Novice

Zadnje objavljene novice:

Naravovarstveni ukrepi za obnovitev in ohranjanje mokrotnih življenjskih prostorov na Ljubljanskem barju so v polnem teku

, Novice

Ustrezno upravljanje z zemljišči je nujno za ustvarjanje pogojev za ohranitev izginjajočih ogroženih vrst ter njihovih habitatov. Po uspešno izvedenih odkupih zemljišč so bile zato aktivnosti projekta PoLJUBA v preteklem letu intenzivno usmerjene v izvedbo ukrepov za obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov in nekaterih najbolj ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki se tam nahajajo.

Projektne aktivnosti so v letu 2020 potekale na skoraj 160 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč, kjer se je izvajala večina naravovarstvenih ukrepov. Če izpostavimo le nekaj ključnih: odstranjevanje lesne zarasti, setev trav in senenega drobirja, prilagojena košnja, mulčenje, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, ureditev hidrologije v dolini Strajanov breg, vzpostavitev novih vodnih habitatov za želvo močvirsko sklednico in hribskega urha, obnova habitatov za kačjega pastirja koščičnega škratca ter ponovna naselitev metulja barjanskega okarčka in doselitev hrošča puščavnika. Na posebej občutljivem območju travnikov, ki predstavljajo eno zadnjih prebivališč barjanskega okarčka na Ljubljanskem barju, je bilo izvedeno ročno odstranjevanje navadne krhlike, kar zavira njeno nadaljnje razraščanje. Na območju celotnega Ljubljanskega barja pa je bila izvedena mozaična obnova posameznih jarkov, s čimer so bili izboljšani življenjski pogoji za koščičnega škratca.

Barjanski okarček
Foto: Janez Tarman

Ukrepi, ki so poskrbeli za izboljšanje stanja populacije barjanskega okarčka in puščavnika

Med ključnimi dosežki projekta sta uspešno izvedena ponovna naselitev metulja barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost in obogatitev populacije hrošča puščavnika na območju Mestnega loga v Ljubljani. V obeh primerih je bila doselitev osebkov, vzgojenih v gojilnicah, prepoznana kot nujen ukrep za ohranitev močno ogroženih populacij na Ljubljanskem barju.

V juniju je tako dr. Tatjana Čelik iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU izvedla uspešen prenos 175 bub barjanskega okarčka na Ljubljansko barje. Ob pričakovani uspešnosti izleganja je bilo v naravo naseljenih 123 odraslih metuljev, s čimer je bila zasnovana nova populacija v Naravnem rezervatu Iški morost ter obogatena izvorna populacija med Igom in Škofljico. Doselitev bo v podobnem obsegu izvedena tudi v letošnjem letu.

V pozno poletnem času je bila v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo izvedena druga doselitev hrošča puščavnika na Ljubljansko barje. Na območje Mestnega loga je bilo nameščenih dodatnih 15 hrastovih gojilnic z lesnim muljem, v katere so bile prenešene ličinke, ki izvirajo iz Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Po pričakovanjih se bodo ličinke v odrasle hrošče preobrazile že v tem letu.

Močvirska sklednica
Foto: Janez Tarman

Nove mlake za močvirsko sklednico in hribskega urha

Na Ljubljanskem barju so manjša vodna telesa s stoječo vodo (mlake), ki bi bila primeren življenjski prostor za želvo močvirsko sklednico, zelo redka, zato so v okviru projekta vzpostavili 42 novih mlak in izboljšali povezljivost populacij avtohtone želve močvirske sklednice na tem območju, kar bo pripomoglo k povečanju populacije vrste. Poskrbeli so tudi za izlov tujerodnih želv rdečevratk, ki predstavljajo resno grožnjo močvirskim sklednicam.

Izvedena so bila še dela za vzpostavitev 3 manjših mlak in 38 uleknin za hribskega urha. Te naj bi se sčasoma napolnile s padavinsko oziroma talno vodo, v poletnih mesecih pa deloma ali povsem izsušile, kar ustreza ekološkim zahtevam hribskega urha.

Dobro leto za kosca na območju Naravnega rezervata Iški morost

V poletnem času je bil izveden popis kosca na Ljubljanskem barju, kjer je bilo glede na zadnja leta zabeleženih precej več koscev kot običajno. Na vlažnih travnikih na območju naravnega rezervata je ponoči ob koncu maja in začetku junija prepevalo vsaj sedem pojočih samcev, k čemur so pripomogli tudi izvedeni ukrepi revitalizacije njegovega habitata.

