Prvo 5-državno biosferno območje na svetu

Včeraj, 15. septembra 2021, je Mednarodni koordinacijski svet Unescovega programa Človek in biosfera (UNESCO MAB-ICC) na zasedanju v nigerijski Abuji, območje Mure, Drave in Donave (TBR MDD) razglasil za prvo 5-državno biosferno območje na svetu. To območje, ki se razteza od Avstrije, preko Slovenije, Hrvaške in Madžarske do Srbije ter obsega 930.000 hektarjev ob 700 kilometrih rečnega toka Mure, Drave in Donave, je s tem uradno postalo največje rečno biosferno območje v Evropi.

Deklaracija. Vir: Acrocephalus, letnik 17, str. 78–79

Pobuda za vzpostavitev čezmejnega biosfernega območja sega v leto 1992. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic je bilo skupaj z EURONATUR prvo, ki je dalo pobudo za takratni biosferni rezervat Drava-Mura.

V letu 1996 smo v Radencih organizirali mednarodni kongres, kjer so predstavniki vladnih in nevladnih organizacij iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske, kot tudi predstavniki mednarodnih ustanov IUCN in UNESCO potrdili zamisel o ustanovitvi omrežja zaščitenih območij v obliki biosfernega rezervata v skladu z UNESCO-vim programom Človek in biosfera.

Program Človek in biosfera

Unescov program Človek in biosfera letos praznuje 50 let delovanja. Trenutno je v več kot 129 državah 714 biosfernih območij od tega jih je 21 čezmejnih. Biosferno območje Mura-Drava-Donava bo tudi prvo na svetu, ki ga bo skupaj upravljalo 5 držav. Na zasedanju v Nigeriji so za uvrstitev na seznam obravnavali 20  novih biosfernih območij.

Prvo 5-državno biosferno območje na svetu

Območje TBR MDD je med največjimi ohranjenimi aluvialnimi kompleksi v Evropi, ki se razteza vzdolž poplavnih ravnic Mure, Drave in Donave v Avstriji, Sloveniji, Madžarski, Srbiji in na Hrvaškem. Območje obsega več kot 700 kilometrov prosto tekočih rek z izjemno naravo in kulturno dediščino Evrope in sveta. Čezmejno biosferno območje je bogato z redkimi habitati, kot so veliki poplavni gozdovi, rečne struge z naravnimi strmimi peščenimi in gramoznimi brežinami, stranski rečni rokavi in mrtvice ter zaledja s tradicionalno kulturno krajino.

V njih živi največja populacija orlov belorepcev v Evropi, tam so gnezdišča številnih ogroženih vrst ptic, kot so breguljke, male čigre in črne štorklje, prav tako so tam bivališča bobrov in vider ter številnih v evropskem merilu redkih rib, kot je jeseter. Ta pokrajina je naša skupna priložnost za nadaljevanje trajnostnega in sonaravnega razvoja, ki bo skladen tudi z načeli ohranjanja narave in kulturne dediščine ter bo temeljil na aktivnem sodelovanju lokalnega prebivalstva.

Orel belorepec (levo), breguljka (na sredini). Foto: Alen Ploj; Črna štorklja (desno). Foto: Domen Stanič

Življenje skoraj milijona ljudi kot tudi obstoj številnih vrst sta vezana na ohranjenost Mure, Drave in Donave. V času izrazitih okoljskih sprememb, kot so podnebne spremembe in upadanje biotske raznovrstnosti, je to ohranjeno območje ključnega pomena pri varstvu pred poplavami in blaženju posledic podnebnih sprememb, za zagotavljanje pitne vode in rodovitne zemlje, vse bolj pa je prepoznano tudi kot območje rekreacije in oddiha ter gonilna sila trajnostnega razvoja.

