Novice

Zadnje objavljene novice:

Stališče NVO o Osnutku Poročila o okolju v RS 2021

, Novice

Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji je ključen dokument, s katerim spremljamo stanje narave in okolja ter sledimo izvajanju začrtane državne politike njunega varstva. Ker gre za zelo pomemben dokument, ki daje osnovo za vse nadaljnje delo, ukrepe in usmeritve, spodaj podpisane nevladne organizacije, ki delujemo na področju ohranjanja narave, podajamo v okviru javne razprave skupno stališče o Osnutku Poročila o okolju v Republiki Sloveniji 2021 z dne 19. 11. 2021.

Ugotovili smo, da Osnutek Poročila o okolju v Republiki Sloveniji 2021 ni pripravljen v skladu z Zakonom o ohranjanju narave (ZON) in Zakonom o varstvu okolja (ZVO), saj ne vključuje vseh zakonsko predpisanih vsebin poročila na področju ohranjanja narave, nekatere vsebine pa zajema le delno.

Osnutek poročila ni skladen najmanj z 2., 3. in 11. točko 107. člena ZVO, saj ne vsebuje podatkov »zlasti o biotski raznovrstnosti in naravnih vrednotah« (2. točka 107. člena ZVO), »ogroženih, varovanih in zavarovanih območjih« (3. točka 107. člena ZVO) ter »izvajanju vseh javnih služb ohranjanja narave« (11. točka 107. člena ZVO). Osnutek poročila tudi ni skladen s 109. členom ZON, saj ne vsebuje poročila o stanju na področju ohranjanja narave, čeprav gre za obvezen sestavni del poročila (1. odstavek 109. člena ZON). Osnutek poročila tako ne vsebuje najmanj »podatkov o stanju rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij in ekosistemov« (1. točka 109. člena ZON) ter »podatkov o stanju na področju varstva naravnih vrednot« (2. točka 109. člena ZON).

Našteto predstavlja umanjkanje ključnih podatkov o stanju biotske raznovrstnosti in sistema varstva naravnih vrednot ter izvajanju vseh javnih služb ohranjanja narave, kar je za nacionalno poročilo nedopustno. Menimo, da dokler Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2021 ne bo vsebovalo vseh zakonsko predpisanih in torej nujnih vsebin, ni primerno za zbiranje predlogov in pripomb nanj. Predlagamo, da Osnutek Poročila o okolju v Republiki Sloveniji 2021 umaknete iz nadaljnje obravnave in ga dopolnite z manjkajočo zakonsko predpisano vsebino s področja ohranjanja narave ter nov osnutek ponovno predložite v javno razpravo. Le tako bo ta izjemno pomemben dokument primeren za nadaljevanje postopka sprejema.

Ker Osnutek Poročila o okolju v Republiki Sloveniji 2021 ni pripravljen v skladu s področnima zakonoma, je kakršnakoli vsebinska presoja trenutno pripravljenega osnutka brezpredmetna.

Skupno stališče nevladnih organizacij s področja ohranjanja narave o Osnutku Poročila o okolju v Republiki Sloveniji 2021 (pdf)

Nevladne organizacije opozarjajo na pomanjkljiv osnutek poročila o okolju (prispevek na MMC, 21. 12. 2021)

POKvarjeni prazniki

, Novice

V 35. členu Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih je navedeno, da je uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja. En teden uporabe pirotehnike se sliši malo. Za nekaj lastne zabave pa lahko v tem tednu pokvarimo praznike številnim živalim, ali še huje – jim vzamemo življenje. 

Kako močno pirotehnični izdelki vplivajo na živali je odvisno od vrste pirotehnike, letnega časa in izpostavljenosti, razdalje kot tudi vrste živali ter dovzetnosti te na efekte, ki spremljajo pirotehniko. Na njih negativno vplivajo tako svetlobni kot zvočni efekti pirotehnike, izpostavljene pa so lahko tudi udarnemu valu eksplozije, ki jih direktno poškoduje.

