društva
13:15 – 14:30 Zaključek & pogostitev
14:30 – 17:00 Ogled naravnega rezervata
17:00 – Predviden odhod avtobusa

Vabilo na zbor članov sekcije Od Kolpe do Barja

V skladu z določili 33. člena Statuta društva DOPPS vabimo vse člane sekcije Od Kolpe do Barja na zbor sekcije.

Zbor sekcije od Kolpe do Barja bo v petek, 16. septembra 2022 med 17.00 in 18.00 v Turističnem kompleksu Jezero, na naslovu Trdnjava 3, Kočevje.

Na srečanju bomo izvedli volitve temeljnih organov sekcije Od Kolpe do Barja, zaradi izteka dveletnega mandata dosedanjima predsedniku in podpredsedniku sekcije.

Po izvedbi volitev bo potekala tudi predstavitev dosedanjega dela sekcije in krajše druženje.

Na srečanje so vabljeni tudi morebitni novi člani.

 

Se veselimo srečanja.

Muhamed Delić, mag.
Predsednik sekcije

Koncert ZA GOZD – prvi naravovarstveni koncert DOPPS

Prisrčno vabljeni na prvi naravovarstveni koncert v zgodovini DOPPS, ki ga posvečamo našim dragocenim gozdnim specialistom, pticam, ki za svoj obstoj pri nas potrebujejo več naravi prepuščenih gozdov.

Koncert ZA GOZD bo v sredo, 7. septembra 2022 ob 19:00, v Ljudskem domu Šentvid, Ljubljana. Nastopala bo skupina GUGUTKE in posebni gost ADI SMOLAR, varuh koconogega čuka. 

Vstopnine ni – na koncertu se bodo zbirali prostovoljni prispevki (priporočena donacija 10€).
Zbrana sredstva bomo namenili nakupu gozdnih površin, ki jih bomo v okviru kampanje Varuhi gozdnih specialistov vrnili naravi.

Več o kampanji: www.gozdnispecialisti.si

Vabljeni na koncert, kjer bomo združili prijetno s koristnim!


Nastopajoči:
  • Gugutke

Skupina Gugutke želi s svojim ustvarjanjem spomniti na našo preteklost in tradicijo, ki v modernem svetu vse bolj izumira. Na podoben način kot tradicionalna glasba pa izumirajo tudi številne ptice, na kar želijo člani skupine opozoriti tudi s svojim imenom; gugutke – turške grlice.

  • Adi Smolar (posebni gost)

Kantavtor Adi Smolar je prvič uradno nastopil že leta 1981. Od takrat je nanizal številne uspešnice in mnoge od njih so ponarodele. Vsem pa ni poznan le po svoji glasbi temveč, tudi po svoji srčnosti do narave, živali in ljudi. Z velikim veseljem se je zato pridružil tudi kampanji Varuhi gozdnih specialistov in postal varuh ogrožene gozdne ptice – koconogega čuka.


POSTANI VARUH OGROŽENIH PTIC

Peticija evropskim poslancem – Skupaj za gozdove!

Soočamo se z globalnim vročinskim valom. Njegove razsežnosti in rekordi, ki jih podira niso presenečenje, takšne vročinske vale so znanstveniki napovedali že leta nazaj. So predvidljiva posledica podnebnih sprememb.

Eden izmed vzrokov za spremembe na našem planetu je uničevanje ekosistemov. Ekosistemov, ki so bili včasih zelo učinkoviti pri absorbiranju toplogrednih plinov. V prvi vrsti amazonskega pragozda. Že nekaj raziskav je pokazalo, da ta že nekaj let ni več ponor, ampak neto emitent, torej na leto proizvede več emisij CO2, kot jih je sposoben posrkati iz ozračja. Emisije se sproščajo pri gozdnih požarih, 99 % jih je podtaknjenih.

Svetovne gozdove izgubljamo alarmantno hitro

Vsaki 2 sekundi izgine za nogometno igrišče gozda. V središču tega uničevanja je živilska industrija, ki uničuje habitate, da bi naredila prostor za svoj dobiček. Gozdove in savane spreminjajo v velikanske pašnike za sojo in govedorejske farme. Tudi zato, da izdelke prodajajo v Evropi – drugem največjem potrošniškem trgu na svetu.