Reka Mura. Foto: Luka Božič

Ključni del tega 5-državnega biosfernega območja je v Sloveniji je biosferno območje reke Mure. Območje obsega največji ohranjeni kompleks habitatov poplavnih ravnic v Sloveniji, kjer je ob prepletanju naravnih dejavnikov s tisočletno prisotnostjo človeka nastala izjemna obrečna kulturna krajina. Zanjo je značilno prepletanje rečnih in obrečnih habitatov s kompleksi poplavnih gozdov ter značilne kmetijske kulturne krajine v zaledju, ki jo ponekod še tvorijo kompleksi mokrotnih travnikov, mozaičnih polj in vasi na robu poplavnih ravnic. Območje predstavlja eno biotsko najbogatejših območij v Sloveniji  z velikim številom redkih, nacionalno in mednarodno ogroženih habitatnih tipov in prostoživečih rastlinskih ter živalskih vrst. Ohranjeni so posebni tipi zgodovinske kulturne krajine, kot so mokrotni travniki na območju Velike Polane ter na območju med Radenci in Veržejem. Ta območja ob pomembnih naravnih znamenitostih in biotski raznovrstnosti predstavljajo tudi izjemno kulturno dediščino. Tisočletna prisotnost človeka je razlog za veliko število avtohtonih pasem domačih živali in sort gojenih kulturnih rastlin, ki prav tako prispevajo k biotski raznovrstnosti območja.

Pri vzpostaviti tega območja so aktivno prispevale vse obmurske občine v Sloveniji od Šentilja do Lendave, strokovne ustanove in nevladne organizacije. Slovenija je tudi aktivno prispevala pri pripravi nominacije TBR MDD. Na strokovnem srečanju koordinacijskega odbora v Veliki Polani januarja 2019 je bila ključnega pomena udeležba dr. Miguela Clüsener-Godta (UNESCO MAB), ki je spodbudil države k nadaljevanju dela in poudaril pomen 5-državnega biosfernega območja za celotno regijo kot tudi v svetovni mreži biosfernih območij.

Mednarodni status in aktivno sodelovanje v okviru mreže biosfernih območij daje nove priložnosti za razvoj in promocijo regije, vendar tudi obvezo, skupnega upravljanja, ohranjanja in razvoja v dobrobit lokalnega prebivalstva in z lokalnimi deležniki, ki aktivno skrbijo, upravljajo in ohranjajo bogato biotsko raznovrstnost in kulturno dediščino za doseganje zastavljenih ciljev novoustanovljenega 5-državnega biosfernega območja MDD.

Ptičarijada 2021

Z velikim veseljem napovedujemo Ptičarijado 2021, ki bo letos potekala na Gorenjskem, in sicer v soboto, 9. oktobra 2021.

Tako kot vsa leta doslej bo tekmovalni del potekal v dopoldanskem času. Skupine se bodo pomerile v dveh disciplinah: številu opazovanih in številu fotografiranih vrst. Skupino morata sestavljati vsaj dva člana nad 12 let starosti. Število članov skupine navzgor ni omejeno, vendar morajo na terenu delovati kot enotna skupina.

Družabno srečanje po tekmovanju bo potekalo v popoldanskem času in je namenjeno vsem članom DOPPS.

Zaradi lažje organizacije dogodka vas prosimo, da se najkasneje do torka, 5. 10. 2021, prijavite na naslov dopps@dopps.si ali po telefonu 031 439 051.

Ob prijavi sporočite ime tekmovalne skupine ter imena in starost posameznih članov skupine. Vsem tistim, ki se boste prijavili v tekmovalni del, bomo pravočasno poslali natančna navodila.

Tekmovanje ni pogoj za srečanje, zato pridite, veseli vas bomo!

Veselimo se snidenja z vami!

Vabilo na Ptičarijado 2021 (pdf)

Območje Ptičarijade 2021 (pdf)

Beline dogodivščine v letu 2021

Bela je mlada štorklja iz gnezda v Mateni na Ljubljanskem barju, ki smo jo, skupaj z bratom Srečkom, sredi julija 2019 opremili z GPS sledilnimi napravami. Slovenijo je zapustila v drugi polovici avgusta 2019 in se po vzhodnoevropski selitveni poti odpravila v Afriko.

