Novice

Zadnje objavljene novice:

Štorklje gnezdijo tam, kjer so doma dobri ljudje …

, Novice

Vračanje opremljene štorklje v gnezdo.
Foto: Urša Gajšek

… pa bo že res. Vendar to žal še zdaleč ni edini pogoj za gnezditev bele štorklje. Bele štorklje si gnezdišče izberejo tam, kjer imajo v okolici dovolj ustreznih prehranjevališč, kot so vlažni in trajni travniki. V Sloveniji je največ primernih habitatov za belo štorkljo v panonskem svetu, kjer so pokrajine izrazito usmerjene v kmetijstvo. V zadnjih letih v tem delu Slovenije opažamo zmanjšanje števila za štorklje primernih travišč, predvsem na račun njiv, ponekod pa tudi zaradi opuščanja kmetijskih površin in posledično zaraščanja travišč. Štorklje zato zapuščajo panonski svet, svoj areal pa širijo drugod po Sloveniji, predvsem v smeri SZ in JZ . Na »novih« območjih opažamo porast posameznih sub-populacij, kot denimo na Krški ravni, kjer smo v sredo, 14. julija, v sodelovanju z Elektrom Ljubljana d.d. in dolenjsko sekcijo DOPPS, dve mladi beli štorklji opremili z GPS sledilnimi napravami. V nasprotju z žal marsikaterim parom v letošnjem letu je par iz Zbur, kljub močni ohladitvi v maju, uspešno speljal dva mladiča.

Projekt Leti, leti štorklja se nadaljuje! Tudi letos bomo dva mladiča spremljali na njuni poti v Afriko. Facebook sledilci Elektra Ljubljana boste v naslednjih dneh lahko tudi pomagali pri izboru imen.

Mladiča boste lahko kmalu spremljali na interaktivnem zemljevidu. Zaenkrat se bosta še zadrževala na gnezdu, pod okriljem staršev, poletela pa bosta v roku 14–20 dni. Predvidoma konec avgusta se bosta odpravila na pot in že zdaj držimo pesti, da bosta premagala vse ovire in se pridružila Beli v Afriki.

Doselitev hrošča puščavnika na Ljubljanskem barju

, Novice

V Ljubljani je ena največjih populacij zavarovane vrste hrošča puščavnika (Osmoderma eremita compl.) v Sloveniji. Posebna skrb se zato namenja ohranjanju in izboljševanju njegovega življenjskega okolja.

Številne ogrožene vrste v zavarovanih območjih narave, kot sta Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter Krajinski park Ljubljansko barje, še najdejo primerne življenjske pogoje. K uspešnosti njihovega preživetja prispevajo tudi projekti, kot je PoLJUBA, ki z aktivnostmi prispevajo k ohranjanju izginjajočih življenjskih okolij ter izboljšanju stanja in varstva nekaterih ogroženih vrst organizmov. Z doselitvijo osebkov hrošča puščavnika bodo tako aktivno prispevali k obnovitvi populacije te vrste na območju Ljubljanskega barja.

Hrošč puščavnik. Foto: Ana Tratnik

Puščavnik je vrsta hrošča, ki živi v duplih starih listavcev, kot so hrasti, lipe, vrbe, divji kostanji. Ličinka tega hrošča se razvija dve do tri leta v duplih dreves, kjer se prehranjuje s trohnečim lesom. Odrasli osebki so veliki od 20 do 35 mm in so aktivni le nekaj tednov. Samci oddajajo značilen sladkoben vonj, podoben vonju marelic ali sliv, s katerim privablja samice. Odrasli osebki so slabo mobilni in se večinoma zadržujejo na rodnem drevesu ali pa letijo na zelo kratke razdalje, zato so sklenjeni sestoji ustreznih dreves za vzdrževanje populacije izjemno pomembni.

Na nivoju Evrope gre za izjemno ogroženo vrsto. Po podatkih je puščavnik v Sloveniji splošno razširjena vrsta, ki pa živi v izoliranih populacijah. Zaradi omejene mobilnosti vrste so populacije izjemno ranljive in bolj podvržene izumiranju.

