Novice

Zadnje objavljene novice:

Mladi ornitologi so raziskovali Cerkniško jezero

, Novice

Konec junija se zaključi šolsko leto in pričnejo se poletne šolske počitnice. Mladi ornitologi se teh še posebej veselijo, saj se vsako leto pričnejo z Mladinskim ornitoloških raziskovalnim taborom, ki ga na društvu organiziramo že vse od leta 1994. Letos smo v sklopu projekta LIFE Stržen raziskovali Cerkniško jezero in njegovo okolico. 27. junija se je tako v kraju Zelše utaborilo 24 mladih ornitologov in 7 mentorjev. Pred nami je bil dober teden dni terenskega raziskovanja, druženja in zabave.

Letošnji tabor, že 32. povrsti, se organizacijsko ni kaj prida razlikoval od preteklih; vstajali smo zelo zgodaj in si še zelo zaspani pripravili zajtrk, pri tem pa pazili, da smo z žlico zadeli v usta. Po dopoldanskem terenu smo se vrnili v Zelše na kosilo, kamor nam ga je prijazni gospod Gruden dostavil iz gostilnice Glaž’k. Po kosilu smo se do večera večinoma poskrili v senco, saj je zunaj pripekalo krepko čez 30 stopinj celzija. Po večerji smo se ponovno opravili na teren in se nato pozno ponoči do jutra ponovno zavili v svoje spalne vreče.

Na taboru je delovalo 6 skupin, ki so jih vodili izkušeni mentorji. Vsaka skupina se je posvetila raziskovanju določene tematike, vendar so se tekom tabora lahko vsi udeleženci preizkusili v prav vseh. Tako so mladi vadili terensko delo in zbiranje podatkov, hkrati pa tudi njihovo beleženje, obdelavo in izmenjavo informacij med vrstniki. Dogajanje na taboru smo ob skupinskem delu popestrili še s skupnimi aktivnostmi; s kanuji smo preveslali del reke Unice, se kopali v Cerkniškem jezeru, se spoznali z mreženjem netopirjev in obročkanjem koscev ter se vsak dan merili v prepoznavanju ptic oziroma v »skrivnostni fotografiji«.

Skupina Rjavi Srakoper. Foto: Lan Bordjan

Kaj smo na taboru Bobnarica 2021 raziskovali in kaj smo ugotovili?

Rjavi srakoper

Mentor: Dejan Bordjan

Udeleženci: Jon, Jakob, Tine in Bine

Dopoldneve smo namenili popisom rjavega srakoperja. Vse skupine skupaj smo na osmih ploskvah zabeležile 97 parov. Štiri ploskve smo popisali že v preteklih letih in v splošnem je bilo največ srakoperjev leta 2007, letos pa vseeno več kot leta 2018. Dobro polovico srakoperjev smo našli na grmih ter drevesih in veliko večino so obkrožale travinje. Srakoperji so bili najpogosteje opazovani na prežah visokih do 4m in širokih do le nekaj decimetrov.

Skupina Škrlatec. Foto: Janez Leskošek

Škrlatec

Mentor: Janez Leskošek

Udeleženci: Enej, Lars, Samo, Lovro

V skupini za škrlatca smo raziskovali to skrivnostno in redko vrsto iz družine ščinkavcev. Je gnezdilka vlažnih zaraščajočih se travnikov, ki v Sloveniji redno gnezdi le na območju Cerkniškega polja. V sodelovanju z drugimi skupinami na taboru smo popisali šest ploskev. Zabeležili smo 18 osebkov škrlatcev, med njimi tudi škrlatnordeče obarvane samce, ki smo si jih dobro ogledali. Za vsak osebek smo v obrazec zapisali spol, starost, višino mesta, kjer je sedel, in sestavo habitata ter ga vrisali na zemljevid.