Kosec (Crex crex)
Foto: Alen Ploj

V letošnjem letu nova tematska pot – Pot med jelšami

Intenzivno potekajo tudi dela za vzpostavitev 3-kilometrske tematske poti na Rakovi jelši, v okviru katere bo postavljenih 8 interpretacijskih postaj, ki bodo ozaveščale o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju. Nova Pot med jelšami bo prve obiskovalce v svoji končni podobi pričakala predvidoma jeseni.

Zelena luč za uničenje še zadnjih ostankov pragozdov

, Novice,Sporočila za javnost

Vlada je na spletni strani e-Demokracija objavila predlog sprememb Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, ki bodo tudi v strogih gozdnih rezervatih omogočile izvajanje gozdarskih ukrepov ob prenamnožitvi podlubnikov. Z uveljavitvijo sprememb bo v gozdnih rezervatih, ki predstavljajo zgolj 0,8 % slovenskih gozdov, omogočena sečnja dreves ter odstranjevanje in sežiganje lubja. Pred temi posegi pa niso zaščiteni niti pragozdni ostanki, zadnji koščki prvobitne krajine, ki jih je v Sloveniji preostalo zgolj 0,04 % gozdne površine.

Gozdni rezervati predstavljajo zgolj 0,8 % slovenskih gozdov.
Foto: Domen Stanič

V mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo, kjer sodeluje tudi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, smo enotni, da je predlagana sprememba Uredbe nesprejemljiva in pozivamo pristojne k oblikovanju takšnih ukrepov varstva gozdov pred podlubniki, ki ne bodo ogrozili narave v že tako skromni mreži gozdnih rezervatov.

Gozdni rezervati so definirani kot gozdovi s posebnim namenom z izjemno poudarjeno raziskovalno funkcijo. To so gozdovi, ki so izjemno pomembni za raziskovanje, proučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter kulturne dediščine. Zato so v njih prepovedane vse gospodarske, rekreacijske, raziskovalne in druge dejavnosti, ki bi lahko kakorkoli spremenile obstoječe naravno stanje in vplivale na nemoten naravni razvoj v prihodnosti. Gozdovi, v katere človek ne posega, pa igrajo pomembno vlogo tudi pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, ki je eden od ključnih temeljev za trajnostni razvoj družbe.

Predlog sprememb Uredbe, ki je že v medresorskem usklajevanju brez predhodne javne obravnave, je v nasprotju z Nacionalnim gozdnim programom, ki je ključni strateški dokument za upravljanje gozdov in poudarja pomen gozdnih rezervatov za povečanje biotske raznovrstnosti in proučevanje naravnega razvoja gozdov. V njem je zapisana jasna usmeritev, da je treba ohranjati mrežo gozdnih rezervatov in jo tudi primerno razširiti.

Tudi evropske smernice za varstvo narave dajejo velik pomen ohranjanju gozdov, pragozdovi pa so pri tem še posebej izpostavljeni. V Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki je bila sprejeta maja 2020, je ena izmed ključnih sprejetih zavez do 2030: Strogo zavarovati vsaj tretjino zavarovanih območij v EU, vključno z vsemi preostalimi pragozdovi in staroraslimi gozdovi v EU. K temu skupnemu načrtu za obnovo evropske narave v korist človeštvu, podnebju in planetu je dala soglasje tudi Slovenija, ki pa sedaj kot kaže ubira povsem drugačno pot.

Zaradi tihe grožnje, da prvobitna narava v naših najbolj ohranjenih gozdovih utrpi nepopravljivo škodo, želimo v mreži Plan B za Slovenijo o tem seznaniti tudi širšo javnost. Zaskrbljeni smo, da skuša pristojno ministrstvo tako pomembno spremembo predpisa nacionalnega pomena speljati brez javne razprave, zato pozivamo vse javne naravovarstvene in gozdarske strokovne službe, da se do predloga jasno in javno opredelijo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot predlagatelja sprememb Uredbe, pa pozivamo, da omogoči javno razpravo, v katero bodo vključeni vsi pomembni deležniki.