Kje vse je bila letos?

Bela je božične praznike in novo leto preživela na jugozahodu Sudana, na območju Južnega Darfurja, v okolici mesta Nyala. Na tem območju je ostala tri mesece. V sredini marca se je odpravila proti severu, se dober teden zadrževala na območju Severnega Darfura in Severnega Kordofana, in se nato odpravila proti Belemu Nilu. 28. marca je prispela do mesta Ad Douiem v Sudanu, na zahodnem bregu Belega Nila. Naslednji dan je nadaljevala pot ob Nilu navzdol in se odpravila v Egipt.

Prvomajske počitnice je preživela na poljih v južnem Egiptu vzhodno od jezer Toshka, ki jih napaja voda iz jezera Nasser. Odpravila se je še na krajše počitnice v Hurgado, kjer si je ogledala puščavo, dva dneva pa je preživela tudi na obali Rdečega morja. Nato se je v sredini maja odpravila nazaj v bližino Nila, kjer se je zadrževala na poljih zahodno od Nila vse do sredine junija, ko se je odpravila v severni Egipt. V preletu si je 14. junija ogledala obrobje mesta Kairo. Nekaj dni se je potepala po delti Nila in se nato ustalila v bližini mesta As Salihiyah al Jadidah, 91 km severovzhodno od mesta Kairo, kjer je tudi danes. V začetku avgusta se je odpravila na dvodnevni izlet do Port Said-a, drugače pa je skoraj celo poletje na istem območju.

Kje se prehranjuje?

V zadnjih letih opažamo, da se štorklje vse pogosteje prehranjujejo na smetiščih. V nekaterih Evropskih državah, denimo na Poljskem, so tudi opazili, da so štorklje začele gnezditi v bližini odprtih smetišč in jim ta predstavljajo glavni vir hrane. Mnoge štorklje so, med drugim na račun smetišč, začele opuščati selitev v Afriko in ostajajo med zimo v Evropi ali so skrajšale svoje selitvene poti in prezimujejo v bližini odprtih smetišč v Maroku in Egiptu.

Bela se je ustalila v bližini mesta As Salihiyah al Jadidah.

Smetišča štorkljam predstavljajo lahko dostopno hrano skozi celo leto. So oportunisti, plenijo v glavnem deževnike, žuželke, dvoživke, ribe in majhne sesalce.

Na smetiščih med iskanjem hrane zraven pojedo marsikaj neužitnega! Ne samo »užitnih« odpadkov, ampak tudi plastiko. Opazili so že tudi, da je štorklja pojedla del računalnika.

V Evropi se bodo, ob upoštevanju Direktive o odpadkih, vsa odprta smetišča zaprla. V Afriki pa je ravnanje z odpadki še vedno slabo kontrolirano in se več kot 90 % vseh odpadkov odlaga nekontrolirano.

Tudi Bela se ni uspela izogniti skušnjavi smetišč. V Egiptu se je ustalila v bližini odprtega smetišča, kjer se tudi prehranjuje. Na srečo svojo dieto dopolnjuje tudi s plenom ujetim na bližnjih poljih. Vsak dan opravi zelo podobno pot, od smetišča do polj in obratno.

Prilagoditev na alternativne vire hrane omogoča boljše preživetje štorkelj, vendar bo dolgoročno hranjenje na smetiščih zagotovo imelo negativne posledice.

Poleg povečanja smrtnosti zaradi zaužitja plastike in drugih potencialno nevarnih materialov na smetiščih ali zapleta v te, kot se je zgodilo tudi Belinemu bratu Srečku, bo spremenjeno ravnanje z odpadki – zaprtje odprtih smetišč, zagotovo imelo velik vpliv na številčnost ptic, katerih populacije so se v zadnjih letih povečale zaradi prilagoditve na hranjenje na smetiščih, tudi belih štorkelj.