Deforestacija se na našem nakupovalnem seznamu skriva med vrsticami. Izdelki, ki jih uživamo vsakodnevno, npr. jajca, mleko, hamburgerji, sir, kapučino in piškoti, vsebujejo netrajnostne sestavine, kot je palmovo olje, ali pa izvirajo iz živali, ki jih hranijo s sojo. S tem, kar jemo v Evropi, uničujemo gozdove in savane po vsem svetu. Dokler dobavne verige EU ne bodo postale trajnostne in pravične, bodo gozdovi še naprej izginjali. Ceno za to pa bodo plačevali ljudje in živali v državah proizvajalkah iz Latinske Amerike, Afrike in Azije.

Zakonodajne rešitve

V razpravi je zakonodaja, ki bo v Evropski uniji prepovedala prodajo vseh izdelkov, povezanih s krčenjem gozdov. Prvo pomembno glasovanje se hitro bliža – v sredini septembra – ko bodo o t. i. protideforestacijski uredbi glasovali poslanci Evropskega parlamenta. A lobisti živilske industrije delajo na polno – za zaprtimi vrati se srečujejo s poslanci Evropskega parlamenta, da bi prihajajočo zakonodajo oslabili in zaščitili svoje dobičke.

Tukaj nastopi naša priložnost, da sodelujemo v boju za bolj pravičen svet. Da evropske poslance pozovemo, naj glasujejo za močan zakon, ki bo imel zobe in bo korporacije zavezal k spremembam njihovih izkoriščevalskih praks. V okviru gibanja #Together4Forests smo pripravili peticijo, s katero lahko sporočite evropskim poslancem, da vam ni vseeno in zahtevate spremembe. Tukaj nastopi naša priložnost, da vplivamo in da je naš glas slišan.

PODPIŠI PETICIJO TUKAJ

Letos nismo popisovali le ptic

Letošnjo sezono nismo popisovali le ptic, temveč tudi poljskega murna, kobilice, metulje in vegetacijo. Hkrati s popisi, smo pričeli tudi z iskanjem dobro ohranjenih, vrstno bogatih travnikov, s katerih bi želeli v naslednjih letih pobirati semena za semensko banko.

Tudi nekaj semenskih mešanic smo že nabrali, z nabiranjem pa nadaljujemo v avgustu, ko bo spekter semen drugačen.

To so le nekatere od številnih aktivnostih, ki smo jih v letošnjem letu izvajali v okviru projekta Life for Seeds skupaj s projektnimi partnerji – Kmetijskim inštitutom Slovenije, Javnim zavodom Triglavski narodni park, Notranjskim regijskim parkom in Javnim zavodom Krajinski park Goričko.

Več o naših dogodivščinah in aktivnostih si lahko preberete na projektni spletni strani – www.lifeforseeds.si

Vabljeni k branju!

 

 

 

Z vsako delitvijo videa 30 centov več za nakup invalidske rampe

Preteklo soboto je v centru za obiskovalce v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok (NRŠZ) potekala dobrodelna prireditev Premrli integrali. Dogodku je sledila prodajna razstava poslikanega kamenja dr. Ninne Kozorog, ki bo na ogled do oktobra 2022.

Na prireditvi smo zbrali kar 6.280,00 € donacij, namenjenih nakupu defibrilatorja in sofinanciranju invalidske rampe v NRŠZ.

Za organizacijo dogodka kot tudi zbiranje sredstev gre velika zahvala predsednici društva Humanitarček dr. Ninni Kozorog in nastopajočim – jazzistki Vesni Mlakar, glasbeni pedagoginji Evi Vilčnik Emric in kantavtorju Andreju Vilčniku.

Več o dogodku si lahko prebereš na spletni strani Naravnega rezervata Škocjanski zatok

Akcija zbiranja sredstev za invalidsko rampo v NRŠZ pa še zdaleč ni zaključena. Dovolj sredstev nam bo uspelo zbrati le s skupnimi močmi.