Svetlobni dražljaji pirotehnike morda nekoliko manj negativno vplivajo na ptice, predvsem na daljše razdalje, ko je pridruženi zvok manj slišen. Če pa je ptica bliže, jo svetlobni dražljaj močno preseneti in preplaši tudi brez kakršnega koli pridruženega zvoka. Ognjemeta ptice ne dojemajo enako kot poletnih neviht, saj so v nasprotju z nevihtami nepredvidljivi. Zaradi počasnejšega nastanka in spremljajočega padca tlaka lahko ptice nevihte predvidijo.  

Ptice se prilagodijo na stalo prisotne zvoke, ki jih s svojim delovanjem v okolje vnašamo ljudje. Na zvočne efekte pirotehnike pa se ne morejo prilagoditi, saj so nenadni in nepredvidljivi. Povezujejo jih lahko tudi s streli lovcev. V strahu za preživetje doživljajo močan stres in paniko.

Ugotovili so, da so na zvočne efekte pirotehnike še posebej občutljive vodne ptice. V Sloveniji prezimujejo številne bolj ali manj ogrožene vodne ptice. Vznemirjanje teh ima izjemno negativne posledice, saj po nepotrebnem porabljajo energijo, ki jo kopičijo za naporno pot nazaj na svoja gnezdišča.

Pozimi se mnoge ptice pomaknejo bližje človeku in v mestna središča, številne tudi prenočujejo na ogromnih skupinskih prenočiščih. V tem času lahko ognjemet povzroči preplah in privede do pogina večjega števila ptic. Uporaba pirotehničnih sredstev splaši ogromne jate spečih ptic, ki se v zmedi zaletijo v predmete, ki jih v temi ne vidijo (okna, žice, veje, stebre).


Radarska slika prikazuje »eksplozijo ptic« v Herwijnenu na Nizozemskem ob vstopu v leto 2018.
Bodite pozorni na dogajanje na animaciji takoj po polnoči. Rdeče, zeleno, rumena »eksplozija« so jate ptic, ki so se tik pa začetku ognjemetov močno preplašile in vse panično poletele.
Zaradi novoletnih ognjemetov vsako leto umre več tisoč ptic.
Januarja 2021 so v Italiji poročali o pravem »masakerju«. Tla ulic v bližini železniške postaje v Rimu je prvega januarja prekrilo več sto mrtvih ptic, večinoma škorcev.

Ognjemet ne pokvari praznikov le pticam in drugim divjim živalim. Stres povzroča tudi številnim ljubljenčkom, ki se zaradi ognjemetnega »kaosa« močno preplašijo in lahko posledično pobegnejo v iskanju varne, mirne lokacije. Večini ljudem najljubši božični in novoletni prazniki so našim ljubljenčkom najbolj stresni.

Z uporabo pirotehničnih izdelkov po nepotrebnem ogrozimo tudi zdravje in življenje ljudi. Znani so primeri poškodb zaradi eksplozije in vžigi stanovanjskih in drugih objektov.

Za doseganje različnih efektov se pri izdelavi pirotehničnih izdelkov uporabljajo številne kemikalije, ki se pri eksploziji silovito sprostijo v zrak v obliki plinastih reakcijskih produktov in nanodelcev.

Posledica je močno onesnažen zrak in zdravstveno tveganje za ljudi. Zaradi svoje majhnosti lahko nanodelci v zraku ostanejo tudi več tednov. Z vdihavanjem prodrejo globoko v pljuča in skozi sluznico pljuč v krvni obtok. Raznesejo se po celem telesu in lahko povzročijo različna vnetja ter poškodbe celičnih struktur.

Praznično vzdušje si lahko pričaramo tudi brez uporabe pirotehnike.

Tako bomo polepšali praznike mnogim prebivalcem, katerim hrup in onesnaževanje zraka ne pričara prazničnega vzdušja, pa naj si bodo to ljudje ali živali.

Je to res bela vrana?

, Novice

Včasih v naravi opazimo belo ali za vrsto neznačilno obarvano ptico. Kako je to mogoče?

Gre za redke genske bolezni albinizem, levcizem in melanizem, ki prizadenejo tako sesalce kot ptice. Razlog za neznačilno obarvanje živali je pomankanje ali višek pigmenta melanina.

Albinizem

Za albinizem je značilno pomankanje pigmenta melanina, ki daje barvo koži, lasem, dlaki in perju.

