Novice

Zadnje objavljene novice:

Sajenje mejice v Naravnem rezervatu Ormoške lagune

, Novice

V četrtek, 11. 11. 2021, smo v Naravnem rezervatu Ormoške lagune s pomočjo prostovoljcev DOPPS zasadili mejico v skupni dolžini 400 m.

Za zasaditev smo uporabili sadike avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst (leska, črni bezeg, navadna krhlika, skorš, češnja, brek, navadni gaber, poljski javor, hrast, trdoleska, črni trn, rumeni dren, navadni glog, kalina, brogovita, dobrovita), ki so bile financirane v projektu zaDravo.

Z vzpostavitvijo mejice želimo izboljšati življenjske razmere za ptice, saj mejice zanje predstavljajo pomembna mesta za prehranjevanje, gnezdenje, petje ter zavetje pred plenilci. Hkrati pa so mejice pomembne tudi za opraševalce, ki v njih najdejo zatočišča, v toplem delu leta pa so cvetoče mejice bogat vir nektarja in peloda.

Stroški dela za vzpostavitev mejice ter zaščitni material za sadike so bili financirani v okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5.

 

 

 

Sezona žerjavov se je začela!

, Novice

Globoko smo zabredli v jesen in večina poletnih gostov nas je že zapustila. Sedaj, ko v jasnih dneh prevladuje jutranja megla, je čas, da se na pot podajo tudi žerjavi.

Žerjavi so že tu

Po izjemno uspešni spomladanski selitvi, ko smo člani DOPPS in številni prostovoljci po celi Sloveniji našteli več kot 90.000 žerjavov, kaže na podobno uspešno jesen. Selitev se še ni dobro začela, pa so že padli rekordi. Letos smo že opazovali največ žerjavov kadarkoli zabeleženih v avgustu, septembru in oktobru. In ja, še pred koncem oktobra smo že opazovali več kot trikratno število žerjavov. Vse kaže na zelo množičen november.

»Spomladansko število je več kot impresivno. Do leta 2021 smo prešteli največ »le« 80.000 žerjavov in sicer v celotnem rekordnem letu 2019. Številka je zanimiva tudi zato, ker je bila v letu 2015 celotna svetovna populacija ocenjena na okoli pol milijona osebkov. Populacija raste in je samo v Evropski uniji danes ocenjena na 362.000 osebkov.« Dejan Bordjan, član DOPPS

Žerjavi. Foto: Marko Zabavnik

V Sloveniji lahko opazujemo žerjave, ki so se izvalili predvsem v Baltskih državah, na Finskem in verjetno v Belorusiji. Ti se na poti k nam množično ustavijo še na mokriščih Panonske nižine. Ob prvi zmrzali se podajo proti prezimovališčem v Sredozemlju, predvsem v Tuniziji in Španiji. Ob vse toplejših zimah pa jih vse več prezimuje tudi v Franciji in nam precej bližji Padski nižini.

Selitveni spektakel žerjavov spremljamo že skoraj 20 let in nabralo se je že veliko neprecenljivih opazovanj.

Popoln podatek vsebuje kraj, datum in uro opazovanja, število žerjavov in smer ter višino leta. A brez skrbi, če vam ne uspe prešteti jate ali spomniti ure opazovanja. Ostali podatki nam omogočajo izris vedno bolj natančnih selitvenih poti žerjavov čez Slovenijo. Torej, vsak podatek šteje!

Svoja opažanja žerjavov sporočite Dejanu Bordjanu na mail: dejan.bordjan@gmail.com 

 

Nekoliko drugačna banka

, Novice

S septembrom 2021 je DOPPS skupaj s štirimi partnerji (Kmetijski inštitut Slovenije, Javni zavod Krajinski park Goričko, Javni zavod Triglavski narodni park, Notranjski park) pričel izvajati projekt LIFE for Seeds (LIFE20 NAT/SI/000253), ki ga sofinancirata Evropska unija in Sigrid Rausing Trust iz Velike Britanije. Skupna vrednost projekta znaša 5.351.723 EUR (višina sofinanciranja EU je 75% oz. 4.013.790 EUR); trajal bo do konca leta 2026.