K zbiranju sredstev lahko na enostaven način prispeva prav vsak – za vsako delitev Andrejevega videa Premrla s ključniki #nrskocjanskizatok #dopps #andrejvilcnik #premrla bodo sponzorji prispevali 0,30 eur za invalidsko rampo v Naravnem rezervatu škocjanski zatok.


Vsi prisrčno vabljeni, da se nam pridružite in delite spodnji video na svojih družbenih omrežjih. Na pozabite pripisati ključnikov: #nrskocjanskizatok #dopps #andrejvilcnik #premrla .


Z novo invalidsko rampo bomo tudi gibalno oviranim omogočili prostran pogled na Škocjanski zatok.

Iskreno hvala vsem, ki se boste pridružili akciji!

Razpis za delovno mesto na DOPPS v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto poslovni sekretar – receptor. Delo bo obsegalo razvoj storitev pridobitne dejavnosti naravnega rezervata, vzpostavitev spletne trgovine DOPPS, vodenje blagajne rezervata in finančno-računovodskih evidenc, spremljanje zalog/stanj materiala, drobnega inventarja in osnovnih sredstev, naročanje materiala, opravljanje drugih administrativno-tehničnih nalog, zbiranje in urejanje dokumentacije in strežbo v lokalu.

Kandidat (m/ž) mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti najmanj VI/2 stopnjo izobrazbe (diploma po bolonjskem študijskem programu),
  • imeti znanje vsaj dveh tujih jezikov (prednostno angleščine in italijanščine),
  • imeti izkušnje z delom v strežbi in naročanjem,
  • imeti vozniški izpit B kategorije,
  • biti samostojen uporabnik programskega orodja Windows in Office (Word, Excel),
  • imeti izkušnje s področja razvoja tržnih produktov in storitev,
  • biti samoiniciativen in imeti dobre komunikacijske sposobnosti.

Kraj zaposlitve: Naravni rezervat Škocjanski zatok (NRŠZ), Sermin 50, 6000 Koper.

Trajanje zaposlitve in začetek dela: Delovno razmerje se sklepa za določen čas (obdobje 15.8.2022 – 15.8.2023) s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.

Zbiranje vlog: Pisne prijave s kratkim življenjepisom in z opisom izpolnjevanja pogojev pošljite do vključno ponedeljka, 1.8.2022 na naslov NRŠZ, Sermin 50, 6000 Koper, s pripisom: »prijava na razpis za poslovenga sekretarja«, ali na elektronsko pošto: info@skocjanski-zatok.org.

Zakulisje »zelenega okrevanja«: Kako nam je z evropskim skladom za okrevanje spodletelo zaščititi naravo in kaj še lahko rešimo?

Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za naš obstoj a tudi za naše gospodarstvo. Zdravi ekosistemi nam zagotavljajo našo hrano, zrak in vodo ter uravnavajo podnebje. Kriza biotske raznovrstnosti je zato prav tako pomembna kot podnebna kriza – med seboj sta povezani in z obema se moramo spoprijeti hkrati. Zaskrbljujoče stanje biotske raznovrstnosti v EU kliče po takojšnem ukrepanju. Strategija EU za biotsko raznovrstnost 2030 navaja, da je za boj proti izgubi biotske raznovrstnosti potrebnih najmanj 20 milijard EUR na leto.

Februarja 2021 je kot odziv na finančno krizo zaradi pandemije COVID-19 začelo veljati posebno orodje EU financiranja: Mehanizem za okrevanje in odpornost. Mehanizem je po besedah Evropske komisije glavni spodbujevalec evropskega »zelenega« okrevanja. Sedemintrideset odstotkov vseh sredstev iz mehanizma, ki skupaj znašajo 672,5 bilijona EUR, so morale države članice nameniti »zelenemu« prehodu, vključno z ohranjanjem biotske raznovrstnosti. V preteklem letu je zato Slovenija pripravila Načrt za okrevanje in odpornost, katerega cilj je bil med drugim zagotoviti, da bomo kot družba bolje pripravljeni na izzive in priložnosti »zelenega« prehoda.