Gozdne ptice

Skupina Gozdne ptice. Foto: Mitja Denac

Mentor: Mitja Denac

Udeleženci: Izidor, Karlo, Urh in Lan

V skupini za gozdne ptice smo štirje zagreti mladi ornitologi in ne kaj dosti starejši mentor zbirali podatke s transektnih popisov gozdnih ptic. Ti so bili izvedeni na enak način, kot pomladanski popisi gozdnih ptic in popisi SIPKK – na 2 km dolgem transektu ter z beleženjem ptic v notranjem (<50 m) in zunanjem (>50 m) pasu. Skupine so se odpravile v gozdove različnih združb in na različnih nadmorskih višinah, mi pa smo njihove rezultate vnesli v Excel, jih enostavno obdelali in primerjali z nekaterimi rezultati pomladanskih popisov. Udeležencem se je v spomin še posebej vtisnil pragozd Strmec z ogromnimi »sušicami« ter tamkajšnja družinica belohrbtih detlov, ki je pričala o prvi potrjeni gnezditvi v tem pragozdnem ostanku.

Skupina Biodiverziteta. Foto: Lan Bordjan

Biodiverziteta

Mentorica: Neža Kocjan

Udeleženke: Ivana, Sara, Sanja in Mina

V skupini za biodiverziteto smo med seboj primerjale različne habitatne tipe glede na število vrst ptic, ki smo jih v posameznem izmed njih zabeležili tekom tabora. Naše terensko delo je potekalo tako kot pri ostalih skupinah, po en dan smo namenile popisu škrlatca, rjavega srakoperja, gozdnih ter vodnih vrst. Odpravile smo se tudi na nočna terena v okolici Cerkniškega jezera ter na Javornikih. Za interpretacijo smo uporabile podatke, ki smo jih vse skupine zbrale tekom tabora. Največ vrst (49) smo tekom tabora opazili v mozaični kulturni krajini, sledile so vodne površine s 36 vrstami, najmanj vrst pa je bilo opaženih v gozdu (31).

Skupina Vodne ptice. Foto: Tilen Basle

Vodne ptice

Mentor: Rok Lobnik

Udeleženci/ke: Iva, Lana, Jakob in Matic

Naša skupina je vodila popise vodnih ptic na Cerkniškem jezeru in ostalih bližnjih vodnih telesih. Na Cerkniškem jezeru smo tako skupaj zabeležili 36 vrst vodnih ptic, kar je nekoliko manj kot na taboru leta 2018 (41 vodnih ptic). Med opaženimi vrstami velja omeniti orla belorepca, črno štorkljo in pritlikavo tukalico. Veliko časa smo v skupini namenili tudi iskanju netopirjev in redkih vrst orhidej.

Ptice kulturne krajine

Skupina Ptice kulturne krajine. Foto: Dejan Bordjan

Mentor: Matija Mlakar Medved

Udeleženci/ke: Lara, Drejc, Ema in Filip

Ptice kulturne krajine smo skupine popisovale na različnih travnikih v okolici Cerkniškega jezera. Skupaj smo opravili 5 transektnih popisov, na katerih smo zabeležili 49 vrst ptic, od katerih je bilo 20 takšnih, ki tam tudi gnezdijo. Teh smo našteli kar 422 parov! Tekom tabora smo raziskovali tudi skrite kotičke v bližini Cerkniškega jezera, od katerih se nam je posebej lušten zdel slap Kotel, kjer se namakanju nog v mrzlo vodo nismo morali upreti.

 

Na taboru je vsaka skupina opazila tudi kakšno zanimivo in redko vrsto ptice, ni pa manjkalo tudi opazovanj drugih redkih živali ali rastlin. Največ zanimanja so požela opazovanja pritlikave tukalice, belohrbtega in triprstega detla, kratkoprstega škrjanca, kačarja, kozače, črnočelega srakoperja, rožnatih škorcev in beloglavih jastrebov. Skupaj smo opazili kar 139 vrst ptic! Kar nekaj skupinam je uspelo srečati tudi medveda, jazbeca, divjega prašiča ali lisico.

Skupinska. Foto: Janez Leskošek

»Letošnji tabor se je zaključil v nedeljo, 4. julija, ko so mladi ornitologi svoje ugotovitve v Zelšah predstavili staršem in sorodnikom. Tabor se je zaključil brez zapletov in po odzivih sodeč smo se imeli zelo lepo. Zahvala za to gre predvsem odgovornim, zabavnim in znanja polnim mentorjem, brez katerih si tabora sploh ne bi upal organizirati.