Perje albino ptic je običajno popolnoma belo, redko imajo še oranžna ali rumena peresa. Za rumeno ali oranžno obarvanje peres so odgovorni pigmenti karotenoidi, ki so lahko pri albino osebkih še vedno prisotni.

Glavna prepoznavna značilnost albino osebkov so rdeče ali roza obarvane oči – melanin namreč daje barvo tudi očem, zaradi njegovega pomankanja, pa se skozi oči vidijo žile.

Normalno obarvan zelenec (levo) in albino zelenec (desno). Foto: Urša Gajšek in Katarina Doberšek

Levcizem

Manj znana genska bolezen je levcizem, ki lahko na prvi pogled izgleda enako kot albinizem. Pri tej bolezni ne gre le za pomankanje melanina, temveč tudi drugih pigmentov. V nasprotju z albinizmom, pomankanje pigmentov pri levcizmu ni popolno, zato ptice niso čisto bele in imajo normalno ali modro obarvane oči.

Levcistične ptice so svetleje obarvane kot običajno. Lahko so blede barve z rahlim odtenkom svojih običajnih barv, lahko pa so tudi delno obarvane z belimi predeli po celotnem telesu. Levcizem običajno prizadene temna peresa, zato so ptice pogosto bele z rdečimi, oranžnimi ali rumenimi peresi.

Normalno obarvana siva vrana (levo) in levcistična siva vrana v družbi dveh normalno obarvanih (desno). Foto: Alen Ploj in Omer Šabić

Melanizem

Melanistični osebki imajo več pigmenta melanina, kot je običajno, zato so temneje obarvani. Odvisno od koncentracije in razporeditve posamezne oblike melanina (evmelanina in feomelanina) je lahko perje melanističnih ptic od črno, temno sivo ali rjavo  (pri visoki koncentraciji evmelanina) do rdečkasto rjavo ali bledo rjavkasto rumeno (pri visoki koncentraciji feomelanina) obarvano. Različno obarvanost melanističnih osebkov lahko opazujemo predvsem pri domačih golobih.

Normalno obarvana kozača (levo) in melanistična kozača (desno). Foto: Domen Stanič

Ali albinizem, levcizem in melanizem vplivajo na zmožnost preživetja ptic?

Albinizem in levcizem negativno vplivata na preživetje ptic, še posebej albinizem, kjer je pomanjkanje melanina večje.

Obarvanost perja je ena od strategij preživetja ptic in omogoča, da se ptica čim bolje zlije z okolico. Brez značilne obarvanosti perja ptica izstopa, zato jo plenilci lažje opazijo. Mislili bi si, da imajo albino in levcistični osebki zaradi belo ali svetleje obarvanega perja prednost vsaj pozimi, ko tla prekrije snežna odeja, vendar je tu še več negativnih posledic pomankanja melanina. Belo perje odbija toploto in posledično jo ptica težje ohranja, kar zmanjša možnost preživetja, še posebej ko se temperature spustijo pod ledišče. Perje albino osebkov je tudi šibkejše in se čez čas obrabi in zlomi. Ptice s pomankanjem melanina so ravno tako bolj izpostavljene UV- žarkom, saj je melanin pigment, ki jih ščiti pred njimi.

Težave zaradi drugačne obarvanosti perja nastopijo tudi v paritveni sezoni, sej je pri mnogih vrstah ptic barva perja zelo pomembna pri prepoznavi in izbiri partnerja.

Ptice imajo zelo dober vid in je za njihovo preživetje bistven. Albino osebki imajo slabši vid, zato jih večina pogine že takoj ko poletijo. Levcistični osebki imajo s tega vidika nekoliko več možnosti za preživetje, saj še imajo normalen vid.

V nasprotju z albinizmom in levcizmom, melanizem nima negativnega vpliva na preživetje. V nekaterih raziskavah so celo ugotovili, da lahko imajo melanistični osebki boljše preživetje kot normalno obarvani. Opazili so spremembe v obnašanju in fizioloških značilnosti melanističnih osebkov, ki kažejo, da so manj dovzetni na stres, bolj agresivni in se razlikujejo v metabolizmu.

Melanistični osebki domačih golobov imajo morda zaradi teh lastnosti več možnosti za preživetje v stresnih okoljih kot normalno obarvani, zato jih večkrat opazimo v mestih, kot na podeželju.

