Bo letos pri nas prezimovalo rekordno število belih štorkelj?

Posledice globalnega segrevanja se odražajo predvsem pri vrstah, ki živijo v sezonsko spremenljivih habitatih, kot bele štorklje. V zadnjih letih opažamo, da so bele štorklje začele prezimovati na svojem gnezditvenem območju ali pa so skrajšale svoje selitvene poti. Posledično se je število prezimujočih štorkelj v Evropi povečalo, kar smo opazili tudi v Sloveniji.

Število prezimujočih belih štorkelj v Sloveniji med letoma 1999 in 2019.

Prezimovanje bele štorklje v Sloveniji

Po znanih podatkih je bila bela štorklja pozimi prvič registrirana v Tišini pri Ptuju, kjer je bil leta 1973 opažen en osebek. Od takrat so bila opažanja prezimujočih štorkelj vse pogostejša in vsa so bila v obdobju povprečnih zim brez obilnih in dolgotrajnih snežnih padavin.

Od leta 1999, od kar na DOPPS-u izvajamo vsakoletni popis bele štorklje v Sloveniji, do leta 2019, je v Sloveniji prezimovalo 77 osebkov.

Največ jih je prezimovalo v zimi 2014/2015, ko smo zabeležili 10 prezimujočih belih štorkelj.

Kot prezimujoče bele štorklje določimo tiste, ki so pri nas opazovane med 15. novembrom in 15. februarjem.

Letos smo izvedeli že za pet prezimujočih belih štorkelj!

Zadnje dni dobivamo vse več informacij o opažanjih bele štorklje. Izvedeli smo že, da prezimuje v Račah, Stražgonjci, Sestržah, Ivančni Gorici in Slovenj Gradcu.

Prosimo vas, da nam opažanja prezimujočih belih štorkelj sporočite na ursa.gajsek@dopps.si.

Sporočite nam lokacijo, kako dolgo je štorklja na območju prisotna (gre za štorkljo, ki je ostala po gnezditveni sezoni ali je prišla pozneje) in kje se prehranjuje. Veseli bomo tudi kakšne fotografije.

Podatki o prezimovanju belih štorkelj so zelo pomembni za spremljanje sprememb v vedenju vrste, ki so posledice globalnih podnebnih sprememb.


POGOSTA VPRAŠANJA

Prezimujoča bela štorklja. Foto: Gregor Bernard.

Bo bele štorklje pozimi zeblo?

Bele štorklje nimajo težav s preživljanjem hladnih temperatur,  selijo zaradi sezonsko odvisnih virov hrane.

Bodo pozimi lačne?

Bele štorklje lahko v milih in povprečnih zimah najdejo dovolj hrane za preživetje. Res je da ni žuželk, dvoživk in plazilcev, ki so eni izmed pomembnih virov hrane za belo štorkljo, zato pa se več prehranjujejo z malimi sesalci, raki in ribami, tako kot denimo sive čaplje.

Nekoliko več težav pa lahko imajo, če tla prekrije debela snežna odeja. V tem primeru se lahko zgodi, da stradajo.

Kje spijo?

Za bele štorklje je izven gnezditvene sezone običajno, da so klateži. To pomeni, da niso vezane na eno območje in se potepajo naokrog.

Nekatere štorklje res ostajajo v bližini gnezda in tudi prenočujejo na njem, vendar ni nič neobičajnega, če opazite, da prenočujejo drugje. Brez problema prenočujejo na dimniku, strehi ali drevesu in še zdaleč ni nujno, da na isti lokaciji.


V katerih primerih beli štorklji poiščemo pomoč?

Beli štorklji poiščemo pomoč, če opazimo, da je obnemogla ali poškodovana.

Pozimi se včasih zgodi, da so preganjane s strani psov. Rade se pogrejejo na cesti, ki je bolj topla od okolice, zato so v tem času izpostavljene tudi nevarnosti trkov.