Pri organizaciji so mi zelo pomagali kolegi iz Notranjskega regijskega parka, za prehrano pa je nadstandardno poskrbela gostilnica Glaž’k. Zahvala gre tudi članom Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, ki so nam približali netopirje in vsem kolegom iz društvene pisarne, ki so mi tako ali drugače pomagali pri izvedbi tabora. Se vidimo junija 2022!«

Tilen Basle, vodja tabora.

     

 

Obvestilo o zaprtju Naravnega rezervata Ormoške lagune za vse obiskovalce

, Novice

Obveščamo vas, da bo Naravni rezervat Ormoške lagune od 2. novembra 2021 do predvidoma konca novembra 2021 zaprt za vse obiskovalce zaradi izvajanja zemeljskih del.

Dela bodo potekala v okviru t.i. »Izvedbe ukrepov ohranjanja biotske raznovrstnosti za obvladovanje podnebnih sprememb v Naravnem rezervatu Ormoške lagune«, št. pogodbe 2550 – 21 – 311040. Investitor je Ministrstvo za okolje in prostor, izvajalec del je VGP DRAVA Ptuj d.o.o.

Prikaz del. Foto: Tilen Basle

Na območju Ormoških lagun si nenehno prizadevamo za ohranjanje in izboljševanje življenjskih prostorov, predvsem za ptice. Tako bomo tudi v okviru teh del vzpostavili oziroma preoblikovali že obstoječe vodne površine za gnezdenje mednarodno pomembnih vrst kot so kostanjevka, čapljica, navadna čigra in druge varstveno pomembne vrste. Prav tako bomo oblikovali tudi plitvo poplavljene površine in poloje kot gnezdišče za polojnike in rdečenoge martince ter kot selitveno postojanko za pobrežnike.

Zahvaljujemo se vsem, ki nas pri naših prizadevanjih podpirate in vas prosimo za razumevanje.

O zaključku del in vnovičnem odprtju rezervata vas bomo obvestili.

Svetovni dan ptic selivk – 9. oktober 2021

, Novice

Na svetu je opisanih več kot 11.000 vrst ptic in vsaj 40 % je selivk. Selitev ptic je eno najnevarnejših obdobij v življenju ptic, saj je energetsko zelo potratna in marsikatere ptice podležejo izčrpanosti, mlade ptice tudi zaradi pomankanja izkušenj. Na dolgi poti v tople kraje jim grozijo tudi številne druge nevarnosti, med drugimi trki v daljnovode, lov in naravne ujme. Pomembno je, da nevarnosti na selitvi prepoznamo, se jih zavedamo in jih skušamo omejiti, saj bomo le na ta način lahko prispevali k ohranitvi naših krilatih sosed tudi v prihodnje.

Togotniki. Foto: Alen Ploj

Naslednji vikend (9. in 10. oktober 2021) je posvečen pticam selivkam in našemu duševnemu zdravju.

Zakaj ju omenjamo skupaj?

V zadnjih 19-ih mesecih je pandemija vsakega posameznika tako ali drugače prizadela z različnimi skrbmi, tragedijami in omejitvami. Marsikdo je našel uteho v naravi in tako lahko odmislil na vsakdanje težave. Kako lahko narava in ptice pripomorejo k dolgoročnemu izboljšanju našega duševnega zdravja, so ugotovili v številnih raziskavah. Dokazali so, da je pri ljudeh, ki živijo v okoljih z več vegetacije in ptic, depresije in anksioznosti bistveno manj, dodatno pa nas prav diverziteta ptic dela srečnejše in zadovoljnejše. Ne gre le za opazovanje ptic, ki je številnim ljudem zelo prijetna, vesela in slikovita izkušnja, gre za to, da nas nezavedno pomirja že sama prisotnost ptic v našem okolju.

Povezave do člankov:

Na društvu se bomo Svetovnemu dnevu ptic selivk in Svetovnemu dnevu duševnega zdravja poklonili s tradicionalno Ptičarijado, kjer se bomo ob opazovanju ptic na Gorenjskem sproščali in seveda tudi zabavali.

Letni zbor članov DOPPS

, Novice

Vabimo vas na letni zbor članov DOPPS, ki bo v soboto, 16.10.2021, ob 10. uri v ZRC SAZU, Raziskovalna postaja Barje, Zagorica 20, 1292 Ig (podrobna lokacija tukaj). Parkiranje je zagotovljeno pred postajo.