Vse tri genske bolezni so redke, pogosteje pa v naravi opazimo melanistične osebke, saj imajo zaradi številnih posledic pomankanja melanina albino in levcistični osebki slabše preživetje.

LUSH priskočil na pomoč navadnim čigram in rečnim galebom

, Novice

Navadna čigra in rečni galeb sta vrsti, ki za gnezdenje potrebujeta gola tla ob večjih vodnih telesih. Za nastajanje golih tal je odgovorna naravna rečna dinamika, ki z vsakoletnimi poplavami poskrbi, da se ta tekom sezone ne zarastejo. Zaradi regulacije rek je ta naravni proces okrnjen, prodišč pa je vse manj. Letos je številnim prostovoljcem, ki že leta vzdržujejo gnezdišča za navadno čigro in rečnega galeba, na pomoč priskočilo tudi podjetje LUSH.

Brez pomoči človeka bi navadne čigre in rečni galebi ob reki Dravi izumrle. Ker voda na jezeru ne poplavlja, se vse gole površine hitro zarastejo. Leta 1980 so ornitologi na majhnem otoku sredi Ptujskega jezera izvedli prvo akcijo odstranjevanja zarasti, na pobudo DOPPS pa je bil leta 2004 izdelan velik gnezditveni otok, kateremu sta se leta 2014 pridružila še dva. Otoke vsako leto kosimo jeseni, ko ptic na otoku več ni. V iskanju trajnejše rešitve smo na manjši del otoka leta 2019 nasuli borovo lubje, ki preprečujejo rast vegetacije. Rešitev se je obnesla!

Za nadaljnje ohranjanje navadne čigre in rečnega galeba je ob vsakoletni košnji potrebno tudi nasutje borovega lubja. S podporo podjetja LUSH nam je to letos uspelo in tako smo gnezdišče na Ptujskem jezeru še dodatno izboljšali!

V okviru projekta »Ohranimo ogroženo navadno čigro in rečnega galeba na Dravi« smo letošnjo jesen izvedli tri delovne akcije. Najprej smo 25. septembra pokosili in ročno odstranili vso vegetacijo z otokov. Na pokošeno površino smo 12. in 23. novembra položili geotekstil, na geotekstil pa sekance v debelini 15 cm. Z borovim lubjem je sedaj pokrit večji del »Novega otoka«

Projekt bo neposredno pomagal ogroženim vrstam ptic, kot so navadna čigra, rečni in črnoglavi galeb. Zasedenost gnezdišča bo pokazala, kako dobro smo opravili svoje delo, zato nestrpno zremo v pomlad in jih pričakujemo!

Iskreno hvala LUSH-u, ki je omogočil nakup borovega lubja, hkrati pa zahvala vsem prostovoljcem, ki so pomagali čigram in galebom urediti dom!

Povečali smo upravljavske površine Naravnega rezervata Ormoške lagune

, Novice

Naravni rezervat Ormoške lagune meri nekaj več kot 66 ha in je v lasti ter upravljanju DOPPS. Sestavlja ga šest lagun, pašniki, nekaj travnikov in gozd. Pri vzdrževanju odprtih površin nam pomaga čreda bivolov.

Na začetku decembra smo upravljavske površine z nakupom parcele ob južni meji rezervata povečali za 1,09 ha.

Gre za parcelo, ki je bila do sedaj v njivski rabi, v projektu LIFE FOR SEEDS pa jo bomo s pomočjo zelenega mulča in semenskih mešanic, požetih na nasipih Ptujskega jezera, spremenili v vrstno bogat travnik.

Nova parcela v NROL. Foto: Damijan Denac

V Sloveniji so izkušnje z renaturacijami njiv v travnike izjemno skope, tako da bomo na tem področju vsekakor “orali ledino”.

S travnikom bomo tudi po izteku projekta upravljali na način, ki bo upošteval ekološke potrebe vrst na njem – to v grobem pomeni, da ga ne bomo gnojili, kosili pa enkrat ali največ dvakrat letno. Krmo bomo uporabili za zimsko hranjenje bivolov.

Obnova travnika se bo pričela predvidoma poleti 2022.