Triprsti detel (Picoides tridactylus) Foto: Domen Stanič

Tomaž Mihelič, ki kot gozdar in varstveni ornitolog na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) spremlja učinke gozdarstva na zavarovane vrste ptic, je ob tem povedal: »V Sloveniji bi morali narediti vse, da povečamo površino gozdnih rezervatov, namesto da z nepremišljenimi ukrepi ogrožamo že obstoječe. Da je gozdnih rezervatov v slovenskih gozdovih premalo, se je jasno pokazalo šele z uvajanjem evropske zakonodaje. Brez njih in večjih površin naravi prepuščenega gozda bomo izredno težko zagotovili dolgoročno ohranitev najbolj ogroženih vrst živali, ki so specialisti starih, klimaksnih gozdov.«

Rudi Kraševec iz društva Dinaricum je poudaril: »Zavedamo se zaskrbljenosti lastnikov gozdov zaradi nevarnosti prenamnožitve podlubnikov, vendar poseganje v gozdne rezervate zagotovo ne bo pripomoglo k rešitvi te problematike, saj govorimo o manj kot enem odstotku slovenskih gozdov. Škoda, ki bi jo s predlaganimi ukrepi povzročili najbolj ohranjenim gozdovom v Sloveniji, pa je neizmerljiva.«

Gaja Brecelj iz Umanotere: »Pred letom dni je Državni zbor sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–20304. V njej je kot eden izmed ključnih ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti v programih in načrtih za gospodarjenje z gozdovi naveden ukrep: Razglasiti gozdne rezervate, ki bodo služili namenom varstva biotske raznovrstnosti. Z uvedbo sprememb Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom pa Vlada pristaja na močno sporne posege v obstoječih gozdnih rezervatih, ki predstavljajo neposredno grožnjo biotski raznovrstnosti. Videti je, da Vlada v predpisih, ki jih sprejema, ni usklajena s strateškimi cilji in usmeritvami, ki si jih je zastavila sama.«

Katarina Žakelj iz društva CIPRA Slovenija: »Današnji pragozdovi niso odmaknjeni in pozabljeni koščki narave, temveč izjemen rezultat spoštovane slovenske tradicije sonaravnega gospodarjenja. So Unescova naravna dediščina, zaščiteni tudi z Alpsko konvencijo. Po Resoluciji o Nacionalnem gozdnem programu je gozd v Republiki Sloveniji simbol prepoznavnosti države in njenega odnosa do trajnostnega razvoja – zato je rešitev za ekonomsko škodo lastnikov gozdov treba poiskati premišljeno, strokovno in vključujoče, ne s tihim spreminjanjem Uredbe.«

Izjava za javnost (pdf)

EU bo predlagala nov zakon, s katerim bo obnova narave postala pravno zavezujoča na ravni EU

, Novice

Narava, kakršno poznamo, vse hitreje izginja. Glavni razlog? Človeška aktivnost. Prekomerna sečnja, intenzivno kmetijstvo in ribolov so miljone vrst organizmov pripeljali na rob izumrtja. Evropska komisija bo predlagala nov zakon, s katerim bo obnova narave pravno zavezujoča za države, članice EU. Toda zakon v trenutni obliki ne vsebuje niti definicije, kaj naj bi to dejansko pomenilo.

Evropska komisija v teh tednih poziva javnost k oddaji svojega mnenja o tem, kako bi morala potekati obnova narave v EU – povratne informacije sprejemajo do 5. aprila 2021.

BirdLife Europe, Evropski okoljski biro (European Environmental Bureau) in pisarna WWF za evropske politike so zato pričeli s kampanijo #RestoreNature, ki zahteva takojšnjo obnovo narave po vsej Evropi. Njihovo sporočilo Evropski komisiji je preprosto: Le s smiselnimi in odločnimi spremembami na kopnem in v morju lahko povrnemo biotsko raznovrstnost, ki je pogoj našega obstoja na planetu. Je ključnega pomena pri blaženju podnebnih sprememb in pri prilagajanju nanje ter pri preprečevanju širjenja bolezni v prihodnosti.