Navodila za pot:

Če pridete iz smeri Ljubljane po Ljubljanski cesti, pri avtobusni postaji v Igu zavijte ostro desno in nadaljujte pot po Govekarjevi cesti (mimo pošte) skozi Ig. Pri kapelici nekoliko izven naselja zavijte levo in nato prvi odcep levo. 

Dnevni red letnega zbora

Tehnični, organizacijski in svečani del
10:00–10:20    Otvoritev & pozdrav, izvolitev zapisnikarja in overiteljev
10:20–10:35    Finančno poročilo 2020 & sprejem finančnega načrta 2021
10:35–10:40  Poročilo Nadzornega odbora
10:40–11:00   Podelitev priznanj AVIANA
Delo DOPPS v sliki in besedi
11:00–11:45   Delo pisarne DOPPS
11:45–12:30  Delo sekcij
12:30–    Zaključek & pogostitev

Po zaključku dogodka bo organizirana ekskurzija v Naravni rezervat Iški Morost, zato ne pozabite daljnogleda.

POMEMBNO!

Na letnem zboru članov bomo zagotovili upoštevanje vseh pravil in omejitev zaradi koronavirusa, ki veljajo za javna zbiranja ljudi. Za udeležbo na letnem zboru članov sta obvezna izpolnjevanje pogoja PCT in uporaba zaščitne maske.

Čiščenje gnezditvenih otokov na Ptujskem jezeru

, Novice

V soboto, 25. oktobra, smo zavihali rokave in s skupnimi močmi očistili gosto zarasle gnezditvene otoke na Ptujskem jezeru, da bodo lahko naslednjo pomlad navadne čigre, rečni in črnoglavi galebi na njem spet našli primerno mesto za gnezdenje in vzrejo svojih mladičev.

V letošnjem letu je na ptujskih otokih gnezdilo 170 parov navadnih čiger, 815 parov rečnih in 41 parov črnoglavih galebov. Primerno mesto za gnezdenje so na otokih našle tudi druge vrste, med drugimi mlakarice, čopaste črnice in zelenonoge tukalice.

Erazem in Tinkara sta se zelo izkazala! Foto: Urša Gajšek

Naravna gnezdišča navadnih čiger so prodišča ob večjih vodnih telesih. Na tleh si uredijo skromno gnezdo, ki ga med gnezditveno sezono zavzeto pazijo. Ob reki Dravi je tradicionalno gnezdila na velikih prodiščih, ki so nastajala zaradi naravne rečne dinamike, vsakoletne poplave pa so omogočale, da se ta niso zaraščala. Z regulacijo rek in zajezitvijo rečnih odsekov so mesta za gnezdenje hitro izginila, populacija navadne čigre pa je posledično z leti močno upadla.

Še pred dvajsetimi leti je bilo stanje populacije navadne čigre na Dravi kritično. Eno redkih preostalih gnezdišč je bilo na t.i. Malem otoku na Ptujskem jezeru, kjer so začeli gnezditi tudi rečni galebi, ki so navadne čigre počasi »rinili« z otoka. Preseliti so se morale na betonske daljnovodne podstavke, ki so bili ekološka past, saj so z njih mladiči popadali v vodo in se utopili. Ukrepanje je bilo nujno, zato je bil na pobudo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v letu 2004 izdelan prvi večji gnezditveni otok za navadne čigre na Ptujskem jezeru, imenovan Novi otok. Izkazalo se je, da za dolgoročno ohranitev populacije navadne čigre, le en dodaten otok ne bo dovolj, zato sta bila v letu 2014 izdelana še dva večja prodnata otoka. Z dodatnimi otoki smo navadnim čigram ustvarili novo okolje za gnezdenje, kar je pomembno vplivalo na njihovo številčnost. Število gnezdečih parov je s 30 v letu 2014 naraslo na 170 v letošnjem  letu. Največ gnezdečih parov smo zabeležili v letu 2018, ko je gnezdilo 218 parov.

Pred izgradnjo Ptujskega jezera je za čiščenje prodišč, na katerih gnezdijo navadne čigre, z vsakoletnimi poplavami skrbela reka Drava sama. Zaradi spremenjenega režima pa to ni več mogoče, zato otoki s prodišči potrebujejo stalno upravljanje in vzdrževanje, saj se gosto zaraščajo z vegetacijo. Brez vsakoletnega upravljanja bi bili za gnezdenje ciljnih vrst popolnoma nekoristni.