Če opazite obnemoglo ali poškodovano štorkljo pokličite na tel. številko 031 439 051 (DOPPS Ornitofon), da ji lahko priskrbimo ustrezno strokovno pomoč.

Kakšno je preživetje prezimujočih belih štorkelj?

Milejše zime, kot posledica globalnega segrevanja in prilagoditev na alternativne vire hrane omogočajo boljše preživetje belih štorkelj, ki prezimujejo v Evropi. Ob zadostni količini hrane pozimi je verjetnost preživetja v Evropi večja, kot pa je med selitvijo, ki je energetsko zelo potratna in med katero so štorklje izpostavljene številnim nevarnostim.


Viri

BRAČKO, F. (2016).
Ringing of White Storks Ciconia ciconia in NE Slovenia during the 1984–2013 period.
Acrocephalus, 37(170/171), 159–170.

FLACK, A., FIEDLER, W., BLAS, J., POKROVSKY, I., KAATZ, M., MITROPOLSKY, M., AGHABABYAN, K., FAKRIADIS, I., MAKRIGIANNI, E., JERZAK, L., AZAFZAF, H., FELTRUP-AZAFZAF, C., ROTICS, S., MOKOTJOMELA, T. M., NATHAN, R., & WIKELSKI, M. (2016).
Costs of migratory decisions: A comparison across eight white stork populations.
Science Advances, 2(1), 1–7.

GILBERT, N. I., CORREIA, R. A., SILVA, J. P., PACHECO, C., CATRY, I., ATKINSON, P. W., GILL, J. A., & ALDINA, A. M. (2016).
Are white storks addicted to junk food? Impacts of landfill use on the movement and behaviour of resident white storks (Ciconia ciconia) from a partially migratory population.
Movement Ecology, 4(7), 1–13.

MARTÍN, B., ONRUBIA, A., DE LA CRUZ, A., & FERRER, M. (2016).
Trends of autumn countsat Iberian migration bottlenecks as a tool for monitoring continental populations of soaring birds in Europe.
Biodiversity and Conservation, 25(2), 295–309.

ROTICS, S., TURJEMAN, S., KAATZ, M., RESHEFF, Y. S., ZURELL, D., SAPIR, N., EGGERS, U., FIEDLER, W., FLACK, A., JELTSCH, F., WIKELSKI, M., & NATHAN, R. (2017).
Wintering in Europe instead of Africa enhances juvenile survival in a long-distance migrant.
Animal Behaviour, 126, 79–88.

SOVINC, A. (1994).
Zimski ornitološki atlas Slovenije.
Tehniška založba Slovenije.

VREZEC, A., TOME, D., & DENAC, D. (2006).
Migration and exceptional migratory phenomena with birds.
Ujma, 20, 125–136.

Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023-2027

Na povabilo k sodelovanju v javni razpravi o predlogu Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023-2027, ki je v letošnjem letu potekala dvakrat – med 2. 7. in 15. 8. 2021 (1. verzija osnutka) ter med 4. 11. in 25. 11. 2021 (2. verzija osnutka), smo se odzvali tudi na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Naše komentarje in predloge za izboljšavo dokumenta v sklopu obeh javnih obravnav si lahko preberete v spodaj pripetih dokumentih.

Kaj se dogaja s hribskim škrjancem nad Gojačami?

Populacija hribskega škrjanca Lullula arborea je zaradi izgube ustreznih habitatov pri nas v upadu. V obsredozemskem svetu so izgube habitatov predvsem posledica zaraščanja ekstenzivnih suhih travnikov in pašnikov, na Goričkem pa intenzifikacije kmetijstva.

Pozimi 2018/2019 je bila na 25 ha nad vasjo Gojače opravljena sečnja lesne zarasti v okviru projekta VIPava.

Njen namen je bil obnoviti življenjski prostor hribskega škrjanca, ki določeno mero drevja in grmovja sicer potrebuje za petje in posedanje, vendar pa izgine, ko se krajina preveč zaraste.