Ambicije, želje in cilji EU Strategije se ne odražajo v tem, kako so države članice porabile finančna sredstva za »zeleni« prehod iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Za ohranitev in obnovo biotske raznovrstnosti so namreč države članice po ocenah porabile manj kot 1 % vseh sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Tudi Slovenija v svoj Načrt ni vključila perspektivnih projektov ali investicij v širšo obnovo biotske pestrosti. Tematike se dotika posredno preko gozdarskih reform, ki naj bi prispevale k odpornim in biotsko raznovrstnim gozdovom. A podrobnejši pregled teh reform nakazuje na to, da je cilj navedenih reform v večini primerov zgolj povečanje produktivnosti in konkurenčnosti lesno predelovalne industrije.

Več o tem si lahko preberete v poročilu: Zakulisje »zelenega okrevanja«: Kako nam je z evropskim skladom za okrevanje spodletelo zaščititi naravo in kaj še lahko rešimo?

Celotno poročilo je v angleškem jeziku na voljo TUKAJ.

Skupaj zmoremo!

V okviru akcije »Varuhi gozdnih specialistov« smo zbrali že za 7 hektarjev naravi prepuščenih gozdov. Dosegli smo predzadnji cilj – zbrali smo 30.000 evrov. Naravi bomo tako lahko vrnili že približno sedem hektarjev gozdov.

Cilj akcije »Varuhi gozdnih specialistov« je opozoriti, da za ohranitev naših najbolj ogroženih gozdnih vrst ptic potrebujemo več naravi prepuščenih gozdov. Stanje populacij gozdnih specialistov je namreč alarmantno in brez tovrstnih ukrepov pri njihovem varstvu jih lahko izgubimo.

Golosek na Jelovici. Foto: Katarina Denac

Alarmantnih primerov je veliko. Letošnji popis divjega petelina na Jelovici je pokazal, da vrsta vztrajno izginja tudi s tega območja, ki je v preteklosti veljalo za eno izmed najboljših v Sloveniji. Predvsem zaradi izginjanja starih gozdov in vznemirjanja zaradi turističnih in rekreacijskih dejavnostih v teh gozdovih, se je njegova populacija v enajstih letih zmanjšala kar za 40 %. Vrsta se kot kaže vztrajno umika v višje lege, kjer še najde primeren habitat, ki ga predstavljajo stari, svetli iglasti gozdovi z bogato podrastjo borovnice. Obstoj te vrste je pri nas močno ogrožen.

Vprašljiva pa je tudi usoda belohrbtega detla, koconogega čuka, malega muharja in črne štorklje. V Sloveniji namreč z gradnjo gozdnih prometnic in posledično vse bolj intenzivnim gospodarjenjem izgubljamo stare, odmaknjene gozdove z večjim deležem odmrlega lesa, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Gozdni specialisti za svoj obstoj pri nas potrebujejo več naravnih gozdov in lastnosti, ki jim jih lahko v zadostni meri nudijo le ti (več odmrle lesne mase, habitatnih dreves in miru).

Tilen, koordinator projekta in Adi, varuh koconogega čuka. Foto: Neža Kocjan

Akcija »Varuhi gozdnih specialistov« je klic na pomoč gozdnim specialistom. Skupaj bomo začeli povečevati površino naravnih gozdov v Sloveniji in s tem naredili pomemben korak naprej pri ohranjanju dragocenih vrst ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane.

Klicu na pomoč so se že odzvali številni posamezniki in podjetja. Tako smo v dobrih treh mesecih zbrali kar 30.000 evrov, s katerimi bomo naravi vrnili že približno sedem hektarjev gozda. Vsem podpornikom se v imenu društva in dragocenih gozdnih ptic iskreno zahvaljujemo za podporo!

Akcija pa še ni zaključena. Gozdnim specialistom lahko še vedno po svojih močeh pomaga prav vsak. Za doseg končnega cilja želimo namreč zbrati 45.000 evrov. Tako bomo naravi vrnili 10 hektarjev gozda.

Pridruži se akciji tudi ti in obišči www.gozdnispecialisti.si.