Se bo Bela vrnila že naslednje leto?

Večina mladih belih štorkelj ostaja na prezimovališčih v Afriki in se vrnejo na gnezditveno območje po 3-7 letih, ko spolno dozorijo. Teoretično obstaja možnost, da se Bela vrne v Evropo že naslednje leto!

 

Spremljaj Belo na interaktivnem zemljevidu!

V boju za preživetje

V Evropi je populacija divje grlice Streptopelia turtur od leta 1980 doživela strm upad. Upada tudi globalno, zato je od leta 2015 uvrščena med ranljive vrste. Vzrokov za upad je več, med njimi tudi uničevanje gnezditvenega habitata zaradi intenziviranja kmetijstva (izsekovanje grmišč in mejic) in pomankanje hrane zaradi splošno razširjene uporabe herbicidov. Med golobi je divja grlica edina trans-saharska selivka, zato so zanjo pomembne tudi razmere na prezimovališčih in selitvi, kjer ima zelo močen negativni vpliv lov.

V zadnjih 15-ih letih se je populacija divje grlice v Evropi zmanjšala za 30 %. Glavni razlogi za upad populacije so degradacija in izguba habitatov zaradi intenziviranja kmetijstva ter zakonit kot tudi nezakonit lov.

V letu 2018 je Evropska komisija razvila mednarodni akcijski načrt varovanja divje grlice.
Glavni prioriteti sta:
– upravljanje habitatov vrste na način, ki bo omogočil gnezdenje čim več parom divjih grlic in
– povečanje možnosti njihovega preživetja.

Divja grlica. (vir: BirdLife Europe)

Nujna je omejitev lova divjih grlic!

Lov na divje grlice je treba prepovedati vsaj za štiri leta, da si populacija opomore. Lov je bil dovoljen v desetih članicah Evropske unije: Avstriji, Bolgariji, Cipru, Franciji, Grčiji, Italiji, Malti, Portugalskem, Romuniji in Španiji. Lovili so jih tudi Bosni in Hercegovini, Črni gori, severni Makedoniji, Srbiji, Turčiji in Ukrajini.

Selitvene poti divje grlice: zahodna, centralna in vzhodna selitvena pot. (vir: International Single Species Action Plan for the Conservation of the European Turtle-dove Streptopelia turtur (2018 to 2028))

Vzdolž zahodne selitvene poti je lovni pritisk na vrsto visok, zato je edino smiselno, da se lov na divje grlice začasno prepreči. Francija, Portugalska in Španija so se že odzvale in prepovedale lov na divjo grlico v lovni sezoni 2021–2022.

Vzdolž centralno-vzhodne selitvene poti se, zaradi pomankanja podatkov, le predvideva, da je lovni pritisk visok, zato so predlagali zmanjšanje ulova za 50 %. Večina držav je sledila priporočilom.

Dobremu vzoru Francije, Portugalske in Španije so sledili tudi v Izraelu in prepovedali lov na divjo grlico za tri leta.

Stop krivolov!

Poleg zakonitega je treba omejiti tudi nezakonit lov. V Evropi je največ krivolova na Jonskih otokih v Grčiji, kjer vsako pomlad nezakonito ubijejo veliko število selečih divjih grlic.

Kiki in Riki že na Bližnjem vzhodu

V mesecu juliju smo dve mladi štorklji iz Zbur na Dolenjskem opremili z GPS sledilnimi napravami. Facebook sledilci podjetja Elektro Ljubljana, ki je podprla raziskavo, so ju poimenovali Kiki in Riki. Po mesecu dni sta mladi štorklji že poleteli in se odpravili na svoje prvo potovanje proti Afriki!

