Novice

Zadnje objavljene novice:

Kiki in Riki že na Bližnjem vzhodu

, Novice

V mesecu juliju smo dve mladi štorklji iz Zbur na Dolenjskem opremili z GPS sledilnimi napravami. Facebook sledilci podjetja Elektro Ljubljana, ki je podprla raziskavo, so ju poimenovali Kiki in Riki. Po mesecu dni sta mladi štorklji že poleteli in se odpravili na svoje prvo potovanje proti Afriki!

Kiki in Riki na gnezdu v Zburah. Foto: Jani Vidmar

Naši mladi štorklji sta vse do 12. avgusta raziskovali okolico gnezda v Zburah, nato pa sta zapustili svoj dom in se odpravili proti jugu, kjer sta se naslednje tri dni prehranjevali v okolici Družinske vasi, vzhodno od Šentjerneja. 15. avgusta sta zajadrali na ugodnem vetru in v enem dnevu priletela na deponijo odpadkov blizu Kutine na Hrvaškem, oddaljeni 130 kilometrov. Zjutraj naslednjega dne sta nadaljevali do Slavonskega broda, že nasledni dan pa vse do mesta Vidin na bulgarsko-romunski meji. Selitev je potekala resnično hitro, saj sta naslednji dan, 19. avgusta, prenočili v mestu Corlu v evropskem delu Turčije. Treutno sta že v južni Turčiji, v bližini meje s Sirijo.

Posebno zanimivo je dejstvo, da sta mladi štorklji vso pot opravili skupaj. Glede na dosedanjo hitrost selitve upamo, da bosta štorklji hitro prečkali Bližnji vzhod in se napotili v Afriko. Na tem mestu moramo še posebaj držati pesti, saj ju v prihodnjih dneh čaka verjetno najnevarnejši del poti, prečkanje Sirije in Libanona, kjer so tudi štorklje pogoste tarče neusmiljenih krivolovcev.

Priprave na selitev. Foto: Jani Vidmar

S satelitskim spremljanjem štorkelj želimo raziskati, kam se selijo naše bele štorklje, hkrati pa poskušamo ugotoviti njihovo preživetje in raziskati vzroke za njihov pogin. Leta 2019 smo z oddajniki opremili Srečka in Belo. Srečko je v septembru poginil v Tuniziji, potem ko se je zapletel v plastično vrečko. Bela se trenutno nahaja v Egiptu, kjer je po več kot 34.000 prepotovnih kilometrih preživela celo letošnje poletje. V letu 2020 smo na selitvi spremljali Lolo, Ota in Čarlija. Lolo je v bližini Istanbula zbil avtomobil, Čarlija pa je v Sudanu ustrelil pastir. Usoda Ota je neznana, zadnji stik z njim smo dobili iz Čada, oktobra 2020. Izsledki satelitskih spremljanj bodo vključeni v raziskavo uporabe telemetrijskih podatkov za oceno smrtnosti ptic na afriško-evrazijski selitveni poti, ki jo koordinira BirdLife International in podpira švicarska fundacija MAVA.

Upamo, da Kiki in Riki varno prečkata Bližnji vzhod in se v Afriki pridružita Beli.

Gru in Dru – prva belgijska žerjava

, Novice

Žerjav je splošno razširjen gnezdilec v severni, vzhodni in severnem delu srednje Evrope. Gnezdi na plitvih mokriščih, obdanih z močvirnimi gozdovi in kmetijskimi površinami, ki morajo biti čim bolj nedostopna. Nam najbližje gnezdi na Madžarskem, kjer pa je izredno redek. Na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji ne gnezdi.

Žerjavi na postanku v Sloveniji. Foto: Alen Ploj

V Sloveniji lahko žerjave opazujemo predvsem na selitvi, ko nas preletijo v značilni »V« formaciji in nase opozarjajo z glasnim trobljenjem, ali pa ko se v jatah zadržujejo na njivah.

V letu 2016 smo zabeležili prvi poskus gnezdenja žerjavov v Sloveniji in sicer na vlažnih travnikih v bližini izliva Lipsenjščice v Stržen, na osrednjem delu Cerkniškega jezera. Zabeleženo je bilo dvorjenje in parjenje, mladičev pa ni bilo opaziti.

Tudi v Belgiji lahko vsako leto opazujejo žerjave ob selitvi, do letos pa še nikoli niso zabeležili gnezditve. Obstajajo govorice, da so včasih (v 16. stoletju) žerjavi gnezdili v bližini lokalnega močvirja »Craenengoor«, vendar o gnezditvi nimajo dokazov.