Pred sečnjo smo spomladi 2018 opravili kartiranje ptic, da ne bi s posegom napravili kakšne naravovarstvene škode. Na območju, predvidenem za posek, smo odkrili le en par hribskih škrjancev, in sicer na najbolj odprtem delu, ki je bil le skopo porasel z grmovjem in drevjem.

Območje Gojač. Foto: Pia Höfferle

In kakšno je bilo stanje v letu 2021?

Sredi aprila smo tam odkrili tri različne pare, kar je seveda spodbudna novica in kaže na to, da je bila najverjetneje res pretirana zaraščenost tista, ki je omejevala njihovo število.

Za dolgoročno vzdrževanje obnovljenega habitata hribskega škrjanca bo poskrbela Občina Ajdovščina; med najprimernejšimi metodami bi bila zagotovo paša koz, ki so znane po uspešnem zadrževanju razrasta lesne vegetacije.

Zvoki pomladi izginjajo

Predvsem spomladi, ko se vrnejo selivke, nam dneve popestri glasno petje številnih vrst ptic. Ste opazili, da v zadnjih letih ti napevi postajajo vse tišji in manj raznovrstni?

Zaradi vsesplošnega upada populacij ptic in sprememb v združbi zaradi globalnih podnebnih sprememb so se zvočne lastnosti v krajini spremenile, spremembe pa pričakujemo tudi v prihodnje. Večina novih raziskav kaže, da se spomladanski zvoki spreminjajo – v severni Ameriki in Evropi ptičji napevi ob zori postajajo tišji in manj raznovrstni.

Če nam zaskrbljujoče številke objavljene v Rdečem seznamu ogroženih vrst ptic niso odprle oči, nas bodo morda naša ušesa »pripeljala« do spoznanja, da je čas za spremembe. Vedno tišja pomlad opozarja na negativne spremembe v našem okolju, ki jih ne smemo ignorirati.

Spremembe zvočnih lastnosti krajine med drugimi raziskuje mednarodna ekipa raziskovalcev pod vodstvom Univerze Vzhodna Anglija (UEA). Razvili so novo tehniko za prepoznavanje sprememb zvočnih lastnosti krajine in rekonstruirali zvočne posnetke za več kot 200.000 območij v zadnjih 25 letih. Uporabili so kombinacijo podatkov iz vsakoletnih popisov ptic opravljenih v Severni Ameriki in Evropi (tudi podatke Slovenskega indeksa ptic kulturne krajine, popisa, ki ga pri nas izvajamo že od leta 2007) in zvočnih posnetkov posameznih ptic v naravi.

Za rekonstrukcijo zgodovinskih posnetkov so uporabili zvočne posnetke s spletne podatkovne baze z napevi in oglašanjem ptic Xeno-canto in podatke zbrane med vsakoletnimi popisi.

Ugotovili so vsesplošen upad v zvočni raznovrstnosti in intenziteti zvočne krajine, ki so posledica sprememb in sestave skupnosti ptic, rezultati pa sovpadajo z upadom populacij ptic. Pomlad postaja vse tišja in tako je ključna povezava med človekom in naravo vedno bolj oskrunjena.

Ptičje petje je eno izmed ključnih zvokov v naravi, ki vpliva na izboljšanje našega počutja in vzpostavljanje ter ohranjanje naše povezave z naravo. Zaradi hitre urbanizacije, spremenjenih družbenih norm in vse več preživetega časa za raznimi elektronskimi napravami smo ljudje danes premalo v stiku z naravo.

»Zmanjševanje povezanosti človeka z naravo prispeva h globalni okoljski krizi. Če smo premalo v stiku z naravo, nam lahko zanjo postaja vseeno in posledično ne opazimo številnih groženj, ki bodo imele velik vpliv tudi na nas.« je povedala dr. Morrison, raziskovalka UEA.