Kiki in Riki na gnezdu v Zburah. Foto: Jani Vidmar

Naši mladi štorklji sta vse do 12. avgusta raziskovali okolico gnezda v Zburah, nato pa sta zapustili svoj dom in se odpravili proti jugu, kjer sta se naslednje tri dni prehranjevali v okolici Družinske vasi, vzhodno od Šentjerneja. 15. avgusta sta zajadrali na ugodnem vetru in v enem dnevu priletela na deponijo odpadkov blizu Kutine na Hrvaškem, oddaljeni 130 kilometrov. Zjutraj naslednjega dne sta nadaljevali do Slavonskega broda, že nasledni dan pa vse do mesta Vidin na bulgarsko-romunski meji. Selitev je potekala resnično hitro, saj sta naslednji dan, 19. avgusta, prenočili v mestu Corlu v evropskem delu Turčije. Treutno sta že v južni Turčiji, v bližini meje s Sirijo.

Posebno zanimivo je dejstvo, da sta mladi štorklji vso pot opravili skupaj. Glede na dosedanjo hitrost selitve upamo, da bosta štorklji hitro prečkali Bližnji vzhod in se napotili v Afriko. Na tem mestu moramo še posebaj držati pesti, saj ju v prihodnjih dneh čaka verjetno najnevarnejši del poti, prečkanje Sirije in Libanona, kjer so tudi štorklje pogoste tarče neusmiljenih krivolovcev.


Priprave na selitev. Foto: Jani Vidmar

S satelitskim spremljanjem štorkelj želimo raziskati, kam se selijo naše bele štorklje, hkrati pa poskušamo ugotoviti njihovo preživetje in raziskati vzroke za njihov pogin. Leta 2019 smo z oddajniki opremili Srečka in Belo. Srečko je v septembru poginil v Tuniziji, potem ko se je zapletel v plastično vrečko. Bela se trenutno nahaja v Egiptu, kjer je po več kot 34.000 prepotovnih kilometrih preživela celo letošnje poletje. V letu 2020 smo na selitvi spremljali Lolo, Ota in Čarlija. Lolo je v bližini Istanbula zbil avtomobil, Čarlija pa je v Sudanu ustrelil pastir. Usoda Ota je neznana, zadnji stik z njim smo dobili iz Čada, oktobra 2020. Izsledki satelitskih spremljanj bodo vključeni v raziskavo uporabe telemetrijskih podatkov za oceno smrtnosti ptic na afriško-evrazijski selitveni poti, ki jo koordinira BirdLife International in podpira švicarska fundacija MAVA.

Upamo, da Kiki in Riki varno prečkata Bližnji vzhod in se v Afriki pridružita Beli.

Gru in Dru – prva belgijska žerjava

Žerjav je splošno razširjen gnezdilec v severni, vzhodni in severnem delu srednje Evrope. Gnezdi na plitvih mokriščih, obdanih z močvirnimi gozdovi in kmetijskimi površinami, ki morajo biti čim bolj nedostopna. Nam najbližje gnezdi na Madžarskem, kjer pa je izredno redek. Na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji ne gnezdi.

Žerjavi na postanku v Sloveniji. Foto: Alen Ploj

V Sloveniji lahko žerjave opazujemo predvsem na selitvi, ko nas preletijo v značilni »V« formaciji in nase opozarjajo z glasnim trobljenjem, ali pa ko se v jatah zadržujejo na njivah.

V letu 2016 smo zabeležili prvi poskus gnezdenja žerjavov v Sloveniji in sicer na vlažnih travnikih v bližini izliva Lipsenjščice v Stržen, na osrednjem delu Cerkniškega jezera. Zabeleženo je bilo dvorjenje in parjenje, mladičev pa ni bilo opaziti.

Tudi v Belgiji lahko vsako leto opazujejo žerjave ob selitvi, do letos pa še nikoli niso zabeležili gnezditve. Obstajajo govorice, da so včasih (v 16. stoletju) žerjavi gnezdili v bližini lokalnega močvirja »Craenengoor«, vendar o gnezditvi nimajo dokazov.

