Novice

Zadnje objavljene novice:

EIP VIVEK – Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji

, Novice

Z januarjem se je začelel izvajati projekt EIP VIVEK – Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji.

Naslov projekta: Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji

Akronim: EIP VIVEK

Trajanje projekta: 13. 01. 2021 – 13 01. 2024

Odobrena sredstva: 247.784,46 €

Projekt je sofinanciran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014 – 2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 – Okolje in podnebne spremembe.

Vsebina projekta

Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je triletni projekt (2021–2024) za izboljšanje ohranjenosti narave v kmetijski krajini. Namen projekta je izboljšanje gnezditvenih in prehranjevalnih razmer za izbrane vrste ptic kmetijske krajine, izboljšanje pogojev za opraševalce ter izboljšanje ohranitvenega stanja travniških habitatnih tipov preko kmetijskih praks na travinju in njivah na kmetijskih gospodarstvih, ki se nahajajo predvsem na nižinskih območjih Slovenije. V projektu, ki je financiran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 – Okolje in podnebne spremembe, sodeluje 13 partnerjev, od tega sedem kmetijskih gospodarstev.

Prispevanje k varstvu biotske pestrosti, habitatov in krajine je eden od devetih specifičnih ciljev Skupne kmetijske politike po letu 2021. Nekateri rezultati spremljanja stanja biodiverzitete v kmetijski krajini izkazujejo slabo stanje ohranjenosti, zato so za izboljšanje stanja potrebni novi pristopi k načinu kmetovanja.

Preizkus novih rezultatsko usmerjenih ukrepov

V projektu bomo pripravili podatkovne podlage in preizkusili možne različice ukrepov za ohranjanje in izboljšanje stanja populacij pribe, poljskega škrjanca in hribskega škrjanca. Vse tri vrste ptic gnezdijo pretežno na njivah in imajo upadajoče populacije na lokalnem ali nacionalnem nivoju.

Pilotno bomo preizkusili tudi ukrepe za obnovo dveh travniških Natura 2000 habitatnih tipov (6210 in 6410), ki sta glede na zadnje poročilo po Habitatni direktivi za obdobje 2013-2018 v slabem stanju (ocena U2) tako v alpski kot kontinentalni regiji. V projektu bomo tudi raziskali možnost uporabe biomase s tradicionalnih pozno košenih travnikov za potrebe vzpostavljanja cvetnih pasov ali obnove ogroženih travniških habitatnih tipov na drugih kmetijskih gospodarstvih, kar lahko predstavlja novo tržno priložnost za kmetije na območjih Natura 2000.

V projektu bomo naslovili tudi krajinske elemente, ki jih ptice potrebujejo za petje, prehranjevanje in gnezdenje, vendar jih v zmerno do zelo intenzivni kmetijski krajini primanjkuje. To se odraža v negativnih populacijskih trendih ptic na takšnih območjih, ti elementi pa so pomembni tudi za opraševalce. Gre predvsem za lesne krajinske značilnosti (drevesa in grmi, mejice in solitarne grme ter drevesa), robne habitate (cvetni in deteljno-travni pasovi) in kratkotrajno (eno- ali dvoletno) praho.

Predlagani ukrepi imajo širše pozitivne okoljske učinke na področju izboljšanja rodovitnosti tal in zmanjševanja erozije, varstva vodnih virov in blaženja ter prilagajanja na podnebne spremembe.

Pristop projekta

Praktični preizkus in analiza izvedljivosti ukrepov bosta potekala na treh projektnih območjih: Goričko, Dravsko-Ptujsko-Središko polje in Ljubljansko barje. Vključevala bosta:

  • pridobivanje potrebnih podatkovnih podlag s ciljnimi popisi stanja,
  • preizkus sistema komunikacije med raziskovalci, svetovalno službo in kmetijskimi gospodarstvi pri izvajanju ukrepov na terenu,
  • pilotno izvedbo na sedmih kmetijskih gospodarstvih in preizkus primernih metod za vrednotenje uspešnosti ukrepov ter
  • analizo izvedljivosti na podlagi intervjujev in fokusnih skupin ter anketiranja najmanj 300 predstavnikov kmetijskih gospodarstev.