Ličinke hrošča puščavnika. Foto: Jasna Tarman

Raziskave razširjenosti hrošča puščavnika, ki jih izvaja Nacionalni inštitut za biologijo, v Sloveniji potekajo od leta 2008 v okviru nacionalnega monitoringa hroščev, ki ga financira Ministrstvo za okolje in prostor. V okviru raziskav je bila potrjena prisotnost vrste na Ljubljanskem barju, na podlagi česar je bila vrsta kot kvalifikacijska določena za Natura 2000 območje Ljubljansko barje. V letih 2012 in 2013 so bile prvič izvedene podrobnejše populacijske raziskave puščavnika z uporabo feromonskih pasti v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Populacija puščavnika v starih drevesih kostanja in lipe v mestnem parku Tivoli ima po do sedaj zbranih podatkih nacionalni pomen pri ohranjanju te vrste v Sloveniji.

JZ Krajinski park Ljubljansko barje je skupaj s partnerji leta 2018 začel z izvajanjem projekta PoLJUBA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Eden izmed ciljev projekta je tudi izboljšanje stanja puščavnika na območju Ljubljanskega barja z doselitvijo. V okviru popisa vrste na Ljubljanskem barju prisotnost puščavnika na vzorčnih lokacijah leta 2018 in 2019 ni bila potrjena. Pri pregledu primernih dreves za ohranjanje vrste so ugotovili, da bi bilo najbolj primerno območje za doselitev puščavnika območje Mestnega loga. Mestni log se je izkazal za primeren gozd z dovolj starimi drevesi in potencialnimi dupli, kjer bi se populacija puščavnika lahko vzdrževala sama. Na tem območju so določili tri manjša območja, ki so najprimernejša za doselitev puščavnika.

Doselitev so izvedli v letih 2019 in 2020. Postavili so umetna dupla v obliki gnezdilnic, z namenom ustvariti primerno življenjsko okolje za hrošča. Na območje Mestnega loga so doselili ličinke puščavnika, ki izvirajo iz populacij v ljubljanskem parku Tivoli in s širšega območja Ljubljane (okolica Domžal). Z doselitvijo osebkov puščavnika bodo tako aktivno prispevali k obnovitvi te vrste na območju Ljubljanskega barja. To je prvi poskus doselitve katerekoli vrste hrošča v Sloveniji.

Puščavnik ima za Slovenijo poseben pomen, ne le kot varstveno prioritetna vrsta, temveč tudi, ker Slovenija predstavlja njegovo klasično nahajališče. Vrsto je leta 1763 prvič opisal naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli, zelo verjetno po primerkih iz Idrije in Ljubljane.

Odziv na izjavo za javnost Občine Gornja Radgona

, Novice

Dne 28. 6. 2021 je Občina Gornja Radgona podala pisno izjavo za javnost glede sečnje dreves na Mladinski ulici v Gornji Radgoni v okviru projekta »Kolesarska pot v mestu Gornja Radgona«. V izjavi za javnost so zapisali, da so se glede sečnje dreves posvetovali tudi z »Društvom za opazovanje ptic Slovenije«, kjer naj bi jim svetovali, da naj sečnje ne izvajajo pred 20. junijem.

Posvetovanje z našim društvom (DOPPS), na katerega se v izjavi za javnost sklicuje Občina Gornja Radgona, je neuraden telefonski pogovor župana občine z enim od zaposlenih na društvu. V kratkem telefonskem pogovoru, v katerem je župan poizvedoval o omejitvah sečnje dreves zaradi ptic, mu je zaposleni obrazložil, da se mora sečnja, če že je predvidena, zaradi gnezdenja ptic izvesti čim kasneje v koledarskem letu, pri čemer pa ni omenil nobenega konkretnega datuma. Zaposleni je dalje županu naročil, da naj naše društvo pisno zaprosi za izdajo strokovnega mnenja glede vpliva sečnje dreves na gnezdeče vrste ptic, česar pa občina vse do danes ni storila.

Na DOPPS-u želimo poudariti, da Občini Gornja Radgona nismo izdali nobenega uradnega strokovnega mnenja niti glede same sečnje dreves, niti glede vpliva sečnje na gnezdeče ptice. Občini nikakor nismo svetovali konkretnega datuma, kdaj naj se poseg opravi.