Površina vrstno bogatih, naravovarstveno pomembnih travišč na območjih Natura 2000 v Sloveniji se zmanjšuje. Glavna dejavnika ogrožanja sta intenzifikacija kmetijstva (premena v njive, gnojenje, zgodnja prva košnja, večkratne košnje letno, intenzivna paša, dosejevanje, apnenje) ter njegovo opuščanje, ki vodi v zaraščanje z grmovjem in gozdom. Naš projekt se osredotoča na vzpostavitev semenske banke za značilne vrste treh na nivoju EU prioritetnih habitatnih tipov: suhih travnikov z orhidejami, volkovij ter presihajočih jezer, ki jih poleg vodnih habitatov gradijo tudi številni tipi mokrotnih travnikov. Zlasti stanje suhih travnikov z orhidejami je v Sloveniji v zadnjem poročilu po Habitatni direktivi za obdobje 2013-2018 ocenjeno kot izjemno slabo.

 V projektu nameravamo shraniti 12.000 vzorcev semen (akcesij) vsaj 300 vrst rastlin z omenjenih treh habitatnih tipov. Semena bomo nabirali na 21 območjih Natura 2000 , ki so bila izbrana tako, da pokrivajo celotno Slovenijo, kar bo zagotovilo veliko genetsko pestrost. Vse akcesije, nabrane v projektu, bodo shranjene v dveh semenskih bankah: ena bo v Infrastrukturnem centru Jablje na Kmetijskem inštitutu Slovenije, njen duplikat pa v NR Ormoške lagune. Za potrebe vodenja evidenc v obeh vzpostavljenih semenskih bankah bo izdelana napredna podatkovna baza, dostopna tudi prek spletne aplikacije za pametne telefone.

Slovenske izkušnje z obnovo habitatnih tipov prek uporabe avtohtonega, lokalnega semenskega materiala so pičle. Do sedaj je bilo na ta način obnovljenih manj kot 40 ha travnikov. V projektu bomo z uporabo zelenega mulča in semenskih mešanic obnovili 74,1 ha travnikov na sedmih območjih Natura 2000 (Notranjski trikotnik, Goričko, Julijske Alpe, Drava, Krimsko hribovje – Menišija, Ljubljansko barje, Škocjanski zatok). Uspeh renaturacije bomo vrednotili preko štirih kazalnikov (vegetacija, tla, ptice, žuželke). Z vsemi renaturiranimi površinami se bo po koncu projekta gospodarilo skladno z ekološkimi potrebami travišč, ki čimer so se poleg partnerskih parkov in DOPPS zavezali tudi zasebni lastniki ter pravne osebe.

Semena. Foto: Katarina Denac

V Sloveniji trenutno ni nobenih kmetijsko-okoljskih ali kakšnih drugih sistematičnih ukrepov, ki bi spodbujali proizvodnjo avtohtonega semenskega materiala ali obnovo travišč. V okviru projekta nameravamo oblikovati tri ukrepe za (1) prozvodnjo zelenega mulča, (2) proizvodnjo semenskih mešanic in (3) obnovo travnikov, ki bodo vključeni v kmetijsko politiko po letu 2027. Ukrepi bodo pripravljeni tako vsebinsko, kot tudi kar se tiče kalkulacij višine plačila in geografskega sloja za vpis. Narejena bo študija izvedljivosti, ki bo med drugim vključevala tudi organizacijo 15 fokusnih skupin s kmetijskimi deležniki iz vsaj 20 različnih Natura 2000 območij. Študija bo odgovorila na vprašanje, v kakšnem obsegu in pod kakšnimi pogoji so se kmetje pripravljeni vpisovati v te ukrepe. Vzporedno bo izvedena tudi analiza trga, v kateri bodo identificirani porabniki avtohtonega semenskega materiala, izdelan pa bo tudi potencialni poslovni model in strategija trženja. V projektu bo vzpostavljen spletni portal naravovarstveno pomembnih parcel (min. 1000 parcel) s tarčnimi traviščnimi habitatnimi tipi, ki bo osnova za zaris georeferenciranega sloja za vpis ukrepov. Hkrati bo portal služil kot stična točka med proizvajalci semenskega materiala, njihovimi uporabniki, naravovarstvenimi in kmetijskimi deležniki.