Gru in Dru. Foto: Wim Dirckx (vir: BirdLife International)

Kdo sta Gru in Dru?

V dolini Black Brook-a v SV Belgiji, v naravnem rezervatu, katerega oskrbnik je BirdLife partner Natuurpunt so letos prvič zabeležili gnezditev žerjavov v Belgiji. Par je speljal dva mladiča, ki so ju poimenovali Gru in Dru. Mladiča sta stara 11 tednov in že telovadita v bližini gnezda ter se odpravljata na krajše polete.

Ko žerjavi iščejo ustrezno območje za gnezdenje, mora to izpolnjevati več pogojev. Biti mora prostorno, čim bolj nedostopno, mirno, nuditi mora zatočišče, zadostno količino hrane in imeti vodno telo v bližini. Dolina Black Brook ustreza vsem pogojem. V dolini so žerjava prvič opazili v letu 2019. V letu 2020 sta se vrnila in zgradila gnezdo, se parila, vendar nista bila uspešna. Letos sta se zopet vrnila in se takoj ponovno resno lotila situacije – si dvorila in se nato parila.

Samica je izvalila dve jajci in iz njih sta se izvalila Gru in Dru. Čestitke belgijskemu paru žerjavov za tako prisrčen naraščaj!

Povezava do novice na BirdLIfe

Pismo evropskim poslancem za zaščito naših gozdov

, Novice

Evropska Komisija je dne 14. julija 2021 objavila revizijo Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (EU 2018/2001, z dne 11. December 2018), v kateri so predstavljene ambicije in cilji za uresničitev novega podnebnega cilja do leta 2030. Aktualna revizija Direktive še naprej spodbuja izkoriščanje gozdnega lesa v elektrarnah.

Ta podatek je izjemno zaskrbljujoč namreč kar polovica lesa posekanega na območju EU, se pokuri za pridobivanje energije. To znatno prispeva k degradaciji gozdov ter izgubi biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Stanje populacij nekaterih zavarovanih in ogroženih gozdnih vrst ptic, ki so vezane na starejše gozdne sestoje z višjo zalogo lesne mase, na območjih Natura 2000 v Sloveniji, kaže na to, da trenutna praksa gospodarjenja z gozdom, neugodno vpliva na številčnost in razširjenost vrst.

Nedavni dokazi znanstvenikov kažejo tudi na to, da spodbujanje uporabe gozdne biomase kot obnovljivega vira povečuje emisije toplogrednih plinov v primerjavi z emisijami premoga v naslednjih desetletjih. Sežiganje lesa je največji vir onesnaževanja z delci v EU. V Sloveniji k onesnaževanju z delci v znatnem deležu prispevajo mala kurišča, med katerimi je prevladujoča vloga prav kurilnih naprav na les. Ta so v letu 2018 k skupnim izpustom PM10 delcev na nivoju države prispevala 58 %, k skupnim izpustom PM2,5 delcev pa kar 70 %.

Kot zastopniki interesa narave in okolja smo se zato s pismom podpore obrnili na slovenske predstavnike Evropskega parlamenta, da nam s skupnimi močmi pomagajo zaščititi gozdove, podnebje, biotsko raznovrstnost in zdravje.

Pismo podpore (pdf)

Čas počitnic, čas poletnih novic iz Sveta ptic

, Novice

Prispevki, kot je Zgodba neke stare kozače, so izjemno navdihujoči in zaželeni v času, ko poslušamo novice o podnebnih katastrofah, razširjanju virusa, širjenju tujerodnih rastlin ipd. Srečni smo lahko, da imamo raziskovalce in prostovoljce, ki požrtvovalno rešujejo, kar se še rešiti da. Švicarski ornitološki inštitut ter Inšti¬tut Maxa Plancka je denimo zbral partnerje po Evropi, med njimi tudi DOPPS, da z GPS-oddajniki spremlja mladiče planinskih orlov. To bo omogočilo razumevanje telesne kondicije in umrljivosti te karizmatične vrste, kar je bistvenega pomena za njeno zaščito.

Vprašanje časa je, kdaj bo izumrl skalni golob v Škocjanskih jamah, saj genetsko čiste populacije, spet po zaslugi človeka, izginjajo. Podnebne spremembe postavljajo na preizkušnjo tudi duplarje. Nekaj besed smo namenili pragozdovom in pritiskom nanje ter referendumu o zakonu o vodah.