Z akcijo #RestoreNature lahko državljani iz EU (ter tudi izven) zahtevamo, da EU pripravi dober zakon, ki bo ustrezno naslovil problematiko izginjanja narave v Evropi in drugod ter tako »povrnil zemljo, morje in vodo nazaj naravi.«

Takšna zakonodaja na ravni EU lahko prinese resnične spremembe za ljudi in za naravo, vendar le, če temelji na znanosti. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da bo tak zakon predstavlja le novo orodje za lažno komuniciranje okoljske odgovornosti oz. »green-washing«.

Govorimo o obstoju naših dragocenih mokrišč, barij, travnikov, gozdov, poplavnih ravnic, rek in oceanov. Hkrati gre tudi za naše podnebje, naše zdravje in preživetje človeštva. Potrebno je ohraniti preostalo neokrnjeno naravo, vendar samo to ni dovolj – območja moramo obnoviti in jih vrniti naravi. Od tega je nenazadnje odvisno tudi naše preživetje.

“Smo v obdobju šestega masovnega izumiranja, ko vrste izginjajo več kot 100-krat hitreje od naravnega izumiranja. Vse to se dogaja pred našimi očmi in s pogubnimi posledicami za naše podnebje, zdravje in dobro počutje. Če nas v vse slabše stanje okolja in narave ne prepriča izuba biotske raznovrstnosti, nas bo vsaj panedemija? Vse kaže na to, da je njen izvor povezan s prekomernim izkoriščanjem naravnih virov!” je povedal Tilen Basle, varstveni ornitolog DOPPS.

Podpišite peticijo TUKAJ in v vašem imenu bomo poslali sporočilo Evropski komisiji.

Več o kampanji #RestoreNature si lahko ogledate na www.restorenature.eu

Nov 1,5 ha velik vlažni travnik v NR Ormoške lagune

, Novice

Kdor je v zadnjem času obiskal Naravni rezervat Ormoške lagune, se je lahko prepričal, kako bogato z življenjem ptic je to območje. V marcu je lahko tukaj do 1000 osebkov več kot 30 vrst vodnih ptic. To stanje smo omogočili z obnovo habitatov v preteklosti in z ustreznim upravljanjem s habitati.

kozica (Gallinago gallinago).
Foto: Alen Ploj

Čeprav smo glavnino obnovitvenih del izvedli v letih 2014–2017 v okviru Life projekta, je v bazenih ostalo še veliko možnosti za izboljšave habitatov in eno takšnih smo izvedli lani. Severni del drugega bazena je na površini hektarja in pol preraščala pretežno tujerodna vegetacija, v tleh pa je ostalo približno 100 štorov različnih velikosti, ki so ovirali košnjo tega dela in preoblikovanje v kvaliteten močvirni travnik. Ob podpori nemške fundacije EuroNatur smo odstranili štore, površino poravnali in pokosili ter vzpostavili vodni režim vlažnega travnika. Tako nam je že jeseni 2020 uspelo vzpostaviti dodatno površino na kateri so se v večjem številu zadrževale in hranile kozice, enako pa jo uporabljajo tudi zdaj, na spomladanski selitvi. Površina je v zaprtem delu rezervata, do katere obiskovalci nimajo dostopa. Z novo nastalim vlažnim travnikom bomo upravljali na način, da bomo zagotavljali trajno stanje velike biodiverzitete.

Vabimo vas k sodelovanju na Gugalnici – popisu velike uharice

, Novice

Ker so ukrepi za omejevanje širjenja korona virusa še vedno v veljavi, bomo ta sicer družabni popis velike uharice ponovno izvedli posamično. Vse izkušene popisovalce zato prosimo, da nam popis tudi letos pomagate opraviti na tak način.

Želimo si, da bi bil popis temeljit in primerljiv s preteklimi popisi, saj je ravno to namen monitoringa. Družabni del bomo letos izpustili, da pa ohranimo vsaj varne stike, vas vabim, da pred popisom individualno prevzamete popisne obrazce. Veseli bomo, če se nam boste dan po popisu pridružili tudi na ZOOM predavanju, na katerem bomo predstavili tudi rezultate letošnjega popisa.

Za Varuhe velike uharice smo v okviru projekta Interreg LIKE pripravili lične majice in značke, ki jih boste lahko prevzeli tik pred popisom na dogovorjeni lokaciji. Pripravili smo tudi spletni portal za vnos podatkov o veliki uharici v ornitološko podatkovno zbirko, ki ga bomo testirali v okviru letošnjega popisa, pri čemer bomo veseli odziva o vaši uporabniški izkušnji.