Lepo sončno soboto smo izkoristili, da omogočimo gnezdenje navadnim čigram tudi v naslednjem letu. Delovne akcije se je udeležilo 32 prostovoljcev.  Nadeli smo si delovne obleke in rokavice ter se podali v boj z gosto vegetacijo na štirih ptujskih otokih. S košnjo in puljenjem smo odstranili vso zarast ter dobro pregledali stanje otokov. S prodnatega otoka smo na celino varno odpeljali tudi podgano, da smo preprečili morebitno plenjenje jajc naslednjo gnezditveno sezono.

Delovna akcija nas je privedla tudi do spoznanja, da imamo nekatere mišice, za katere sploh nismo vedeli in nase so opominjale še kar nekaj dni.

Za voljo in trud gre zahvala vsem srčnim prostovoljcem, brez katerih bi bilo vsakoletno čiščenje zarasti na otokih nemogoče.

Evropski dan opazovanja ptic 2021

, Novice | 1 komentar

Evropski dan opazovanja ptic poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje. To je edinstvena priložnost za opazovanje številnih vrst ptic, ki se pri nas ustavijo in počivajo tekom naporne in nevarne selitve.

DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da izkoristite priložnost in spoznate osupljivi svet ptic in njihovih selitev. Največji dogodek zveze BirdLife International, bo letos potekal v soboto, 2. in nedeljo, 3. oktobra 2021. Kljub neugodnim epidemiološkim razmeram v lanskem letu smo skupaj s trideset partnerji iz vse Evrope na dogodke privabili več kot 24.000 obiskovalcev in skupaj našteli več kot 6 milijonov ptic.

Glavni namen dogodkov je ljudem približati svet ptic in jih ozavestiti o potrebah ptic selivk na gnezdiščih, postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih ob Mediteranu in v Afriki. Letos vas skupaj z več kot 30 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete dejstvom o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Organizirali bomo izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Ob letošnjem Evropskem dnevu opazovanja ptic 2021 (EuroBirdwatch21) vas hkrati lepo vabimo, da obiščete uradno Facebook stran EuroBirdwatch, kjer si lahko ogledate ali delite fotografije. Skupaj lahko pokaženo diverziteto dogodkov, ptic in ljudi v naravi vse od Azerbejdžana preko Norveške do Gibraltarja! Zelo veseli bomo tudi vaših lastnih fotografij in prispevkov, katere lahko z nami delite na Facebook strani EuroBirdwatch, DOPPS-BirdLife Slovenia ali jih pošljete na tilen.basle@dopps.si.

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na več koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

Sobota, 2. oktober:

Evropski dan opazovanja ptic v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Evropski dan opazovanja ptic v Naravnem rezervatu Ormoške lagune

Evropski dan opazovanja ptic ob Tivolskem ribniku

Evropski dan opazovanja ptic v Vrbini

Nedelja, 3. oktober:

Evropski dan opazovanja ptic v Murski šumi in na Muriši

Evropski dan opazovanja ptic v Mestnem parku Maribor

Evropski dan opazovanja ptic v parku Tivoli

Evropski dan opazovanja ptic ob Kočevskem jezeru

POMEMBNO!
Na dogodkih je obvezno spoštovanje takrat veljavnih ukrepov in priporočil NIJZ za omejitev širjenja virusa Covid-19.

Razpis za delovno mesto na DOPPS

, Novice

Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto varstvenega biologa za projekt LIFE for Seeds (LIFE20 NAT/SI/000253). Delo bo obsegalo: komunikacija z lastniki zemljišč na območjih Natura 2000, fitocenološki popisi, določanje rastlinskih vrst, ročno nabiranje in transport semen divjih semenk, delo s krtačnim strojem in ročnim sesalnikom za pobiranje semen, sodelovanje pri obnovi travnikov in terenskih poskusih kalitve shranjenih semen in semenskih mešanic, izobraževalno delo (raziskovalni tabori, naravoslovni dnevi, dnevi odprtih vrat, snemanje videoklipov, delavnice, predavanja, razstave, prispevki za medije ipd.), mreženje s tujimi projekti, iskanje in pregled literature v povezavi z nabiranjem in shranjevanjem semen divjih semenk, priprava protokolov za nabiranje in shranjevanje semen, priprava kart v programih ArcGIS ali QGIS, obdelava podatkov in priprava poročil, priprava povpraševanj za nakupe opreme in naročanje storitev, sodelovanje pri razvoju podatkovne baze za semena in spletnega portala za travnike, vnos terenskih podatkov v bazo in portal, sodelovanje pri oblikovanju kmetijskih ukrepov, čiščenje in embaliranje semen in druga dela.