Z Žanom tokrat potujemo na obročkovalsko obarvane počitnice v Švedski ornitološki observatorij Ottenby. Kaj vse se da doživeti na delovnih počitnicah ob vrhunskih ornitologih?! Tisti, ki ste radi doma, se lahko po prebranem članku Zakladi sredi mesta odpravite na izlet po KP Tivoli. Na življenjsko potovanje pa gremo tokrat s prof. dr. Lovrencem Lipejem, raziskovalcem na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo in rednim profesorjem na različnih univerzah. Od najstniških let se navdušuje nad pticami, še posebej nad sovami in ujedami.

To in še marsikaj zanimivega lahko preberete v novi številki revije Svet ptic, vabljeni!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

 

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Zgodba neke stare kozače
  • 12: Švedski ornitološki observatorij Ottenby
  • 16: Ekologija planinskega orla
  • 18: Zakladi sredi mesta
  • 20: Belorepec
  • 21: Kako dolgo živijo ptice?
  • 22: Lovrenc Lipej
  • 25: Podnebne spremembe – duplarji na preizkušnji
  • 28: Skalni golob in skrivnostna izginjanja
  • 30: Skozi objektiv
  • 32: Zelena luč za uničevanje še zadnjih ostankov pragozdov
  • 35: Brez vode ni življenja
  • 36: Poletna opazovanja v naravi
  • 38: Prigode
  • 40: Program predavanj, izletov in akcij za obdobje julij-september 2021
  • 41: Fotoulov
  • 44: Novice

PDF revije Svet ptic, leto 2021, letnik 27, številka 02.
Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Ko nam narava pokaže pot

, Novice

Izguba biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe so največje okoljske grožnje, s katerimi se srečujemo danes. Trenutno stanje biotske raznovrstnosti v Evropi je zaskrbljujoče, cilji strategije biotske raznovrstnosti za leto 2020 niso bili doseženi. V kolikor želimo do leta 2030 doseči novo zastavljene cilje Strategije biotske raznovrstnosti za leto 2030 je nujno potrebnih več naložb.

Podnebne spremembe in biotska raznovrstnost so medsebojno povezane in jih je treba reševati skupaj. Za reševanje tovrstnih kriz je EU v okviru Evropskega zelenega dogovora določila vrsto podnebnih in okoljskih ciljev. Za dosego teh ciljev bo potrebno v naslednjem desetletju znatno povečati sredstva in naložbe, ki bodo namenjena reševanju te problematike.

Trenutno aktualni Načrti za okrevanje in odpornost članic EU, med drugim tudi Slovenije, so vključevali zelo majhno količino sredstev za obnovo biotske raznovrstnosti. V nekaterih primerih so vključeni tudi ukrepi, ki škodujejo biotski raznovrstnosti, kot so na primer novi namakalni sistemi in večji projekti upravljanja voda. Izvedba takšnih projektov lahko zaradi sprememb vodnega režima in poseganja v priobalni prostor znatno vpliva na ekosisteme.

Na spodnji povezavi si lahko ogledate poročilo (v angleščini), ki ga je skupaj s fundacijo EuroNatur pripravila mreža CEE Bankwatch Network. Poročilo prikazuje študije primerov uspešnih projektov obnove in ohranjanja biotske raznovrstnosti ter ukrepov za prilagajanje podnebju in blažitvi podnebnih sprememb v Evropi. Ti primeri služijo ozaveščanju o številnih načinih, kako je narava lahko ključni del obnove našega gospodarstva, ki nam prinese številne gospodarske, socialne in zdravstvene koristi.

When Nature Shows the Way: supporting biodiversity for Europe’s green recovery

Štorklje gnezdijo tam, kjer so doma dobri ljudje …

, Novice

Vračanje opremljene štorklje v gnezdo.
Foto: Urša Gajšek

… pa bo že res. Vendar to žal še zdaleč ni edini pogoj za gnezditev bele štorklje. Bele štorklje si gnezdišče izberejo tam, kjer imajo v okolici dovolj ustreznih prehranjevališč, kot so vlažni in trajni travniki. V Sloveniji je največ primernih habitatov za belo štorkljo v panonskem svetu, kjer so pokrajine izrazito usmerjene v kmetijstvo. V zadnjih letih v tem delu Slovenije opažamo zmanjšanje števila za štorklje primernih travišč, predvsem na račun njiv, ponekod pa tudi zaradi opuščanja kmetijskih površin in posledično zaraščanja travišč. Štorklje zato zapuščajo panonski svet, svoj areal pa širijo drugod po Sloveniji, predvsem v smeri SZ in JZ . Na »novih« območjih opažamo porast posameznih sub-populacij, kot denimo na Krški ravni, kjer smo v sredo, 14. julija, v sodelovanju z Elektrom Ljubljana d.d. in dolenjsko sekcijo DOPPS, dve mladi beli štorklji opremili z GPS sledilnimi napravami. V nasprotju z žal marsikaterim parom v letošnjem letu je par iz Zbur, kljub močni ohladitvi v maju, uspešno speljal dva mladiča.