Konkretne akcije na terenu bomo nadgradili z aktivnostmi za izobraževanje in osveščanje. Izdali bomo priročnik z navodili za renaturacijo travišč z uporabo avtohtonega semenskega materiala, v katerega bomo vključili tudi rezultate intervjujev z vsaj 100 lastniki dobro ohranjenih travnikov, ki bodo iz prve roke povedali, kako upravljajo travnike, da so tako biodiverzitetno bogati. Načrtovana so tudi številna predavanja, delavnice, dogodki (npr. dnevi odprtih vrat, prikaz delovanja krtačnega stroja, bazar semen), videoklipi, tematske številke partnerskih revij, raziskovalni tabori za študente biologije in agronomije, raziskovalni tabori za otroke, naravoslovni dnevi, terenski ogledi s kmeti ter štirje obiski za izmenjavo znanja z drugimi projekti.

 

JESENSKE PTIČJE NOVICE

, Novice

Prosto tekoče reke so najbolj raznoliki in produktivni ekosistemi na Zemlji, zato v Evropski uniji novo upanje zanje prinaša Strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Več o tej aktualni in zanimivi temi si lahko preberete v poljudnem prispevku dr. Urše Koce.

Na Ljubljanskem barju so doselili izginulega hrošča puščavnika in prispevali k ponovni vzpostavitvi njegove populacije na Barju. Ugotavljamo, da intenzivno kmetijstvo ne gre z roko v roki s škorci ter da nam roparske ptice lahko veliko povedo o našem zdravju. Z globalnim segrevanjem pa se vedno bolj sprašujemo, ali bo mali skovik ostal brez svojega hladilnika.

Sprehodili smo se po jesenski naravi in iskali znane in manj znane ptičje ter druge živalske in rastlinske vrste. Tokrat smo potovali na polotok Valdes v Argentini …. ter tudi sledili beli štorklji Beli, ki temeljito raziskuje Afriko. V zadnjih dveh letih smo se tudi pri nas pričeli posvečati obročkanju slok na jesenski selitvi. Zaradi visokega lovnega pritiska na to vrsto smo v dveh sezonah že pridobili nekaj najdb v času prezimovanja. Zanimalo pa nas je tudi življenje Rosalie Edge, junaški zaščitnici ptic in začetnici naravovarstvenih gibanj.

Načudite se lahko spretnosti in zagnanosti mladih ornitologov, ki so poleti na mladinskem ornitološkem taboru raziskovali ptice in »vse živo« na Cerkniškem jezeru. Ponosni smo lahko na prvo 5-državno biosferno območje na svetu. Izvedeli pa boste tudi, kaj se je dogajalo v »norem tednu« na Barju, o neobičajnem gnezdenju sivega muharja, čuka v cevasti gnezdilnici, skrivnostih velikega skovika na Cerknici ter o nekoliko drugačni banki – semenski banki. Tisti, ki ste radi doma, po enostavnem načrtu sami naredite ptičjo krmilnico in pripravite vse potrebno za zimsko krmljenje ptic.

 

Vabljeni k branju pestrih vsebin nove številke!

Petra Vrh Vrezec, urednica

 

 

PDF revije Svet ptic, leto 2021, letnik 27, številka 03.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

 

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Prosto tekoče reke – upanje za prihodnost
  • 12: Polotok Valdés
  • 17: Intenzivno kmetijstvo ne gre z roko v roki s škorci
  • 18: Nam lahko roparske ptice povedo kaj o našem zdravju?
  • 20: Doselitev izginule vrste hrošča
  • 22: Sloka
  • 24: Skozi objektiv
  • 26: Rosalie Edge
  • 29: Naredi sam – ptičja krmilnica
  • 32: Jesenska opazovanja v naravi
  • 34: Mladi ornitologi so raziskovali Cerkniško jezero
  • 38: Nekoliko drugačna banka
  • 40: Beline dogodivščine v letu 2021
  • 41: Čuk v cevasti gnezdilnici
  • 42: Skrivnosti gnezdenja velikega skovika na Cerknici
  • 44: Prvo 5-državno biosferno območje na svetu
  • 46: Ornitološki “nori teden” na Barju
  • 48: Neobičajno gnezdenje sivega muharja
  • 49: Bo mali skovik ostal brez hladilnika?
  • 50: Program DOPPS
  • 51: Fotoulov
  • 52: Novice

 

V Evropi upadajo populacije 30 % vrst ptic

, Novice

Evropski rdeči seznam ogroženih ptic je pregled tveganja za izumrtje vsake izmed 544 prostoživečih vrst ptic v Evropi in sledi kategorijam in kriterijem rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN). Glede na določitev stopnje ogroženosti vrste se oblikuje državna in mednarodna okoljska politika, sprejemajo ukrepi ter izvajajo akcije, ki so potrebne za ohranjanje posamezne vrste.