Gru in Dru. Foto: Wim Dirckx (vir: BirdLife International)

Kdo sta Gru in Dru?

V dolini Black Brook-a v SV Belgiji, v naravnem rezervatu, katerega oskrbnik je BirdLife partner Natuurpunt so letos prvič zabeležili gnezditev žerjavov v Belgiji. Par je speljal dva mladiča, ki so ju poimenovali Gru in Dru. Mladiča sta stara 11 tednov in že telovadita v bližini gnezda ter se odpravljata na krajše polete.

Ko žerjavi iščejo ustrezno območje za gnezdenje, mora to izpolnjevati več pogojev. Biti mora prostorno, čim bolj nedostopno, mirno, nuditi mora zatočišče, zadostno količino hrane in imeti vodno telo v bližini. Dolina Black Brook ustreza vsem pogojem. V dolini so žerjava prvič opazili v letu 2019. V letu 2020 sta se vrnila in zgradila gnezdo, se parila, vendar nista bila uspešna. Letos sta se zopet vrnila in se takoj ponovno resno lotila situacije – si dvorila in se nato parila.

Samica je izvalila dve jajci in iz njih sta se izvalila Gru in Dru. Čestitke belgijskemu paru žerjavov za tako prisrčen naraščaj!

Pismo evropskim poslancem za zaščito naših gozdov

Evropska Komisija je dne 14. julija 2021 objavila revizijo Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (EU 2018/2001, z dne 11. December 2018), v kateri so predstavljene ambicije in cilji za uresničitev novega podnebnega cilja do leta 2030. Aktualna revizija Direktive še naprej spodbuja izkoriščanje gozdnega lesa v elektrarnah.

Ta podatek je izjemno zaskrbljujoč namreč kar polovica lesa posekanega na območju EU, se pokuri za pridobivanje energije. To znatno prispeva k degradaciji gozdov ter izgubi biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Stanje populacij nekaterih zavarovanih in ogroženih gozdnih vrst ptic, ki so vezane na starejše gozdne sestoje z višjo zalogo lesne mase, na območjih Natura 2000 v Sloveniji, kaže na to, da trenutna praksa gospodarjenja z gozdom, neugodno vpliva na številčnost in razširjenost vrst.

Nedavni dokazi znanstvenikov kažejo tudi na to, da spodbujanje uporabe gozdne biomase kot obnovljivega vira povečuje emisije toplogrednih plinov v primerjavi z emisijami premoga v naslednjih desetletjih. Sežiganje lesa je največji vir onesnaževanja z delci v EU. V Sloveniji k onesnaževanju z delci v znatnem deležu prispevajo mala kurišča, med katerimi je prevladujoča vloga prav kurilnih naprav na les. Ta so v letu 2018 k skupnim izpustom PM10 delcev na nivoju države prispevala 58 %, k skupnim izpustom PM2,5 delcev pa kar 70 %.

Kot zastopniki interesa narave in okolja smo se zato s pismom podpore obrnili na slovenske predstavnike Evropskega parlamenta, da nam s skupnimi močmi pomagajo zaščititi gozdove, podnebje, biotsko raznovrstnost in zdravje.

Pismo podpore (pdf)

Čas počitnic, čas poletnih novic iz Sveta ptic

Prispevki, kot je Zgodba neke stare kozače, so izjemno navdihujoči in zaželeni v času, ko poslušamo novice o podnebnih katastrofah, razširjanju virusa, širjenju tujerodnih rastlin ipd. Srečni smo lahko, da imamo raziskovalce in prostovoljce, ki požrtvovalno rešujejo, kar se še rešiti da. Švicarski ornitološki inštitut ter Inšti¬tut Maxa Plancka je denimo zbral partnerje po Evropi, med njimi tudi DOPPS, da z GPS-oddajniki spremlja mladiče planinskih orlov. To bo omogočilo razumevanje telesne kondicije in umrljivosti te karizmatične vrste, kar je bistvenega pomena za njeno zaščito.