Zavedamo se, kako pomembno vlogo imajo zelene površine v urbanih okoljih, ne samo za blažitev vpliva podnebnih sprememb, ampak tudi za gnezdenje in življenje ptic in drugih živih bitij v mestih. S sečnjo dreves, kot jo je izvedla Občina Gornja Radgona, se ne strinjamo, prav tako pa tudi zavračamo njihove trditve, da smo jim za izvedbo posega podali strokovno mnenje.

Podrta drevesa v Občini Gornja Radgona. Foto: Oste Bakal

Usoda vode je v naših rokah

, Novice

Z zbranimi 52.230 podpisi za razpis referenduma proti Zakonu o vodah smo dokazali, da nam je mar za našo pitno vodo in da ne želimo, da kratkoročni gospodarski interesi ogrozijo to, kar je res pomembno – vodne vire, naše največje naravno bogastvo. Boj za zaščito pitne vode pa se sedaj nadaljuje. V nedeljo, 11. julija, gremo po zmago na referendumu. Usoda vode je v naših rokah!

Proti zakonu mora glasovati večina in obenem vsaj 340 007 oseb, sicer ne dosežemo praga zahtevane minimalne udeležbe (kvorum). Zato resnično VSAK GLAS ŠTEJE.

V nedeljo, 11. julija, oddajte svoj glas PROTI spornemu zakonu, ki ogroža našo vodo.

POZOR!

Če boste 11. julija v tujini, se prijavite na glasovanje iz tujine, in sicer najkasneje do petka, 25. 6. 2021. Več na Glasovanje iz tujine.

Glasujete lahko tudi predčasno na volišču v torek, sredo in četrtek (6., 7., 8. julija). Več na Predčasno glasovanje na volišču.

Več o tem, kako glasovati na referendumu za pitno vodo, si preberite na Kako lahko glasujem na referendumu?

Še vedno pa se lahko kot prostovoljci pridružite že delujoči ekipi in nam pomagate pri kampanji. Če se nam želite pridružiti, nam to sporočite na prostovoljcizapitnovodo@gmail.com.

Delite dalje.

Več informacij o tem, zakaj je novela Zakona o vodah sporna, si preberite TUKAJ.

Sprememba številke Ornitofona

, Novice

Ornitofon smo na društvu ustanovili z željo, da lahko ljudem nudimo strokovno pomoč ter pomagamo pticam v stiski. Sami neposredno ali s svetovanjem rešujemo številne primere, s katerimi se vsakodnevno srečujejo ljudje, ki se obračajo na nas – od poškodovanih ptic in najdenih mladičev do primerov suma krivolova. Zaradi povečanega obsega terenskega dela nas velikokrat ni v pisarni, da bi lahko odgovarjali na vprašanja in nudili pomoč in nasvete. Ker še vedno želimo biti na voljo smo vzpostavili novo številko na kateri bomo odslej na voljo.

Za vprašanja in pomoč smo vam sedaj na voljo vsak delovnik med 9.00 do 17.00 na telefonski številki 031 439 051.

Srečanje prostovoljcev – Adriatic Flyway 4

, Novice

V okviru projekta Adriatic Flyway 4, bomo v sredo, 26. 5. 2021, ob 17.00, organizirali drugo srečanje prostovoljcev.
Ker nam trenutne epidemiološke razmere v državi ne dopuščajo srečanja v živo, smo za vas pripravili spletni posvet tema katerega bo izboljšanje učinkovitosti sodelovanja med vladnimi in nevladnimi organizacijami s področja boja proti nezakonitemu kriminalu nad pticami.

V ta namen smo na posvet povabili tudi dva predavatelja mag. Uršulo Belaj, višjo kriminalistično inšpektorico specialistko s sektorja za splošno kriminaliteto Uprave za kriminalistično policijo Generalne policijske postaje ter podsekretarja Martina Golčerja, univ. dipl. prav. iz Inšpektorata RS za okolje in prostor.

Spletni posvet bomo izvedli preko video konferenčnega portala ZOOM na povezavi
https://zoom.us/j/97431333501?pwd=TzZyakhFKzZqTHRsK29lUkVla2Vxdz09 (Meeting ID: 974 3133 3501, Passcode: 233522).

Vabljeni, da se posveta udeležite, ter pripravite kakšno vprašanje, komentar ali samo misel za naša predavatelja.
Za uspešno odkrivanje in preganjanje nezakonitega lova in ubijanja ptic v Sloveniji je nujno medsebojno sodelovanje.
In Vi, dragi prostovoljci, ste ključ do uspešnega dela.