Vse, ki ste pripravljeni izvesti popis, prosimo, da to sporočite koordinatorju na naslov: tomaz.mihelic@dopps.si Poslali vam bomo navodila, mesto in čas prevzema materialov ter lokacijo vaše popisne točke.

Če bodo vremenske razmere dopuščale, bomo popis opravili v nedeljo, 7. marca 2021 zvečer. Popis se opravi na v naprej določenih točkah med 17.40 in 19.20. V primeru neugodnih razmer vas bomo obvestili o spremembi termina. Hvala vsem, ki nam pomagate pri zbiranju dragocenih varstvenih podatkov za to vrsto in upamo, da nam bo uspelo pokazati, kako veliki in uspešni druščini Varuhov velike uharice pripadate.

Letos kaže, da nam bo uspelo spremljati gnezditev še na eni živi kameri ob gnezdu velike uharice. Posnetek v živo bomo začeli prenašati takoj, ko se bo začelo valjenje jajc, kar pričakujemo v prvi polovici marca. Lanska gnezditev na prvi živi kameri je bila »namišljena«, kar si lahko ogledate na povezavi, in zanimivo bo spremljati tudi ta prenos. Novosti iz varstva velike uharice na Krasu pa si lahko ogledate na posnetku spletnega predavanja Sodobni izzivi varstva velike uharice v Sloveniji.

Upam, da se vidimo na popisu. Srečno!
Tomaž Mihelič

EIP VIVEK – Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji

, Novice

Z januarjem se je začelel izvajati projekt EIP VIVEK – Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji.

Naslov projekta: Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji

Akronim: EIP VIVEK

Trajanje projekta: 13. 01. 2021 – 13 01. 2024

Odobrena sredstva: 247.784,46 €

Projekt je sofinanciran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014 – 2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 – Okolje in podnebne spremembe.

Vsebina projekta

Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je triletni projekt (2021–2024) za izboljšanje ohranjenosti narave v kmetijski krajini. Namen projekta je izboljšanje gnezditvenih in prehranjevalnih razmer za izbrane vrste ptic kmetijske krajine, izboljšanje pogojev za opraševalce ter izboljšanje ohranitvenega stanja travniških habitatnih tipov preko kmetijskih praks na travinju in njivah na kmetijskih gospodarstvih, ki se nahajajo predvsem na nižinskih območjih Slovenije. V projektu, ki je financiran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 – Okolje in podnebne spremembe, sodeluje 13 partnerjev, od tega sedem kmetijskih gospodarstev.

Prispevanje k varstvu biotske pestrosti, habitatov in krajine je eden od devetih specifičnih ciljev Skupne kmetijske politike po letu 2021. Nekateri rezultati spremljanja stanja biodiverzitete v kmetijski krajini izkazujejo slabo stanje ohranjenosti, zato so za izboljšanje stanja potrebni novi pristopi k načinu kmetovanja.

Preizkus novih rezultatsko usmerjenih ukrepov

V projektu bomo pripravili podatkovne podlage in preizkusili možne različice ukrepov za ohranjanje in izboljšanje stanja populacij pribe, poljskega škrjanca in hribskega škrjanca. Vse tri vrste ptic gnezdijo pretežno na njivah in imajo upadajoče populacije na lokalnem ali nacionalnem nivoju.

Pilotno bomo preizkusili tudi ukrepe za obnovo dveh travniških Natura 2000 habitatnih tipov (6210 in 6410), ki sta glede na zadnje poročilo po Habitatni direktivi za obdobje 2013-2018 v slabem stanju (ocena U2) tako v alpski kot kontinentalni regiji. V projektu bomo tudi raziskali možnost uporabe biomase s tradicionalnih pozno košenih travnikov za potrebe vzpostavljanja cvetnih pasov ali obnove ogroženih travniških habitatnih tipov na drugih kmetijskih gospodarstvih, kar lahko predstavlja novo tržno priložnost za kmetije na območjih Natura 2000.