Vprašanje časa je, kdaj bo izumrl skalni golob v Škocjanskih jamah, saj genetsko čiste populacije, spet po zaslugi človeka, izginjajo. Podnebne spremembe postavljajo na preizkušnjo tudi duplarje. Nekaj besed smo namenili pragozdovom in pritiskom nanje ter referendumu o zakonu o vodah.

Z Žanom tokrat potujemo na obročkovalsko obarvane počitnice v Švedski ornitološki observatorij Ottenby. Kaj vse se da doživeti na delovnih počitnicah ob vrhunskih ornitologih?! Tisti, ki ste radi doma, se lahko po prebranem članku Zakladi sredi mesta odpravite na izlet po KP Tivoli. Na življenjsko potovanje pa gremo tokrat s prof. dr. Lovrencem Lipejem, raziskovalcem na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo in rednim profesorjem na različnih univerzah. Od najstniških let se navdušuje nad pticami, še posebej nad sovami in ujedami.

To in še marsikaj zanimivega lahko preberete v novi številki revije Svet ptic, vabljeni!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

 

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Zgodba neke stare kozače
  • 12: Švedski ornitološki observatorij Ottenby
  • 16: Ekologija planinskega orla
  • 18: Zakladi sredi mesta
  • 20: Belorepec
  • 21: Kako dolgo živijo ptice?
  • 22: Lovrenc Lipej
  • 25: Podnebne spremembe – duplarji na preizkušnji
  • 28: Skalni golob in skrivnostna izginjanja
  • 30: Skozi objektiv
  • 32: Zelena luč za uničevanje še zadnjih ostankov pragozdov
  • 35: Brez vode ni življenja
  • 36: Poletna opazovanja v naravi
  • 38: Prigode
  • 40: Program predavanj, izletov in akcij za obdobje julij-september 2021
  • 41: Fotoulov
  • 44: Novice

PDF revije Svet ptic, leto 2021, letnik 27, številka 02.
Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Ko nam narava pokaže pot

Izguba biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe so največje okoljske grožnje, s katerimi se srečujemo danes. Trenutno stanje biotske raznovrstnosti v Evropi je zaskrbljujoče, cilji strategije biotske raznovrstnosti za leto 2020 niso bili doseženi. V kolikor želimo do leta 2030 doseči novo zastavljene cilje Strategije biotske raznovrstnosti za leto 2030 je nujno potrebnih več naložb.

Podnebne spremembe in biotska raznovrstnost so medsebojno povezane in jih je treba reševati skupaj. Za reševanje tovrstnih kriz je EU v okviru Evropskega zelenega dogovora določila vrsto podnebnih in okoljskih ciljev. Za dosego teh ciljev bo potrebno v naslednjem desetletju znatno povečati sredstva in naložbe, ki bodo namenjena reševanju te problematike.

Trenutno aktualni Načrti za okrevanje in odpornost članic EU, med drugim tudi Slovenije, so vključevali zelo majhno količino sredstev za obnovo biotske raznovrstnosti. V nekaterih primerih so vključeni tudi ukrepi, ki škodujejo biotski raznovrstnosti, kot so na primer novi namakalni sistemi in večji projekti upravljanja voda. Izvedba takšnih projektov lahko zaradi sprememb vodnega režima in poseganja v priobalni prostor znatno vpliva na ekosisteme.

Na spodnji povezavi si lahko ogledate poročilo (v angleščini), ki ga je skupaj s fundacijo EuroNatur pripravila mreža CEE Bankwatch Network. Poročilo prikazuje študije primerov uspešnih projektov obnove in ohranjanja biotske raznovrstnosti ter ukrepov za prilagajanje podnebju in blažitvi podnebnih sprememb v Evropi. Ti primeri služijo ozaveščanju o številnih načinih, kako je narava lahko ključni del obnove našega gospodarstva, ki nam prinese številne gospodarske, socialne in zdravstvene koristi.