Število ogroženih in skoraj ogroženih vrst znotraj glavnih habitatnih  tipov v Evropi. Vir: Evropski rdeči seznam ogroženih ptic Največ ogroženih vrst ptic je vezanih na kmetijske površine in travišča (33), 28 na morske habitate, 13 na mokrišča, 9 na gozdne habitate, 9 na grmišča, 4 na ribnike in namakalne površine in 4 na skalnata območja.

Rezultati trenutnega Evropskega rdečega seznama ogroženih ptic kažejo, da je od 544 vrst ptic v Evropi 13 % ogroženih (71 vrst), 2 % pa kritično ogroženih (8 vrst).

Največ ogroženih vrst ptic je vezanih na kulturno krajino in travišča ter morske habitate. Upada tudi četrtina vrst, ki je vezana na gozdne habitate.

V zadnjih nekaj desetletjih je v Evropi upadla populacija vsake tretje vrste ptice.

Morske ptice, pobrežniki, race plovke in ujede so med najbolj ogroženimi skupinami z najhitrejšimi upadi populacij. Upadajo tudi populacije večine vrst škrjancev, strnadov in srakoperjev.

Glavni dejavniki, ki negativno vplivajo na populacije ptic po vsej Evropi so spremembe v rabi tal, intenzifikacija kmetijstva, hiter razvoj infrastrukture, prekomerna raba naravnih virov in onesnaževanje voda, globalne podnebne spremembe pa so dejavnik, ki razmere še dodatno zaostrujejo.

Ptice so odlični indikatorji, ki odražajo dejansko stanje narave, zato je zaskrbljujoče dejstvo, da v Evropi upadajo populacije 30 % vrst ptic, ogrožena pa je že vsaka osma vrsta ptice. Spremembe so nujne. Ne gre le za ohranjanje vrst in njihovih habitatov, ampak tudi za naše zdravje, družbo in ekonomijo, ki brez naravnih dobrin ne bo vzdržala. Pomembno je razumeti, da se v naravo splača vlagati.

Posameznik lahko pomaga na številne različne načine– vloži svoj čas, trud ali spremeni vsakodnevne navade. Vsaka dobra gesta šteje, pa če se zdi še tako nepomembna ali majhna.

Povezava do novice na BirdLife International 

Mladi ornitologi so raziskovali Cerkniško jezero

, Novice

Konec junija se zaključi šolsko leto in pričnejo se poletne šolske počitnice. Mladi ornitologi se teh še posebej veselijo, saj se vsako leto pričnejo z Mladinskim ornitoloških raziskovalnim taborom, ki ga na društvu organiziramo že vse od leta 1994. Letos smo v sklopu projekta LIFE Stržen raziskovali Cerkniško jezero in njegovo okolico. 27. junija se je tako v kraju Zelše utaborilo 24 mladih ornitologov in 7 mentorjev. Pred nami je bil dober teden dni terenskega raziskovanja, druženja in zabave.

Letošnji tabor, že 32. povrsti, se organizacijsko ni kaj prida razlikoval od preteklih; vstajali smo zelo zgodaj in si še zelo zaspani pripravili zajtrk, pri tem pa pazili, da smo z žlico zadeli v usta. Po dopoldanskem terenu smo se vrnili v Zelše na kosilo, kamor nam ga je prijazni gospod Gruden dostavil iz gostilnice Glaž’k. Po kosilu smo se do večera večinoma poskrili v senco, saj je zunaj pripekalo krepko čez 30 stopinj celzija. Po večerji smo se ponovno opravili na teren in se nato pozno ponoči do jutra ponovno zavili v svoje spalne vreče.