Parcela je bila kupljena v okviru projekta LIFE FOR SEEDS (LIFE20 NAT/SI/000253), ki ga sofinancirata Evropska unija iz programa LIFE in Sigrid Rausing Trust.

Bo letos pri nas prezimovalo rekordno število belih štorkelj?

, Novice

Posledice globalnega segrevanja se odražajo predvsem pri vrstah, ki živijo v sezonsko spremenljivih habitatih, kot bele štorklje. V zadnjih letih opažamo, da so bele štorklje začele prezimovati na svojem gnezditvenem območju ali pa so skrajšale svoje selitvene poti. Posledično se je število prezimujočih štorkelj v Evropi povečalo, kar smo opazili tudi v Sloveniji.

Število prezimujočih belih štorkelj v Sloveniji med letoma 1999 in 2019.

Prezimovanje bele štorklje v Sloveniji

Po znanih podatkih je bila bela štorklja pozimi prvič registrirana v Tišini pri Ptuju, kjer je bil leta 1973 opažen en osebek. Od takrat so bila opažanja prezimujočih štorkelj vse pogostejša in vsa so bila v obdobju povprečnih zim brez obilnih in dolgotrajnih snežnih padavin.

Od leta 1999, od kar na DOPPS-u izvajamo vsakoletni popis bele štorklje v Sloveniji, do leta 2019, je v Sloveniji prezimovalo 77 osebkov.

Največ jih je prezimovalo v zimi 2014/2015, ko smo zabeležili 10 prezimujočih belih štorkelj.

Kot prezimujoče bele štorklje določimo tiste, ki so pri nas opazovane med 15. novembrom in 15. februarjem.

Letos smo izvedeli že za pet prezimujočih belih štorkelj!

Zadnje dni dobivamo vse več informacij o opažanjih bele štorklje. Izvedeli smo že, da prezimuje v Račah, Stražgonjci, Sestržah, Ivančni Gorici in Slovenj Gradcu.

Prosimo vas, da nam opažanja prezimujočih belih štorkelj sporočite na ursa.gajsek@dopps.si.

Sporočite nam lokacijo, kako dolgo je štorklja na območju prisotna (gre za štorkljo, ki je ostala po gnezditveni sezoni ali je prišla pozneje) in kje se prehranjuje. Veseli bomo tudi kakšne fotografije.

Podatki o prezimovanju belih štorkelj so zelo pomembni za spremljanje sprememb v vedenju vrste, ki so posledice globalnih podnebnih sprememb.

POGOSTA VPRAŠANJA

Prezimujoča bela štorklja. Foto: Gregor Bernard.

Bo bele štorklje pozimi zeblo?

Bele štorklje nimajo težav s preživljanjem hladnih temperatur,  selijo zaradi sezonsko odvisnih virov hrane.

Bodo pozimi lačne?

Bele štorklje lahko v milih in povprečnih zimah najdejo dovolj hrane za preživetje. Res je da ni žuželk, dvoživk in plazilcev, ki so eni izmed pomembnih virov hrane za belo štorkljo, zato pa se več prehranjujejo z malimi sesalci, raki in ribami, tako kot denimo sive čaplje.

Nekoliko več težav pa lahko imajo, če tla prekrije debela snežna odeja. V tem primeru se lahko zgodi, da stradajo.

Kje spijo?

Za bele štorklje je izven gnezditvene sezone običajno, da so klateži. To pomeni, da niso vezane na eno območje in se potepajo naokrog.

Nekatere štorklje res ostajajo v bližini gnezda in tudi prenočujejo na njem, vendar ni nič neobičajnega, če opazite, da prenočujejo drugje. Brez problema prenočujejo na dimniku, strehi ali drevesu in še zdaleč ni nujno, da na isti lokaciji.

V katerih primerih beli štorklji poiščemo pomoč?

Beli štorklji poiščemo pomoč, če opazimo, da je obnemogla ali poškodovana.

Pozimi se včasih zgodi, da so preganjane s strani psov. Rade se pogrejejo na cesti, ki je bolj topla od okolice, zato so v tem času izpostavljene tudi nevarnosti trkov.