V projektu bomo naslovili tudi krajinske elemente, ki jih ptice potrebujejo za petje, prehranjevanje in gnezdenje, vendar jih v zmerno do zelo intenzivni kmetijski krajini primanjkuje. To se odraža v negativnih populacijskih trendih ptic na takšnih območjih, ti elementi pa so pomembni tudi za opraševalce. Gre predvsem za lesne krajinske značilnosti (drevesa in grmi, mejice in solitarne grme ter drevesa), robne habitate (cvetni in deteljno-travni pasovi) in kratkotrajno (eno- ali dvoletno) praho.

Predlagani ukrepi imajo širše pozitivne okoljske učinke na področju izboljšanja rodovitnosti tal in zmanjševanja erozije, varstva vodnih virov in blaženja ter prilagajanja na podnebne spremembe.

Pristop projekta

Praktični preizkus in analiza izvedljivosti ukrepov bosta potekala na treh projektnih območjih: Goričko, Dravsko-Ptujsko-Središko polje in Ljubljansko barje. Vključevala bosta:

  • pridobivanje potrebnih podatkovnih podlag s ciljnimi popisi stanja,
  • preizkus sistema komunikacije med raziskovalci, svetovalno službo in kmetijskimi gospodarstvi pri izvajanju ukrepov na terenu,
  • pilotno izvedbo na sedmih kmetijskih gospodarstvih in preizkus primernih metod za vrednotenje uspešnosti ukrepov ter
  • analizo izvedljivosti na podlagi intervjujev in fokusnih skupin ter anketiranja najmanj 300 predstavnikov kmetijskih gospodarstev.

Projektna območja na podlagi obstoječih podatkov sodijo med ključna območja za ohranjanje ciljnih vrst ptic in travniških habitatnih tipov v Sloveniji, hkrati pa med njimi obstajajo določene razlike v kmetijskih praksah, ki zahtevajo nekoliko različno zasnovo ukrepov. Vsa projektna območja so deloma ali v celoti vključena v omrežje Natura 2000. Goričko, del Središkega polja in Ljubljansko barje so bili razglašeni tudi za krajinske parke.

Pomemben del projekta bo namenjen tudi prenosu znanja med ciljnimi skupinami, ki so ključne za uvajanje v projektu razvitih rešitev v prakso in za njihovo vključitev v instrumente kmetijske politike. Izvedli bomo več delavnic in demonstracij projektnih rešitev za kmetijska gospodarstva, strokovnjake in študente ter pripravili priročnik, ki bo dostopen tako v tiskani kot digitalni obliki. Rezultate projekta pa bomo na projektnih in drugih območjih v Sloveniji razširjali tudi s pomočjo različnih medijev in javnih dogodkov.

Partnerji:
E-ZAVOD (vodilni partner)
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)
Jeruzalem SAT
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
KGZ – Zavod Ljubljana
KGZ – Zavod Ptuj
Kmetija Filo
Kmetija Temlin
Kmetija Hujs
Kmetija Metličar
Kmetija Tancek
Kmetija Šteblaj
Občina Ormož

Sežiganje dreves ne bo rešilo podnebja

, Novice

Ob besedni zvezi obnovljivi viri, verjetno pomislite na solarne panele in vetrne turbine. Na načine pridobivanja čiste energije, z izkoriščanjem naravnih virov, brez ogljičnega odtisa.

V resnici pa v Evropi več kot polovica vsega, čemur pravimo energija iz obnovljivih virov, prihaja iz sežiganja lesa in poljščin.

To pomeni, da v imenu ukrepov proti podnebnim spremembam, sežigamo biomaso, kljub temu, da s tem povečujemo količine izpustov.

To prevaro omogoča EU zakonodaja, ki podpira obnovljive vire; Direktiva o energiji iz obnovljivih virov. Zakon poleg dobrih primerov izrabe obnovljivih virov energije namreč spodbuja države članice tudi k temu, da odslužene termoelektrarne na premog prestrukturirajo v sežigalnice lesa.

Količina nastalega ogljikovega dioksida je pri sežigu lesa celo višja, kot pri fosilnih gorivih, obenem pa lahko pogozdovanje traja več desetletij. Tovrstne termoelektrarne imajo pravico do oznake obnovljivi vir energije in to kljub temu, da sežigajo drevesa, iz dragocenih habitatov, lahko celo uvožena iz tujine.

Vendar to še ni vse …

Ker je sežiganje dreves in poljščin v EU zakonsko sodi v skupino obnovljivih virov energije in tistih z nevtralnim ogljičnim odtisom, so tovrstni načini pridobivanja energije upravičeni do subvencij in tako se iz davkoplačevalskih denarnic v žepe onesnaževalcev vsako leto natečejo milijarde evrov.