Kandidat (m/ž) mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti najmanj 7. (sedmo) stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije ali agronomije,
  • imeti znanje vsaj enega tujega jezika (prednostno angleščine),
  • imeti vozniški izpit B kategorije,
  • biti samostojen uporabnik programskega orodja Windows in Office (Word, Excel),
  • biti seznanjen s področjem varstva narave,
  • biti samoiniciativen in imeti dobre komunikacijske sposobnosti,
  • obvezno je dobro poznavanje taksonomskega določanja rastlin in določanja rastlinskih združb (fitocenologija)
  • imeti mora izkušnje s terenskim delom,
  • zaželene so izkušnje s projektnim delom
  • zaželeno je znanje uporabe katerega od programov za geografsko analizo podatkov (npr. ArcGIS, QGIS)

Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami s področja botanike in fitocenologije.

Kraj zaposlitve: osrednja pisarna v Ljubljani in na terenu po celi Sloveniji. Po dogovoru je možno tudi delo od doma.

Trajanje zaposlitve in začetek dela: Delovno razmerje se sklepa za določen čas trajanja projekta (do konca decembra leta 2026) s polnim delovnim časom in s 6 mesečnim poskusnim delom. Predviden začetek dela je 1. 11. 2021.

Zbiranje vlog: Pisne prijave s kratkim življenjepisom in z opisom izpolnjevanja pogojev (vključujoč navedbo morebitnih objavljenih člankov, pisnih priporočil in drugih referenc) pošljite do vključno petka, 1. oktobra 2021 na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana, s pripisom: »za razpis LIFE for Seeds«, ali na elektronsko pošto vodji projekta Katarini Denac, katarina.denac@dopps.si.

Vse za sliko – napotki za etično fotografiranje ptic

, Novice

Fotografiranje ptic je vse bolj priljubljen hobi. Ljudje radi preživljamo čas v naravi in ujamemo čim več utrinkov v objektiv, da si jih lahko shranimo in delimo tudi z drugimi. Pa ste se kdaj vprašali, ali s tem motite živali?

Spoštovanje ptic in njihovih habitatov mora biti na prvem mestu in pred željo po perfektni fotografiji. Pri fotografiranju ptic je zelo pomembno, da jim ne zadajate nepotrebnih motenj in jih ob tem spravljate v stres.

NAPOTKI ZA ETIČNO FOTOGRAFIRANJE PTIC

V nadaljevanju je opisanih nekaj navodil, ki jih je pri fotografiranju ptic nujno treba upoštevati.

  • Ohranjajte primerno razdaljo, ki dovoljuje, da se ptica normalno obnaša in je ne splašite.

Če vaš pristop povzroči, da ptica pobegne ali spremeni vedenje pomeni, da ste preblizu. Ne odletijo vse vrste ptic, nekatere tudi kar »zmrznejo« na mestu. Bodite pozorni na morebitne spremembe v vedenju, ki kažejo na to, da so ptice pod stresom in če opazite da so, se umaknite in opustite svojo »mislijo«.

Če se ptice osredotočajo na vas, obstaja možnost da ne opazijo plenilca ali druge potencialne nevarnosti.

  • NIKOLI ne plašite ptic z namenom da vzletijo in jih tako lahko ujamete v objektiv med letom.

To moti naravne procese kot so počivanje, prehranjevanje, plenjenje in povzroči, da ptice nepotrebno porabijo energijo.

  • NE uporabljajte bliskavice!

Če uporabite bliskavico pri slikanju nočnih ptic kot so sove, bo to začasno omejilo njihovo zmožnost plenjenja in izogibanja oviram.

  • NE sporočajte lokacije gnezda in se ne zadržujte v njegovi okolici!