Če groženj ne bomo prepoznali in se jih zavedali bomo težko uvajali spremembe s katerimi jih bomo odstranili ali vsaj omilili. Zato preživljajmo čas v naravi, bodimo pozorni na morebitne spremembe in opazujmo ptice, ki so odlični indikatorji stanja narave. Potrudimo se, da bo vsak posameznik po svojih močeh čim več prispeval k ohranjanju narave.

Sajenje mejice v Naravnem rezervatu Ormoške lagune

V četrtek, 11. 11. 2021, smo v Naravnem rezervatu Ormoške lagune s pomočjo prostovoljcev DOPPS zasadili mejico v skupni dolžini 400 m.

Za zasaditev smo uporabili sadike avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst (leska, črni bezeg, navadna krhlika, skorš, češnja, brek, navadni gaber, poljski javor, hrast, trdoleska, črni trn, rumeni dren, navadni glog, kalina, brogovita, dobrovita), ki so bile financirane v projektu zaDravo.

Z vzpostavitvijo mejice želimo izboljšati življenjske razmere za ptice, saj mejice zanje predstavljajo pomembna mesta za prehranjevanje, gnezdenje, petje ter zavetje pred plenilci. Hkrati pa so mejice pomembne tudi za opraševalce, ki v njih najdejo zatočišča, v toplem delu leta pa so cvetoče mejice bogat vir nektarja in peloda.

Stroški dela za vzpostavitev mejice ter zaščitni material za sadike so bili financirani v okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5.

 

 

 

Sezona žerjavov se je začela!

Globoko smo zabredli v jesen in večina poletnih gostov nas je že zapustila. Sedaj, ko v jasnih dneh prevladuje jutranja megla, je čas, da se na pot podajo tudi žerjavi.

Žerjavi so že tu

Po izjemno uspešni spomladanski selitvi, ko smo člani DOPPS in številni prostovoljci po celi Sloveniji našteli več kot 90.000 žerjavov, kaže na podobno uspešno jesen. Selitev se še ni dobro začela, pa so že padli rekordi. Letos smo že opazovali največ žerjavov kadarkoli zabeleženih v avgustu, septembru in oktobru. In ja, še pred koncem oktobra smo že opazovali več kot trikratno število žerjavov. Vse kaže na zelo množičen november.

»Spomladansko število je več kot impresivno. Do leta 2021 smo prešteli največ »le« 80.000 žerjavov in sicer v celotnem rekordnem letu 2019. Številka je zanimiva tudi zato, ker je bila v letu 2015 celotna svetovna populacija ocenjena na okoli pol milijona osebkov. Populacija raste in je samo v Evropski uniji danes ocenjena na 362.000 osebkov.« Dejan Bordjan, član DOPPS

Žerjavi. Foto: Marko Zabavnik

V Sloveniji lahko opazujemo žerjave, ki so se izvalili predvsem v Baltskih državah, na Finskem in verjetno v Belorusiji. Ti se na poti k nam množično ustavijo še na mokriščih Panonske nižine. Ob prvi zmrzali se podajo proti prezimovališčem v Sredozemlju, predvsem v Tuniziji in Španiji. Ob vse toplejših zimah pa jih vse več prezimuje tudi v Franciji in nam precej bližji Padski nižini.

Selitveni spektakel žerjavov spremljamo že skoraj 20 let in nabralo se je že veliko neprecenljivih opazovanj.

Popoln podatek vsebuje kraj, datum in uro opazovanja, število žerjavov in smer ter višino leta. A brez skrbi, če vam ne uspe prešteti jate ali spomniti ure opazovanja. Ostali podatki nam omogočajo izris vedno bolj natančnih selitvenih poti žerjavov čez Slovenijo. Torej, vsak podatek šteje!