 

Razpis za delovno mesto v Naravnem rezervatu Ormoške lagune (NROL)

, Novice

Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto koordinatorja izobraževanja Naravnega rezervata Ormoške lagune.

Kandidat/kandidatka mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti najmanj 7. (sedmo) stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije, varstva narave, agronomije ali drugega sorodnega področja,
  • imeti izkušnje s pedagoškim delom, vodenjem skupin in interpretacijo narave,
  • znanje vsaj enega tujega jezika (prednostno angleščine),
  • vozniški izpit B kategorije, zaželen izpit F kategorije (traktor),
  • biti samostojen uporabnik programskega orodja Windows in Office (Word, Excel),
  • biti seznanjen s področjem varstva narave,
  • biti samoiniciativen in imeti dobre komunikacijske sposobnosti,
  • dobro poznavanje ptic,
  • imeti mora izkušnje s terenskim delom,
  • imeti mora izkušnje s projektnim delom,
  • zaželene so izkušnje pri delu z domačimi živalmi (konji, koze).

Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami s področja izobraževanja, ornitologije, varstva narave in kmetijstva (štejejo tudi izkušnje v okviru študentskega in prostovoljnega dela).

Kraj zaposlitve: Naravni rezervat Ormoške lagune, občasno osrednja pisarna v Ljubljani in priložnostno na terenu na drugih projektnih območjih.

Trajanje zaposlitve: Delovno razmerje se sklepa za določen čas trajanja projekta (do junija leta 2022) s polnim delovnim časom in s 6 mesečnim poskusnim delom, z možnostjo trajne zaposlitve za nedoločen čas po zaključku projekta. Predviden začetek dela je 1. 6. 2021.

Zbiranje vlog: Pisne prijave s kratkim življenjepisom in z opisom izpolnjevanja pogojev pošljite do vključno srede 19. maja 2021 na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana, s pripisom: »za razpis NROL«, ali na elektronsko pošto direktorju DOPPS: damijan.denac@dopps.si

Razpis za delovno mesto v NROL (pdf)

Oddaj podpis podpore referendumu za pitno vodo

, Novice

Oblast ni prisluhnila stroki, okoljevarstvenim in civilnodružbenim organizacijam ter več kot 53 tisoč podpisnikom peticije proti noveli Zakona o vodah. Sedaj za zaščito pitne vode in zavrnitev škodljive novele Zakona o vodah zahtevamo referendum. Pred nami je velika naloga, saj moramo v samo 35 dneh zbrati 40.000 na upravnih enotah overjenih podpisov. Usoda vode je v naših rokah!

Podpis je mogoče oddati z digitalnim podpisom preko SIGEN-CE ali fizično z overitvijo na upravnih enotah.

Vse informacije o oddaji podpisov najdete tukaj: https://zapitnovodo.si/

Zakaj želimo umik novele Zakona o vodah?