Ptice so zelo občutljive na motne znotraj svojega habitata. Nepotrebno približevanje njim ali njihovim gnezdiščem lahko ima za posledico opustitev zaroda ali opustitev gnezdenja na tej lokaciji v naslednjih letih, saj je ne bodo počutile varne.

Če odkrijemo gnezdo in se okoli njega zadržujemo, lahko izdamo lokacijo plenilcem, kot so vrane in krokarji, ki si hitro zapomnijo lokacijo gnezda in ga nato izplenijo.

  • NE uporabljajte drona!

Za slikanje in snemanje ptic ne uporabljajte drona, še posebej ne v bližini njihovih gnezd. Res je, da se raziskovalci včasih morajo posluževati te metode, vendar to samo v primeru, da druge možnosti ni.

Droni so generalno zelo moteči za ptice! Uporaba dronov je v Sloveniji prepovedana na območju Triglavskega narodnega parka. Prepovedani so tudi v nekaterih naravnih parkih in rezervatih v tujini.

  • Spoštujte ptice in njihov habitat!

Pomembno je, da pazite na celoten habitat. Bodite spoštljivi do svoje okolice in ne uničujte vegetacije ali motite drugih živali.

Številne vrste ptic so zelo občutljive na prisotnost človeka, denimo divji petelin.  Za njegovo ohranjanje je izjemnega pomena, da se izogibamo njegovega habitata, še posebej v zimskem času in sezoni paritve ter gnezdenja, saj jim naša prisotnost povzroča močan stres in negativno vpliva na njihov gnezditveni uspeh.

KAKO FOTOGRAFIRAMO PTICAM PRIJAZNO?

  • Ptice fotografirajte iz zasede tako, da vas ne morejo opaziti.

Ptice lahko fotografirate iz temu namenjenih opazovalnic, kot so v naravnih rezervatih Ormoške lagune, Škocjanski zatok in Iški morost. Tako vas ptice ne opazijo in jih ne motite pri njihovih »opravkih«.

Opazovalnice v Ormoških lagunah (levo), Škocjanskem zatoku (na sredini) in Iškem morostu (desno). Foto: Eva Horvat, Radio Koper in Barbara Vidmar

Podobno in pticam prijazno je tudi fotografiranje iz podobnih konstrukcij, ki omogočajo enak efekt kot opazovalnica, denimo zaprt balkon ali skozi manjše okno v vrtni uti. Na terenu lahko nemoteče fotografirate ptico tudi iz avtomobila.

  • Fotografiranje ptic na krmilnici

Če želimo fotografirati in opazovati ptice na krmilnici, namestimo krmilnico tako, da jo bomo videli skozi okno, od koder lahko na daleč opazujemo ptice. Pazimo, da se premikamo brez sunkovitih gibov, da ptic ne preplašimo.

NASVETI IZKUŠENIH FOTOGRAFOV

Alen Ploj, varstveni ornitolog:

Alen v zasedi.

“Moja glavna napaka v mojih začetnih dnevih fotografiranja ptic je bila ta, da sem se hotel vedno jaz približati ptici. V veliki večini primerov je bilo to seveda neuspešno, saj so ptice ob najmanjši slutnji, da se jim približujem odletele.

S časom sem prišel do spoznanja, da je najuspešnejši fotolov tisti, pri katerem se ptica približa fotografu in ne obratno. Tudi zadovoljstvo je veliko večje, če vidiš, da se ptica ne boji in se sproščeno obnaša nekaj metrov pred fotografskim objektivom. To seveda ni vedno lahko doseči, ampak je rezultat toliko boljši.

Kako prepričati ptico, da se približa nekomu, ki zanjo predstavlja potencialno nevarnost? Z maskiranjem.

Obstaja veliko različnih pripomočkov, s pomočjo katerih se fotograf zlahka zlije z okolico. Od maskirnih mrež, šotorov, do naravnih struktur iz vej in kamenja. Bolj je naravno, manj bo vpadljivo tudi za ptice. Tehnike maskiranja in približevanja pticam se razlikujejo od vrste do vrste, prav tako je zelo odvisno tudi od habitata v katerem fotografiramo.