Če opazite obnemoglo ali poškodovano štorkljo pokličite na tel. številko 031 439 051 (DOPPS Ornitofon), da ji lahko priskrbimo ustrezno strokovno pomoč.

Kakšno je preživetje prezimujočih belih štorkelj?

Milejše zime, kot posledica globalnega segrevanja in prilagoditev na alternativne vire hrane omogočajo boljše preživetje belih štorkelj, ki prezimujejo v Evropi. Ob zadostni količini hrane pozimi je verjetnost preživetja v Evropi večja, kot pa je med selitvijo, ki je energetsko zelo potratna in med katero so štorklje izpostavljene številnim nevarnostim.

Viri

BRAČKO, F. (2016).
Ringing of White Storks Ciconia ciconia in NE Slovenia during the 1984–2013 period.
Acrocephalus, 37(170/171), 159–170.

FLACK, A., FIEDLER, W., BLAS, J., POKROVSKY, I., KAATZ, M., MITROPOLSKY, M., AGHABABYAN, K., FAKRIADIS, I., MAKRIGIANNI, E., JERZAK, L., AZAFZAF, H., FELTRUP-AZAFZAF, C., ROTICS, S., MOKOTJOMELA, T. M., NATHAN, R., & WIKELSKI, M. (2016).
Costs of migratory decisions: A comparison across eight white stork populations.
Science Advances, 2(1), 1–7.

GILBERT, N. I., CORREIA, R. A., SILVA, J. P., PACHECO, C., CATRY, I., ATKINSON, P. W., GILL, J. A., & ALDINA, A. M. (2016).
Are white storks addicted to junk food? Impacts of landfill use on the movement and behaviour of resident white storks (Ciconia ciconia) from a partially migratory population.
Movement Ecology, 4(7), 1–13.

MARTÍN, B., ONRUBIA, A., DE LA CRUZ, A., & FERRER, M. (2016).
Trends of autumn countsat Iberian migration bottlenecks as a tool for monitoring continental populations of soaring birds in Europe.
Biodiversity and Conservation, 25(2), 295–309.

ROTICS, S., TURJEMAN, S., KAATZ, M., RESHEFF, Y. S., ZURELL, D., SAPIR, N., EGGERS, U., FIEDLER, W., FLACK, A., JELTSCH, F., WIKELSKI, M., & NATHAN, R. (2017).
Wintering in Europe instead of Africa enhances juvenile survival in a long-distance migrant.
Animal Behaviour, 126, 79–88.

SOVINC, A. (1994).
Zimski ornitološki atlas Slovenije.
Tehniška založba Slovenije.

VREZEC, A., TOME, D., & DENAC, D. (2006).
Migration and exceptional migratory phenomena with birds.
Ujma, 20, 125–136.

Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023-2027

, Novice

Na povabilo k sodelovanju v javni razpravi o predlogu Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023-2027, ki je v letošnjem letu potekala dvakrat – med 2. 7. in 15. 8. 2021 (1. verzija osnutka) ter med 4. 11. in 25. 11. 2021 (2. verzija osnutka), smo se odzvali tudi na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Naše komentarje in predloge za izboljšavo dokumenta v sklopu obeh javnih obravnav si lahko preberete v spodaj pripetih dokumentih.

Odziv DOPPS v okviru javne razprave o celovitem predlogu Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023-2027 (avgust 2021)

Odziv DOPPS v okviru javne razprave o celovitem predlogu Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023-2027 (november 2021)

Kaj se dogaja s hribskim škrjancem nad Gojačami?

, Novice

Populacija hribskega škrjanca Lullula arborea je zaradi izgube ustreznih habitatov pri nas v upadu. V obsredozemskem svetu so izgube habitatov predvsem posledica zaraščanja ekstenzivnih suhih travnikov in pašnikov, na Goričkem pa intenzifikacije kmetijstva.

Pozimi 2018/2019 je bila na 25 ha nad vasjo Gojače opravljena sečnja lesne zarasti v okviru projekta VIPava.

Njen namen je bil obnoviti življenjski prostor hribskega škrjanca, ki določeno mero drevja in grmovja sicer potrebuje za petje in posedanje, vendar pa izgine, ko se krajina preveč zaraste.