Svoja opažanja žerjavov sporočite Dejanu Bordjanu na mail: dejan.bordjan@gmail.com 

 

Nekoliko drugačna banka

S septembrom 2021 je DOPPS skupaj s štirimi partnerji (Kmetijski inštitut Slovenije, Javni zavod Krajinski park Goričko, Javni zavod Triglavski narodni park, Notranjski park) pričel izvajati projekt LIFE for Seeds (LIFE20 NAT/SI/000253), ki ga sofinancirata Evropska unija in Sigrid Rausing Trust iz Velike Britanije. Skupna vrednost projekta znaša 5.351.723 EUR (višina sofinanciranja EU je 75% oz. 4.013.790 EUR); trajal bo do konca leta 2026.

Površina vrstno bogatih, naravovarstveno pomembnih travišč na območjih Natura 2000 v Sloveniji se zmanjšuje. Glavna dejavnika ogrožanja sta intenzifikacija kmetijstva (premena v njive, gnojenje, zgodnja prva košnja, večkratne košnje letno, intenzivna paša, dosejevanje, apnenje) ter njegovo opuščanje, ki vodi v zaraščanje z grmovjem in gozdom. Naš projekt se osredotoča na vzpostavitev semenske banke za značilne vrste treh na nivoju EU prioritetnih habitatnih tipov: suhih travnikov z orhidejami, volkovij ter presihajočih jezer, ki jih poleg vodnih habitatov gradijo tudi številni tipi mokrotnih travnikov. Zlasti stanje suhih travnikov z orhidejami je v Sloveniji v zadnjem poročilu po Habitatni direktivi za obdobje 2013-2018 ocenjeno kot izjemno slabo.

 V projektu nameravamo shraniti 12.000 vzorcev semen (akcesij) vsaj 300 vrst rastlin z omenjenih treh habitatnih tipov. Semena bomo nabirali na 21 območjih Natura 2000 , ki so bila izbrana tako, da pokrivajo celotno Slovenijo, kar bo zagotovilo veliko genetsko pestrost. Vse akcesije, nabrane v projektu, bodo shranjene v dveh semenskih bankah: ena bo v Infrastrukturnem centru Jablje na Kmetijskem inštitutu Slovenije, njen duplikat pa v NR Ormoške lagune. Za potrebe vodenja evidenc v obeh vzpostavljenih semenskih bankah bo izdelana napredna podatkovna baza, dostopna tudi prek spletne aplikacije za pametne telefone.

Slovenske izkušnje z obnovo habitatnih tipov prek uporabe avtohtonega, lokalnega semenskega materiala so pičle. Do sedaj je bilo na ta način obnovljenih manj kot 40 ha travnikov. V projektu bomo z uporabo zelenega mulča in semenskih mešanic obnovili 74,1 ha travnikov na sedmih območjih Natura 2000 (Notranjski trikotnik, Goričko, Julijske Alpe, Drava, Krimsko hribovje – Menišija, Ljubljansko barje, Škocjanski zatok). Uspeh renaturacije bomo vrednotili preko štirih kazalnikov (vegetacija, tla, ptice, žuželke). Z vsemi renaturiranimi površinami se bo po koncu projekta gospodarilo skladno z ekološkimi potrebami travišč, ki čimer so se poleg partnerskih parkov in DOPPS zavezali tudi zasebni lastniki ter pravne osebe.