Na taboru je delovalo 6 skupin, ki so jih vodili izkušeni mentorji. Vsaka skupina se je posvetila raziskovanju določene tematike, vendar so se tekom tabora lahko vsi udeleženci preizkusili v prav vseh. Tako so mladi vadili terensko delo in zbiranje podatkov, hkrati pa tudi njihovo beleženje, obdelavo in izmenjavo informacij med vrstniki. Dogajanje na taboru smo ob skupinskem delu popestrili še s skupnimi aktivnostmi; s kanuji smo preveslali del reke Unice, se kopali v Cerkniškem jezeru, se spoznali z mreženjem netopirjev in obročkanjem koscev ter se vsak dan merili v prepoznavanju ptic oziroma v »skrivnostni fotografiji«.

Skupina Rjavi Srakoper. Foto: Lan Bordjan

Kaj smo na taboru Bobnarica 2021 raziskovali in kaj smo ugotovili?

Rjavi srakoper

Mentor: Dejan Bordjan

Udeleženci: Jon, Jakob, Tine in Bine

Dopoldneve smo namenili popisom rjavega srakoperja. Vse skupine skupaj smo na osmih ploskvah zabeležile 97 parov. Štiri ploskve smo popisali že v preteklih letih in v splošnem je bilo največ srakoperjev leta 2007, letos pa vseeno več kot leta 2018. Dobro polovico srakoperjev smo našli na grmih ter drevesih in veliko večino so obkrožale travinje. Srakoperji so bili najpogosteje opazovani na prežah visokih do 4m in širokih do le nekaj decimetrov.

Skupina Škrlatec. Foto: Janez Leskošek

Škrlatec

Mentor: Janez Leskošek

Udeleženci: Enej, Lars, Samo, Lovro

V skupini za škrlatca smo raziskovali to skrivnostno in redko vrsto iz družine ščinkavcev. Je gnezdilka vlažnih zaraščajočih se travnikov, ki v Sloveniji redno gnezdi le na območju Cerkniškega polja. V sodelovanju z drugimi skupinami na taboru smo popisali šest ploskev. Zabeležili smo 18 osebkov škrlatcev, med njimi tudi škrlatnordeče obarvane samce, ki smo si jih dobro ogledali. Za vsak osebek smo v obrazec zapisali spol, starost, višino mesta, kjer je sedel, in sestavo habitata ter ga vrisali na zemljevid.

Gozdne ptice

Skupina Gozdne ptice. Foto: Mitja Denac

Mentor: Mitja Denac

Udeleženci: Izidor, Karlo, Urh in Lan

V skupini za gozdne ptice smo štirje zagreti mladi ornitologi in ne kaj dosti starejši mentor zbirali podatke s transektnih popisov gozdnih ptic. Ti so bili izvedeni na enak način, kot pomladanski popisi gozdnih ptic in popisi SIPKK – na 2 km dolgem transektu ter z beleženjem ptic v notranjem (<50 m) in zunanjem (>50 m) pasu. Skupine so se odpravile v gozdove različnih združb in na različnih nadmorskih višinah, mi pa smo njihove rezultate vnesli v Excel, jih enostavno obdelali in primerjali z nekaterimi rezultati pomladanskih popisov. Udeležencem se je v spomin še posebej vtisnil pragozd Strmec z ogromnimi »sušicami« ter tamkajšnja družinica belohrbtih detlov, ki je pričala o prvi potrjeni gnezditvi v tem pragozdnem ostanku.

Skupina Biodiverziteta. Foto: Lan Bordjan

Biodiverziteta

Mentorica: Neža Kocjan

Udeleženke: Ivana, Sara, Sanja in Mina

V skupini za biodiverziteto smo med seboj primerjale različne habitatne tipe glede na število vrst ptic, ki smo jih v posameznem izmed njih zabeležili tekom tabora. Naše terensko delo je potekalo tako kot pri ostalih skupinah, po en dan smo namenile popisu škrlatca, rjavega srakoperja, gozdnih ter vodnih vrst. Odpravile smo se tudi na nočna terena v okolici Cerkniškega jezera ter na Javornikih. Za interpretacijo smo uporabile podatke, ki smo jih vse skupine zbrale tekom tabora. Največ vrst (49) smo tekom tabora opazili v mozaični kulturni krajini, sledile so vodne površine s 36 vrstami, najmanj vrst pa je bilo opaženih v gozdu (31).