  • Povečali se bodo negativni vplivi motenj in sprememb habitatov v večinoma že tako degradiranih vodnih ekosistemih in posledično bo prišlo do upada biodiverzitete. Ker živimo v obdobju največje biodiverzitetne krize kar pomni človeštvo, je vsako dodatno slabšanje stanja – kar bo rezultat te zakonske spremembe – nedopustno.
  • Povečal se bo škodni potencial zaradi poplavne ogroženosti. Površina pozidanih in sorodnih površin na območjih velike poplavne nevarnosti (OVPN) se v Sloveniji že zdaj povečuje – od 2000-2019 iz 173 na 314 ha (Žiberna 2019). Dodatna sprostitev gradnje na vodnih zemljiščih bo škodni potencial samo še povečala. Ker škode bremenijo državni proračun, je ekonomika zakonske spremembe za družbo zelo sporna. Dalje se s to zakonsko spremembo poglablja konflikt v družbi zaradi poplav, morala bi dosegati ravno nasprotno. Trend gradnje na OVPN, kar so vodna in priobalna zemljišča, je treba zmanjšati in ne spodbujati. Na območju katastrofalnih poplav ob Dravi leta 2012 je bilo poplavljenih 178 ha pozidanih in sorodnih zemljišč. Do leta 2019 se je na območju poplav Drave površina pozidanih in sorodnih zemljišč povečala na 191 ha – za 12,9 ha več kot leta 2012. Največji škodni potencial je leta 2019 nastajal zaradi pozidanih in sorodnih površin (96 mio. EUR) in je bil za 6 mio. EUR večji od tistega v letu 2012. Pozidane in sorodne površine so k skupnemu škodnemu potencialu leta 2019 prispevali 94,3 % vseh stroškov (Žiberna 2019). Kdo bo plačeval drage protipoplavne ureditve za nove objekte na vodnih zemljiščih in za škode zaradi poplav?
  • Razširjeni posegi na vodnih in priobalnih območjih pomenijo veliko tveganje za onesnaženje površinskih in z njimi povezanih podzemnih voda, ki so vir naše kakovostne pitne vode. Sladkovodni ekosistemi so poleg tega že med najbolj ogroženimi in če jih želimo ohraniti, nikakor ni sprejemljivo, da to stanje še poslabšujemo z novimi posegi.
  • Novi zakon bi ponudil več možnosti za privatizacijo dostopa do vode.
  • Voda je javno dobro, ki mora biti dostopna vsem. Objekti za javno rabo pa kljub svojemu imenu NISO javno dobro, saj so lahko v zasebni lasti, za njihovo uporabo pa je v resnici pogosto potrebno plačati. Med objekte v javni rabi namreč spadajo tudi hoteli, restavracije, nakupovalna središča, bencinski servisi, kemične čistilnice, pralnice in drugi objekti, ki na vodna in priobalna zemljišča ne sodijo.

Svetovni dan škurhov

, Novice

Danes, 21. aprila, obeležujemo Svetovni dan škurhov. Družini škurhov pripada vsega osem vrst, dve sta žal že izumrli.

V Sloveniji imamo dve gnezdišči velikih škurhov (Numenius arquata), ki sta na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru. Na Ljubljanskem barju zadnje desetletje redno spremljamo njihovo številčnost, ki se je v tem obdobju zmanjšala na manj kot tretjino prvotne. Tako od leta 2017 beležimo le še 3–4 gnezdeče pare. Izven gnezditvenega obdobja velike škurhe pri nas lahko opazujemo tudi v obalnih mokriščih, predvsem v času spomladanske selitve pa se na mokriščih na različnih koncih Slovenije zadržujejo tudi mali škurhi (Numenius phaeopus).

Veliki škurh (Numenius arquata) v Naravnem rezervatu Škocjasnki zatok, foto: Domen Stanič

Veliki škurh (Numenius arquata) v Naravnem rezervatu Škocjasnki zatok, foto: Domen Stanič

Da je prav današnji dan posvečen škurhom, ni naključje. Danes namreč goduje valižanski svetnik sv. Beuno, ki velja za prvega zaščitnika škurhov. Legenda pripoveduje, da je opat med plovbo čez morsko ožino Menai izgubil svoj zvezek z zapisano pridigo, ki bi jo moral povedati občestvu na bližnjem otoku Anglesey. Za Beuna bi se dan končal slabo, če ne bi bilo prijaznega škurha, ki je prestregel padajoči zvezek in mu ga pravočasno dostavil na otok. Beuno je bil nad tem tako navdušen, da je k Bogu molil za zaščito škurha, od tega dne pa, kot pravi legenda, so škurhi postali neopazni za še tako oprezno oko in so izgubili svoj vonj, tako da njihovih mladičev še lisica ne izvoha.

Neopaznost pa škurhovih legel žal ne varuje pred kmetijsko mehanizacijo in vse bolj intenzivnim kmetijstvom, ki njihov habitat, vlažna ekstenzivna travišča, spreminja v njive ali intenzivno gojene in vse bolj zgodaj košene travnike. O tem žalostno pričuje populacija velikih škurhov na Ljubljanskem barju, ki vztrajno upada in se vse bolj približuje izumrtju. Odgovornost za njihovo ohranitev bomo tokrat morali prevzeti ljudje. Če na Ljubljanskem barju pristojni ne bodo nemudoma podprli ukrepov za ohranitev populacije velikih škurhov, tem čudovitim, skrivnostnim in ikoničnim pticam tudi zaščita »od zgoraj« žal ne več mogla več pomagati.

Več o škurhih in njihovem prazniku: https://www.curlewaction.org/