Projekt Leti, leti štorklja se nadaljuje! Tudi letos bomo dva mladiča spremljali na njuni poti v Afriko. Facebook sledilci Elektra Ljubljana boste v naslednjih dneh lahko tudi pomagali pri izboru imen.

Mladiča boste lahko kmalu spremljali na interaktivnem zemljevidu. Zaenkrat se bosta še zadrževala na gnezdu, pod okriljem staršev, poletela pa bosta v roku 14–20 dni. Predvidoma konec avgusta se bosta odpravila na pot in že zdaj držimo pesti, da bosta premagala vse ovire in se pridružila Beli v Afriki.

Doselitev hrošča puščavnika na Ljubljanskem barju

, Novice

V Ljubljani je ena največjih populacij zavarovane vrste hrošča puščavnika (Osmoderma eremita compl.) v Sloveniji. Posebna skrb se zato namenja ohranjanju in izboljševanju njegovega življenjskega okolja.

Številne ogrožene vrste v zavarovanih območjih narave, kot sta Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter Krajinski park Ljubljansko barje, še najdejo primerne življenjske pogoje. K uspešnosti njihovega preživetja prispevajo tudi projekti, kot je PoLJUBA, ki z aktivnostmi prispevajo k ohranjanju izginjajočih življenjskih okolij ter izboljšanju stanja in varstva nekaterih ogroženih vrst organizmov. Z doselitvijo osebkov hrošča puščavnika bodo tako aktivno prispevali k obnovitvi populacije te vrste na območju Ljubljanskega barja.

Hrošč puščavnik. Foto: Ana Tratnik

Puščavnik je vrsta hrošča, ki živi v duplih starih listavcev, kot so hrasti, lipe, vrbe, divji kostanji. Ličinka tega hrošča se razvija dve do tri leta v duplih dreves, kjer se prehranjuje s trohnečim lesom. Odrasli osebki so veliki od 20 do 35 mm in so aktivni le nekaj tednov. Samci oddajajo značilen sladkoben vonj, podoben vonju marelic ali sliv, s katerim privablja samice. Odrasli osebki so slabo mobilni in se večinoma zadržujejo na rodnem drevesu ali pa letijo na zelo kratke razdalje, zato so sklenjeni sestoji ustreznih dreves za vzdrževanje populacije izjemno pomembni.

Na nivoju Evrope gre za izjemno ogroženo vrsto. Po podatkih je puščavnik v Sloveniji splošno razširjena vrsta, ki pa živi v izoliranih populacijah. Zaradi omejene mobilnosti vrste so populacije izjemno ranljive in bolj podvržene izumiranju.

Ličinke hrošča puščavnika. Foto: Jasna Tarman

Raziskave razširjenosti hrošča puščavnika, ki jih izvaja Nacionalni inštitut za biologijo, v Sloveniji potekajo od leta 2008 v okviru nacionalnega monitoringa hroščev, ki ga financira Ministrstvo za okolje in prostor. V okviru raziskav je bila potrjena prisotnost vrste na Ljubljanskem barju, na podlagi česar je bila vrsta kot kvalifikacijska določena za Natura 2000 območje Ljubljansko barje. V letih 2012 in 2013 so bile prvič izvedene podrobnejše populacijske raziskave puščavnika z uporabo feromonskih pasti v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Populacija puščavnika v starih drevesih kostanja in lipe v mestnem parku Tivoli ima po do sedaj zbranih podatkih nacionalni pomen pri ohranjanju te vrste v Sloveniji.

JZ Krajinski park Ljubljansko barje je skupaj s partnerji leta 2018 začel z izvajanjem projekta PoLJUBA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Eden izmed ciljev projekta je tudi izboljšanje stanja puščavnika na območju Ljubljanskega barja z doselitvijo. V okviru popisa vrste na Ljubljanskem barju prisotnost puščavnika na vzorčnih lokacijah leta 2018 in 2019 ni bila potrjena. Pri pregledu primernih dreves za ohranjanje vrste so ugotovili, da bi bilo najbolj primerno območje za doselitev puščavnika območje Mestnega loga. Mestni log se je izkazal za primeren gozd z dovolj starimi drevesi in potencialnimi dupli, kjer bi se populacija puščavnika lahko vzdrževala sama. Na tem območju so določili tri manjša območja, ki so najprimernejša za doselitev puščavnika.