Prav ste prebrali! Trenutno v imenu boja proti podnebnim spremembam s subvencijami sofinancirajo tako uničevanje gozdov in življenjskih okolij kot tudi povečanje onesnaženosti zraka ter pogostejše pojavljanje dihalnih bolezni.

Vendar se proti tej norosti lahko borimo! Evropska komisija pričakuje, da bomo državljani do torka, 9. 2. 2021 izrazili svoje mnenje o zakonu, ki legalizira in omogoča tovrstni absurd.

Več kot se nas odzove, boljše so možnosti, da dosežemo spremembe v zakonodaji.

Strokovnjaki s področja gozdarstva in podnebja so pripravili preprosto sporočilo, ki nam ga lahko pomagate posredovati Evropski komisiji: ne sežigajte gozdov in hrane za energijo. #StopFakeRenewables!

Podpišite peticijo in pošljite jasno sporočilo Evropski komisiji.

Hvala.

#Ptice okoli nas bomo preštevali tudi v letu 2021

, Novice

Tudi letos Vas vabimo, da skupaj z nami preštevate ptice okoli naših domov. Podatki o pogostejših vrstah ptic v naseljih so zelo pomembni za njihovo dolgoročno varstvo, vi pa ste naš najboljši popisovalec. Povabite k opazovanju ptic tudi vaše najbližje in spoznajte čudovite ptice, s katerimi si delimo dom.

KAKO LAHKO SODELUJEM V AKCIJI PTICE OKOLI NAS?

Se vam zdi zamisel enkratna, vendar ste skeptični, ker ptic ne poznate dobro? Brez skrbi, za vas smo pripravili nekaj kratkih napotkov in gradiv, ki vam bodo pomagali pri določanju ptic, kot tudi pri beleženju podatkov. Sedaj pa res več ni izgovora, da ne bi skupaj preševali ptic, kaj ne? Gremo v akcijo!

Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2021 potekala ob ponedeljka, 25. do nedelje, 31. januarja. V tem tednu si vzemite pol ure časa in opazujte ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici doma ali šole, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). Svoja opazovanja nam nato sporočite do konca februarja prek e-obrazca.

Rezultati akcije Ptice okoli nas v letu 2020

Pri opazovanju ptic si lahko pomagamo z beležko ali letakom in optičnimi pripomočki.
Foto: Eva Horvat

KAJ JE POTREBNO ZA SODELOVANJE?

Za sodelovanje potrebujete pol ure časa, nekaj dobre volje in priostreno oko in/ali ušesa. Priporočamo tudi uporabo kakšnega priročnika, beležke in daljnogleda, vendar bo tudi brez tega šlo. Vse je odvisno od tega, kako se na sodelovanje pripravite. Prav s tem namenom smo za vas pripavili nekaj pripomočkov, ki vam lahko olajšajo prepoznavanje in beleženj ptic.

Priročnik za prepoznavanje ptic vam omogoča, da s pomočjo ilustracije in kratkega opisa lažje prepoznate ptico, ki jo opazujete. V letu 2016 smo na društvu izdali novo, dopolnjeno izdajo legendarnega malega priročnika Ptice Slovenije. Če ptice opazujete v skupini ali na krmilnici si lahko pomagate s plakatom Ptice okoli nas, kjer so predstavljene vse naše pogostejše vrste ptic.

Ptice Slovenije – mali priročnik (pdf)

Plakat Ptice okoli nas (pdf)

Beležka je osnovni in zelo pomemben pripomoček, saj brez nje hitro pozabimo katere vrste in koliko osebkov smo opazovali. Pomagate si lahko tudi z letakom Ptice okoli nas, kjer so s fotografijami predstavljene naše pogostejše vrste, k njim pa lahko zapištete tudi število opazovanih osebkov, kar vam olajša beleženje podatkov. Elektronsko verzijo najdete na spodnji povezavi, fizični izvod pa si lahko zagotovite v pisarni društva v Ljubljani in Kopru ter na društvenih dogodkih.

Letak Ptice okoli nas (pdf)

KJE LAHKO IZVEM VEČ?