Pred sečnjo smo spomladi 2018 opravili kartiranje ptic, da ne bi s posegom napravili kakšne naravovarstvene škode. Na območju, predvidenem za posek, smo odkrili le en par hribskih škrjancev, in sicer na najbolj odprtem delu, ki je bil le skopo porasel z grmovjem in drevjem.

Območje Gojač. Foto: Pia Höfferle

In kakšno je bilo stanje v letu 2021?

Sredi aprila smo tam odkrili tri različne pare, kar je seveda spodbudna novica in kaže na to, da je bila najverjetneje res pretirana zaraščenost tista, ki je omejevala njihovo število.

Za dolgoročno vzdrževanje obnovljenega habitata hribskega škrjanca bo poskrbela Občina Ajdovščina; med najprimernejšimi metodami bi bila zagotovo paša koz, ki so znane po uspešnem zadrževanju razrasta lesne vegetacije.

Več o projektu VIPava

Zvoki pomladi izginjajo

, Novice

Predvsem spomladi, ko se vrnejo selivke, nam dneve popestri glasno petje številnih vrst ptic. Ste opazili, da v zadnjih letih ti napevi postajajo vse tišji in manj raznovrstni?

Zaradi vsesplošnega upada populacij ptic in sprememb v združbi zaradi globalnih podnebnih sprememb so se zvočne lastnosti v krajini spremenile, spremembe pa pričakujemo tudi v prihodnje. Večina novih raziskav kaže, da se spomladanski zvoki spreminjajo – v severni Ameriki in Evropi ptičji napevi ob zori postajajo tišji in manj raznovrstni.

Če nam zaskrbljujoče številke objavljene v Rdečem seznamu ogroženih vrst ptic niso odprle oči, nas bodo morda naša ušesa »pripeljala« do spoznanja, da je čas za spremembe. Vedno tišja pomlad opozarja na negativne spremembe v našem okolju, ki jih ne smemo ignorirati.

Spremembe zvočnih lastnosti krajine med drugimi raziskuje mednarodna ekipa raziskovalcev pod vodstvom Univerze Vzhodna Anglija (UEA). Razvili so novo tehniko za prepoznavanje sprememb zvočnih lastnosti krajine in rekonstruirali zvočne posnetke za več kot 200.000 območij v zadnjih 25 letih. Uporabili so kombinacijo podatkov iz vsakoletnih popisov ptic opravljenih v Severni Ameriki in Evropi (tudi podatke Slovenskega indeksa ptic kulturne krajine, popisa, ki ga pri nas izvajamo že od leta 2007) in zvočnih posnetkov posameznih ptic v naravi.

Za rekonstrukcijo zgodovinskih posnetkov so uporabili zvočne posnetke s spletne podatkovne baze z napevi in oglašanjem ptic Xeno-canto in podatke zbrane med vsakoletnimi popisi.

Ugotovili so vsesplošen upad v zvočni raznovrstnosti in intenziteti zvočne krajine, ki so posledica sprememb in sestave skupnosti ptic, rezultati pa sovpadajo z upadom populacij ptic. Pomlad postaja vse tišja in tako je ključna povezava med človekom in naravo vedno bolj oskrunjena.

Ptičje petje je eno izmed ključnih zvokov v naravi, ki vpliva na izboljšanje našega počutja in vzpostavljanje ter ohranjanje naše povezave z naravo. Zaradi hitre urbanizacije, spremenjenih družbenih norm in vse več preživetega časa za raznimi elektronskimi napravami smo ljudje danes premalo v stiku z naravo.

»Zmanjševanje povezanosti človeka z naravo prispeva h globalni okoljski krizi. Če smo premalo v stiku z naravo, nam lahko zanjo postaja vseeno in posledično ne opazimo številnih groženj, ki bodo imele velik vpliv tudi na nas.« je povedala dr. Morrison, raziskovalka UEA.

Če groženj ne bomo prepoznali in se jih zavedali bomo težko uvajali spremembe s katerimi jih bomo odstranili ali vsaj omilili. Zato preživljajmo čas v naravi, bodimo pozorni na morebitne spremembe in opazujmo ptice, ki so odlični indikatorji stanja narave. Potrudimo se, da bo vsak posameznik po svojih močeh čim več prispeval k ohranjanju narave.