Doselitev so izvedli v letih 2019 in 2020. Postavili so umetna dupla v obliki gnezdilnic, z namenom ustvariti primerno življenjsko okolje za hrošča. Na območje Mestnega loga so doselili ličinke puščavnika, ki izvirajo iz populacij v ljubljanskem parku Tivoli in s širšega območja Ljubljane (okolica Domžal). Z doselitvijo osebkov puščavnika bodo tako aktivno prispevali k obnovitvi te vrste na območju Ljubljanskega barja. To je prvi poskus doselitve katerekoli vrste hrošča v Sloveniji.

Puščavnik ima za Slovenijo poseben pomen, ne le kot varstveno prioritetna vrsta, temveč tudi, ker Slovenija predstavlja njegovo klasično nahajališče. Vrsto je leta 1763 prvič opisal naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli, zelo verjetno po primerkih iz Idrije in Ljubljane.

Odziv na izjavo za javnost Občine Gornja Radgona

, Novice

Dne 28. 6. 2021 je Občina Gornja Radgona podala pisno izjavo za javnost glede sečnje dreves na Mladinski ulici v Gornji Radgoni v okviru projekta »Kolesarska pot v mestu Gornja Radgona«. V izjavi za javnost so zapisali, da so se glede sečnje dreves posvetovali tudi z »Društvom za opazovanje ptic Slovenije«, kjer naj bi jim svetovali, da naj sečnje ne izvajajo pred 20. junijem.

Posvetovanje z našim društvom (DOPPS), na katerega se v izjavi za javnost sklicuje Občina Gornja Radgona, je neuraden telefonski pogovor župana občine z enim od zaposlenih na društvu. V kratkem telefonskem pogovoru, v katerem je župan poizvedoval o omejitvah sečnje dreves zaradi ptic, mu je zaposleni obrazložil, da se mora sečnja, če že je predvidena, zaradi gnezdenja ptic izvesti čim kasneje v koledarskem letu, pri čemer pa ni omenil nobenega konkretnega datuma. Zaposleni je dalje županu naročil, da naj naše društvo pisno zaprosi za izdajo strokovnega mnenja glede vpliva sečnje dreves na gnezdeče vrste ptic, česar pa občina vse do danes ni storila.

Na DOPPS-u želimo poudariti, da Občini Gornja Radgona nismo izdali nobenega uradnega strokovnega mnenja niti glede same sečnje dreves, niti glede vpliva sečnje na gnezdeče ptice. Občini nikakor nismo svetovali konkretnega datuma, kdaj naj se poseg opravi.

Zavedamo se, kako pomembno vlogo imajo zelene površine v urbanih okoljih, ne samo za blažitev vpliva podnebnih sprememb, ampak tudi za gnezdenje in življenje ptic in drugih živih bitij v mestih. S sečnjo dreves, kot jo je izvedla Občina Gornja Radgona, se ne strinjamo, prav tako pa tudi zavračamo njihove trditve, da smo jim za izvedbo posega podali strokovno mnenje.

Podrta drevesa v Občini Gornja Radgona. Foto: Oste Bakal

Usoda vode je v naših rokah

, Novice

Z zbranimi 52.230 podpisi za razpis referenduma proti Zakonu o vodah smo dokazali, da nam je mar za našo pitno vodo in da ne želimo, da kratkoročni gospodarski interesi ogrozijo to, kar je res pomembno – vodne vire, naše največje naravno bogastvo. Boj za zaščito pitne vode pa se sedaj nadaljuje. V nedeljo, 11. julija, gremo po zmago na referendumu. Usoda vode je v naših rokah!

Proti zakonu mora glasovati večina in obenem vsaj 340 007 oseb, sicer ne dosežemo praga zahtevane minimalne udeležbe (kvorum). Zato resnično VSAK GLAS ŠTEJE.

V nedeljo, 11. julija, oddajte svoj glas PROTI spornemu zakonu, ki ogroža našo vodo.

POZOR!

Če boste 11. julija v tujini, se prijavite na glasovanje iz tujine, in sicer najkasneje do petka, 25. 6. 2021. Več na Glasovanje iz tujine.

Glasujete lahko tudi predčasno na volišču v torek, sredo in četrtek (6., 7., 8. julija). Več na Predčasno glasovanje na volišču.

Več o tem, kako glasovati na referendumu za pitno vodo, si preberite na Kako lahko glasujem na referendumu?

Še vedno pa se lahko kot prostovoljci pridružite že delujoči ekipi in nam pomagate pri kampanji. Če se nam želite pridružiti, nam to sporočite na prostovoljcizapitnovodo@gmail.com.

Delite dalje.

Več informacij o tem, zakaj je novela Zakona o vodah sporna, si preberite TUKAJ.