Semena. Foto: Katarina Denac

V Sloveniji trenutno ni nobenih kmetijsko-okoljskih ali kakšnih drugih sistematičnih ukrepov, ki bi spodbujali proizvodnjo avtohtonega semenskega materiala ali obnovo travišč. V okviru projekta nameravamo oblikovati tri ukrepe za (1) prozvodnjo zelenega mulča, (2) proizvodnjo semenskih mešanic in (3) obnovo travnikov, ki bodo vključeni v kmetijsko politiko po letu 2027. Ukrepi bodo pripravljeni tako vsebinsko, kot tudi kar se tiče kalkulacij višine plačila in geografskega sloja za vpis. Narejena bo študija izvedljivosti, ki bo med drugim vključevala tudi organizacijo 15 fokusnih skupin s kmetijskimi deležniki iz vsaj 20 različnih Natura 2000 območij. Študija bo odgovorila na vprašanje, v kakšnem obsegu in pod kakšnimi pogoji so se kmetje pripravljeni vpisovati v te ukrepe. Vzporedno bo izvedena tudi analiza trga, v kateri bodo identificirani porabniki avtohtonega semenskega materiala, izdelan pa bo tudi potencialni poslovni model in strategija trženja. V projektu bo vzpostavljen spletni portal naravovarstveno pomembnih parcel (min. 1000 parcel) s tarčnimi traviščnimi habitatnimi tipi, ki bo osnova za zaris georeferenciranega sloja za vpis ukrepov. Hkrati bo portal služil kot stična točka med proizvajalci semenskega materiala, njihovimi uporabniki, naravovarstvenimi in kmetijskimi deležniki.

Konkretne akcije na terenu bomo nadgradili z aktivnostmi za izobraževanje in osveščanje. Izdali bomo priročnik z navodili za renaturacijo travišč z uporabo avtohtonega semenskega materiala, v katerega bomo vključili tudi rezultate intervjujev z vsaj 100 lastniki dobro ohranjenih travnikov, ki bodo iz prve roke povedali, kako upravljajo travnike, da so tako biodiverzitetno bogati. Načrtovana so tudi številna predavanja, delavnice, dogodki (npr. dnevi odprtih vrat, prikaz delovanja krtačnega stroja, bazar semen), videoklipi, tematske številke partnerskih revij, raziskovalni tabori za študente biologije in agronomije, raziskovalni tabori za otroke, naravoslovni dnevi, terenski ogledi s kmeti ter štirje obiski za izmenjavo znanja z drugimi projekti.

 

JESENSKE PTIČJE NOVICE

Prosto tekoče reke so najbolj raznoliki in produktivni ekosistemi na Zemlji, zato v Evropski uniji novo upanje zanje prinaša Strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Več o tej aktualni in zanimivi temi si lahko preberete v poljudnem prispevku dr. Urše Koce.

Na Ljubljanskem barju so doselili izginulega hrošča puščavnika in prispevali k ponovni vzpostavitvi njegove populacije na Barju. Ugotavljamo, da intenzivno kmetijstvo ne gre z roko v roki s škorci ter da nam roparske ptice lahko veliko povedo o našem zdravju. Z globalnim segrevanjem pa se vedno bolj sprašujemo, ali bo mali skovik ostal brez svojega hladilnika.

Sprehodili smo se po jesenski naravi in iskali znane in manj znane ptičje ter druge živalske in rastlinske vrste. Tokrat smo potovali na polotok Valdes v Argentini …. ter tudi sledili beli štorklji Beli, ki temeljito raziskuje Afriko. V zadnjih dveh letih smo se tudi pri nas pričeli posvečati obročkanju slok na jesenski selitvi. Zaradi visokega lovnega pritiska na to vrsto smo v dveh sezonah že pridobili nekaj najdb v času prezimovanja. Zanimalo pa nas je tudi življenje Rosalie Edge, junaški zaščitnici ptic in začetnici naravovarstvenih gibanj.

Načudite se lahko spretnosti in zagnanosti mladih ornitologov, ki so poleti na mladinskem ornitološkem taboru raziskovali ptice in »vse živo« na Cerkniškem jezeru. Ponosni smo lahko na prvo 5-državno biosferno območje na svetu. Izvedeli pa boste tudi, kaj se je dogajalo v »norem tednu« na Barju, o neobičajnem gnezdenju sivega muharja, čuka v cevasti gnezdilnici, skrivnostih velikega skovika na Cerknici ter o nekoliko drugačni banki – semenski banki. Tisti, ki ste radi doma, po enostavnem načrtu sami naredite ptičjo krmilnico in pripravite vse potrebno za zimsko krmljenje ptic.

 

Vabljeni k branju pestrih vsebin nove številke!