Skupina Vodne ptice. Foto: Tilen Basle

Vodne ptice

Mentor: Rok Lobnik

Udeleženci/ke: Iva, Lana, Jakob in Matic

Naša skupina je vodila popise vodnih ptic na Cerkniškem jezeru in ostalih bližnjih vodnih telesih. Na Cerkniškem jezeru smo tako skupaj zabeležili 36 vrst vodnih ptic, kar je nekoliko manj kot na taboru leta 2018 (41 vodnih ptic). Med opaženimi vrstami velja omeniti orla belorepca, črno štorkljo in pritlikavo tukalico. Veliko časa smo v skupini namenili tudi iskanju netopirjev in redkih vrst orhidej.

Ptice kulturne krajine

Skupina Ptice kulturne krajine. Foto: Dejan Bordjan

Mentor: Matija Mlakar Medved

Udeleženci/ke: Lara, Drejc, Ema in Filip

Ptice kulturne krajine smo skupine popisovale na različnih travnikih v okolici Cerkniškega jezera. Skupaj smo opravili 5 transektnih popisov, na katerih smo zabeležili 49 vrst ptic, od katerih je bilo 20 takšnih, ki tam tudi gnezdijo. Teh smo našteli kar 422 parov! Tekom tabora smo raziskovali tudi skrite kotičke v bližini Cerkniškega jezera, od katerih se nam je posebej lušten zdel slap Kotel, kjer se namakanju nog v mrzlo vodo nismo morali upreti.

 

Na taboru je vsaka skupina opazila tudi kakšno zanimivo in redko vrsto ptice, ni pa manjkalo tudi opazovanj drugih redkih živali ali rastlin. Največ zanimanja so požela opazovanja pritlikave tukalice, belohrbtega in triprstega detla, kratkoprstega škrjanca, kačarja, kozače, črnočelega srakoperja, rožnatih škorcev in beloglavih jastrebov. Skupaj smo opazili kar 139 vrst ptic! Kar nekaj skupinam je uspelo srečati tudi medveda, jazbeca, divjega prašiča ali lisico.

Skupinska. Foto: Janez Leskošek

»Letošnji tabor se je zaključil v nedeljo, 4. julija, ko so mladi ornitologi svoje ugotovitve v Zelšah predstavili staršem in sorodnikom. Tabor se je zaključil brez zapletov in po odzivih sodeč smo se imeli zelo lepo. Zahvala za to gre predvsem odgovornim, zabavnim in znanja polnim mentorjem, brez katerih si tabora sploh ne bi upal organizirati.

Pri organizaciji so mi zelo pomagali kolegi iz Notranjskega regijskega parka, za prehrano pa je nadstandardno poskrbela gostilnica Glaž’k. Zahvala gre tudi članom Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, ki so nam približali netopirje in vsem kolegom iz društvene pisarne, ki so mi tako ali drugače pomagali pri izvedbi tabora. Se vidimo junija 2022!«

Tilen Basle, vodja tabora.

     

 

Obvestilo o zaprtju Naravnega rezervata Ormoške lagune za vse obiskovalce

, Novice

Obveščamo vas, da bo Naravni rezervat Ormoške lagune od 2. novembra 2021 do predvidoma konca novembra 2021 zaprt za vse obiskovalce zaradi izvajanja zemeljskih del.

Dela bodo potekala v okviru t.i. »Izvedbe ukrepov ohranjanja biotske raznovrstnosti za obvladovanje podnebnih sprememb v Naravnem rezervatu Ormoške lagune«, št. pogodbe 2550 – 21 – 311040. Investitor je Ministrstvo za okolje in prostor, izvajalec del je VGP DRAVA Ptuj d.o.o.

Prikaz del. Foto: Tilen Basle

Na območju Ormoških lagun si nenehno prizadevamo za ohranjanje in izboljševanje življenjskih prostorov, predvsem za ptice. Tako bomo tudi v okviru teh del vzpostavili oziroma preoblikovali že obstoječe vodne površine za gnezdenje mednarodno pomembnih vrst kot so kostanjevka, čapljica, navadna čigra in druge varstveno pomembne vrste. Prav tako bomo oblikovali tudi plitvo poplavljene površine in poloje kot gnezdišče za polojnike in rdečenoge martince ter kot selitveno postojanko za pobrežnike.