Pri tehniki maskiranja je pomembno, da preden določimo mesto, kjer bomo čakali, dobro opazujemo kje se ptice največ zadržujejo. Takšno opazovanje je najbolje narediti en dan prej, da imamo čisto sveže informacije, kje se ptice zadržujejo. Pri nekaterih vrstah je potrebno več časa, pri nekaterih manj. Pomembno je tudi, da se maskiramo in postavljamo skrivališča ko ptice tega ne vidijo – torej ko niso prisotne ali po mraku. V skrivališče se gre ponavadi po temi, ko ptice še spijo, da nas ne vidijo. Potem nam preostane samo čakanje. Velikokrat se zgodi, da se fotograf vstaja ob nečloveških urah, v skrivališču preleži ogromno ur, na koncu pa se vrne domov s prazno spominsko kartico.

Še en izmed faktorjev, za katere menim, da so pri naravoslovni fotografiji zelo pomembni, je perspektiva fotografiranja. Meni osebno je najljubša čim nižja, torej »ground level«. Velikokrat se zgodi, da se tak kot zelo težko dobi, saj je potrebno ležati in imeti fotoaparat čisto pri tleh. V ležeči pozi in neprestani pripravljenosti nekaj ur, zna biti fotografiranje kar mučno (za hrbet in vrat), vendar je rezultat toliko boljši.”

Primeri fotografij, ki so narejene v t.i. »ground levelu«:

Kostanjevka (levo) in beločeli deževnik (desno). Foto: Alen Ploj

“Kot naravoslovni fotograf pa je potrebno v prvi vrsti imeti občutek za ptice in njihovo obnašanje. Če veliko opazuješ in fotografiraš ptice potem točno veš, kdaj je ptica vznemirjena in kdaj je boljše prenehati s fotografiranjem in motenjem.”

Napotke za etično fotografiranje ptic najdete tudi na spletni strani Audubon.

 

Razpis za delovno mesto Urednika revije Svet ptic

, Novice

Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto Urednika revije Svet ptic. Delo obsega naloge v okviru procesa priprave in izdaje društvene revije Svet ptic. Podrobno obsega pripravo letnega poslovnega in vsebinskega načrta revije, sklicevanje in vodenje sej Uredniškega odbora, izdajo 4 številk letno v sprejetih rokih, vodenje komunikacije z avtorji in spodbujanje nastanka prispevkov, urejanje besedil in fotografij, pisanje, prevajanje in urejanje prispevkov, urejanje baze podatkov in spletne strani revije idr. Vse v skladu s Pravilnikom o izdajanju društvene revije Svet ptic in s Programsko zasnovo revije Svet ptic.

Kandidat (m/ž) mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti najmanj 7. (sedmo) stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije, varstva narave, agronomije ali drugega sorodnega področja,
  • imeti izkušnje z uredniškim delom in pisanjem poljudnih in strokovnih člankov z naštetih področij,
  • biti samoiniciativen in imeti dobre komunikacijske sposobnosti,
  • biti dobro seznanjen s področjem varstva narave pri nas in po svetu,
  • dobro poznati ptice,
  • biti samostojen uporabnik programskega orodja Windows in Office (Word, Excel), zaželeno tudi Adobe (InDesign, Photoshop),
  • imeti znanje vsaj enega tujega jezika (prednostno angleščine),
  • imeti mora izkušnje s projektnim delom,
  • imeti vozniški izpit B kategorije.

Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami s področja ornitologije, varstva narave in uredništva, štejejo tudi izkušnje v okviru študentskega in prostovoljnega dela, posebej v okviru DOPPS.

Kraj zaposlitve: Osrednja pisarna DOPPS v Ljubljani, Tržaška cesta 2, v skladu z možnostmi lahko delo doma, priložnostno na območjih naravnih rezervatov v upravljanju DOPPS, na terenu in drugih projektnih območjih.

Trajanje zaposlitve in začetek dela: Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom s šestmesečnim poskusnim delom. Predviden začetek dela je 1. 11. 2021.

Zbiranje vlog: Pisne prijave s kratkim življenjepisom, opisom izpolnjevanja pogojev in osebno vizijo revije (na največ eni A4 strani) pošljite do vključno petka 24. 9. 2021 na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana, s pripisom: »za razpis za Urednika Sveta ptic«, ali elektronsko direktorju DOPPS: damijan.denac@dopps.si