Petra Vrh Vrezec, urednica

 

 

PDF revije Svet ptic, leto 2021, letnik 27, številka 03.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

 

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Prosto tekoče reke – upanje za prihodnost
  • 12: Polotok Valdés
  • 17: Intenzivno kmetijstvo ne gre z roko v roki s škorci
  • 18: Nam lahko roparske ptice povedo kaj o našem zdravju?
  • 20: Doselitev izginule vrste hrošča
  • 22: Sloka
  • 24: Skozi objektiv
  • 26: Rosalie Edge
  • 29: Naredi sam – ptičja krmilnica
  • 32: Jesenska opazovanja v naravi
  • 34: Mladi ornitologi so raziskovali Cerkniško jezero
  • 38: Nekoliko drugačna banka
  • 40: Beline dogodivščine v letu 2021
  • 41: Čuk v cevasti gnezdilnici
  • 42: Skrivnosti gnezdenja velikega skovika na Cerknici
  • 44: Prvo 5-državno biosferno območje na svetu
  • 46: Ornitološki “nori teden” na Barju
  • 48: Neobičajno gnezdenje sivega muharja
  • 49: Bo mali skovik ostal brez hladilnika?
  • 50: Program DOPPS
  • 51: Fotoulov
  • 52: Novice

 

V Evropi upadajo populacije 30 % vrst ptic

Evropski rdeči seznam ogroženih ptic je pregled tveganja za izumrtje vsake izmed 544 prostoživečih vrst ptic v Evropi in sledi kategorijam in kriterijem rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN). Glede na določitev stopnje ogroženosti vrste se oblikuje državna in mednarodna okoljska politika, sprejemajo ukrepi ter izvajajo akcije, ki so potrebne za ohranjanje posamezne vrste.

Število ogroženih in skoraj ogroženih vrst znotraj glavnih habitatnih  tipov v Evropi. Vir: Evropski rdeči seznam ogroženih ptic Največ ogroženih vrst ptic je vezanih na kmetijske površine in travišča (33), 28 na morske habitate, 13 na mokrišča, 9 na gozdne habitate, 9 na grmišča, 4 na ribnike in namakalne površine in 4 na skalnata območja.

Rezultati trenutnega Evropskega rdečega seznama ogroženih ptic kažejo, da je od 544 vrst ptic v Evropi 13 % ogroženih (71 vrst), 2 % pa kritično ogroženih (8 vrst).

Največ ogroženih vrst ptic je vezanih na kulturno krajino in travišča ter morske habitate. Upada tudi četrtina vrst, ki je vezana na gozdne habitate.

V zadnjih nekaj desetletjih je v Evropi upadla populacija vsake tretje vrste ptice.

Morske ptice, pobrežniki, race plovke in ujede so med najbolj ogroženimi skupinami z najhitrejšimi upadi populacij. Upadajo tudi populacije večine vrst škrjancev, strnadov in srakoperjev.

Glavni dejavniki, ki negativno vplivajo na populacije ptic po vsej Evropi so spremembe v rabi tal, intenzifikacija kmetijstva, hiter razvoj infrastrukture, prekomerna raba naravnih virov in onesnaževanje voda, globalne podnebne spremembe pa so dejavnik, ki razmere še dodatno zaostrujejo.

Ptice so odlični indikatorji, ki odražajo dejansko stanje narave, zato je zaskrbljujoče dejstvo, da v Evropi upadajo populacije 30 % vrst ptic, ogrožena pa je že vsaka osma vrsta ptice. Spremembe so nujne. Ne gre le za ohranjanje vrst in njihovih habitatov, ampak tudi za naše zdravje, družbo in ekonomijo, ki brez naravnih dobrin ne bo vzdržala. Pomembno je razumeti, da se v naravo splača vlagati.

Posameznik lahko pomaga na številne različne načine– vloži svoj čas, trud ali spremeni vsakodnevne navade. Vsaka dobra gesta šteje, pa če se zdi še tako nepomembna ali majhna.