Zahvaljujemo se vsem, ki nas pri naših prizadevanjih podpirate in vas prosimo za razumevanje.

O zaključku del in vnovičnem odprtju rezervata vas bomo obvestili.

Svetovni dan ptic selivk – 9. oktober 2021

, Novice

Na svetu je opisanih več kot 11.000 vrst ptic in vsaj 40 % je selivk. Selitev ptic je eno najnevarnejših obdobij v življenju ptic, saj je energetsko zelo potratna in marsikatere ptice podležejo izčrpanosti, mlade ptice tudi zaradi pomankanja izkušenj. Na dolgi poti v tople kraje jim grozijo tudi številne druge nevarnosti, med drugimi trki v daljnovode, lov in naravne ujme. Pomembno je, da nevarnosti na selitvi prepoznamo, se jih zavedamo in jih skušamo omejiti, saj bomo le na ta način lahko prispevali k ohranitvi naših krilatih sosed tudi v prihodnje.

Togotniki. Foto: Alen Ploj

Naslednji vikend (9. in 10. oktober 2021) je posvečen pticam selivkam in našemu duševnemu zdravju.

Zakaj ju omenjamo skupaj?

V zadnjih 19-ih mesecih je pandemija vsakega posameznika tako ali drugače prizadela z različnimi skrbmi, tragedijami in omejitvami. Marsikdo je našel uteho v naravi in tako lahko odmislil na vsakdanje težave. Kako lahko narava in ptice pripomorejo k dolgoročnemu izboljšanju našega duševnega zdravja, so ugotovili v številnih raziskavah. Dokazali so, da je pri ljudeh, ki živijo v okoljih z več vegetacije in ptic, depresije in anksioznosti bistveno manj, dodatno pa nas prav diverziteta ptic dela srečnejše in zadovoljnejše. Ne gre le za opazovanje ptic, ki je številnim ljudem zelo prijetna, vesela in slikovita izkušnja, gre za to, da nas nezavedno pomirja že sama prisotnost ptic v našem okolju.

Povezave do člankov:

Na društvu se bomo Svetovnemu dnevu ptic selivk in Svetovnemu dnevu duševnega zdravja poklonili s tradicionalno Ptičarijado, kjer se bomo ob opazovanju ptic na Gorenjskem sproščali in seveda tudi zabavali.

Letni zbor članov DOPPS

, Novice

Vabimo vas na letni zbor članov DOPPS, ki bo v soboto, 16.10.2021, ob 10. uri v ZRC SAZU, Raziskovalna postaja Barje, Zagorica 20, 1292 Ig (podrobna lokacija tukaj). Parkiranje je zagotovljeno pred postajo.

Navodila za pot:

Če pridete iz smeri Ljubljane po Ljubljanski cesti, pri avtobusni postaji v Igu zavijte ostro desno in nadaljujte pot po Govekarjevi cesti (mimo pošte) skozi Ig. Pri kapelici nekoliko izven naselja zavijte levo in nato prvi odcep levo. 

Dnevni red letnega zbora

Tehnični, organizacijski in svečani del
10:00–10:20    Otvoritev & pozdrav, izvolitev zapisnikarja in overiteljev
10:20–10:35    Finančno poročilo 2020 & sprejem finančnega načrta 2021
10:35–10:40  Poročilo Nadzornega odbora
10:40–11:00   Podelitev priznanj AVIANA
Delo DOPPS v sliki in besedi
11:00–11:45   Delo pisarne DOPPS
11:45–12:30  Delo sekcij
12:30–    Zaključek & pogostitev

Po zaključku dogodka bo organizirana ekskurzija v Naravni rezervat Iški Morost, zato ne pozabite daljnogleda.

POMEMBNO!

Na letnem zboru članov bomo zagotovili upoštevanje vseh pravil in omejitev zaradi koronavirusa, ki veljajo za javna zbiranja ljudi. Za udeležbo na letnem zboru članov sta obvezna izpolnjevanje pogoja PCT in uporaba zaščitne maske.