Že ob prvem opazovanju in spoznavanju ptic se vam bo najverjetneje porodilo mnogo vprašanj. Na naši spletni strani smo vam pripravili mnogo vsebin, kjer lahko pobrskate za odgovori. Priporočamo predvsem brskanje po zavihku Opazovanje ptic in Pomagajmo pticam in naravi, kjer najdete tudi zavihek Ptice okoli nas. Veliko odgovorov lahko najdete tudi v društvenih publikacijah, ki so v elektronski obliki dostopne v zavihku Publikacije.

Ptice okoli nas (pdf)

SPLETNO PREDAVANJE “PTICE OKOLI NAS”

Za ogrevanje pred akcijo bomo v sredo, 20. januarja 2021 ob 18. uri pripravili tudi spletno predavanje z naslovom Ptice okoli nas. Predavatelj Tilen Basle bo predstavil pogostejše vrste ptic okoli naših domov in ob krmilnici, hkrati pa povedal tudi več o pravilnem hranjenju ptic pozimi.

Video si lahko ogledate tukaj spodaj. Vse do pričetka (sreda ob 18:00) bo spodnji okvirček prikazoval besedilo “Video unavialable”, po pričetku pa ga bo nadomestila živa slika.

Zaključna predstavitev projekta Preizkus dvostopenjskega izvajanja ukrepa VTR

, Novice

Pisan sestav projektnih partnerjev (vodilni ZRSVN, KGZ LJ in NG, DOPPS, NRP, KPLB ter 7 KMG z Ljubljanskega barja, Planinskega polja in območja Pivke) je strnil glavne projektne dosežke, ki se navezujejo na prenovo KOPOP ukrepa Habitati ptic vlažnih travnikov (VTR), in jih vsem navzočim predstavili. Na DOPPS smo bdeli nad tem, da predlagana prenova ukrepa ne »izpusti« prav nobene travniške vrste ptic in da izpolnjevanje vsebinskih zahtev prenovljenega ukrepa dolgoročno ne slabša travniških habitatnih tipov, temveč jih ohranja oziroma regenerira. Dodatno smo predlagali nova območja z možnim vpisom v VTR in se zavzeli za poenotenje osnovnih plačil VTR povsod po državi.

Veliki strnad, drevesna cipa, repaljščica in kosec. Foto: Alen Ploj

Izziv nam je predstavljal dvokratni natančen popis kosca na 8 SPA območjih in čim hitrejši prenos podatkov o lokacijah pojočih koscev vse od popisovalcev do ARSKTRP. Omenjeno smo uspešno opravili znotraj začrtanih časovnih okvirjev. Zakaj so lokacije koscev tako pomembne? Površine v VTR, na katerih je kosec v tekočem letu prisoten, se bodo kosile pozno (od 1. avgusta dalje), za zagotavljanje gnezditvene uspešnosti. Travnike v VTR, na katerih se v tekočem letu kosec ne nahaja, pa se lahko kosi prej (od 10. julija dalje). Zatiranje morebitnih tujerodnih vrst je tako bolj učinkovito, kmetje imajo v primeru mokrih poletij na razpolago več manevrskega časa za košnjo in spravilo. Pred 10. julijem večina drugih travniških vrst že odgnezdi, košnja v dveh terminih pa pripomore k mozaičnosti kmetijske kulturne krajine.

Uspešnost predlaganega ukrepa je hočeš ali nočeš odvisna od števila vpisanih površin v ta KOPOP, torej od kmetijskih gospodarstev. Z željo po čim večjem vpisu v prenovljeni VTR smo zasnovali atraktiven ukrep. V ta namen smo uvedli rezultatski del ukrepa. Na kratko: VTR površine s koscem, ki ga smatramo kot krovno travniško vrsto, bodo dobile dodatno izplačilo. Višina le-tega bo odvisna od števila koscev na GERKih ter oddaljenosti koscev od GERKov v VTR.

Na številnih delavnicah in predstavitvah predloga prenove VTR smo vselej naleteli na zelo pozitiven odziv s strani nosilcev KOPOP ukrepov (KMG-jev) kot tudi končnih odločevalcev (MKGP). To je gotovo rezultat dobrega interdisciplinarnega sodelovanja. Zato pričakujemo, da bo prenova VTR v obliki, kot smo jo predstavili danes, zaživela v novem programskem obdobju, morda že prej.