Projektna območja na podlagi obstoječih podatkov sodijo med ključna območja za ohranjanje ciljnih vrst ptic in travniških habitatnih tipov v Sloveniji, hkrati pa med njimi obstajajo določene razlike v kmetijskih praksah, ki zahtevajo nekoliko različno zasnovo ukrepov. Vsa projektna območja so deloma ali v celoti vključena v omrežje Natura 2000. Goričko, del Središkega polja in Ljubljansko barje so bili razglašeni tudi za krajinske parke.

Pomemben del projekta bo namenjen tudi prenosu znanja med ciljnimi skupinami, ki so ključne za uvajanje v projektu razvitih rešitev v prakso in za njihovo vključitev v instrumente kmetijske politike. Izvedli bomo več delavnic in demonstracij projektnih rešitev za kmetijska gospodarstva, strokovnjake in študente ter pripravili priročnik, ki bo dostopen tako v tiskani kot digitalni obliki. Rezultate projekta pa bomo na projektnih in drugih območjih v Sloveniji razširjali tudi s pomočjo različnih medijev in javnih dogodkov.

Partnerji:
E-ZAVOD (vodilni partner)
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)
Jeruzalem SAT
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
KGZ – Zavod Ljubljana
KGZ – Zavod Ptuj
Kmetija Filo
Kmetija Temlin
Kmetija Hujs
Kmetija Metličar
Kmetija Tancek
Kmetija Šteblaj
Občina Ormož

Sežiganje dreves ne bo rešilo podnebja

, Novice

Ob besedni zvezi obnovljivi viri, verjetno pomislite na solarne panele in vetrne turbine. Na načine pridobivanja čiste energije, z izkoriščanjem naravnih virov, brez ogljičnega odtisa.

V resnici pa v Evropi več kot polovica vsega, čemur pravimo energija iz obnovljivih virov, prihaja iz sežiganja lesa in poljščin.

To pomeni, da v imenu ukrepov proti podnebnim spremembam, sežigamo biomaso, kljub temu, da s tem povečujemo količine izpustov.

To prevaro omogoča EU zakonodaja, ki podpira obnovljive vire; Direktiva o energiji iz obnovljivih virov. Zakon poleg dobrih primerov izrabe obnovljivih virov energije namreč spodbuja države članice tudi k temu, da odslužene termoelektrarne na premog prestrukturirajo v sežigalnice lesa.

Količina nastalega ogljikovega dioksida je pri sežigu lesa celo višja, kot pri fosilnih gorivih, obenem pa lahko pogozdovanje traja več desetletij. Tovrstne termoelektrarne imajo pravico do oznake obnovljivi vir energije in to kljub temu, da sežigajo drevesa, iz dragocenih habitatov, lahko celo uvožena iz tujine.

Vendar to še ni vse …

Ker je sežiganje dreves in poljščin v EU zakonsko sodi v skupino obnovljivih virov energije in tistih z nevtralnim ogljičnim odtisom, so tovrstni načini pridobivanja energije upravičeni do subvencij in tako se iz davkoplačevalskih denarnic v žepe onesnaževalcev vsako leto natečejo milijarde evrov.

Prav ste prebrali! Trenutno v imenu boja proti podnebnim spremembam s subvencijami sofinancirajo tako uničevanje gozdov in življenjskih okolij kot tudi povečanje onesnaženosti zraka ter pogostejše pojavljanje dihalnih bolezni.

Vendar se proti tej norosti lahko borimo! Evropska komisija pričakuje, da bomo državljani do torka, 9. 2. 2021 izrazili svoje mnenje o zakonu, ki legalizira in omogoča tovrstni absurd.

Več kot se nas odzove, boljše so možnosti, da dosežemo spremembe v zakonodaji.

Strokovnjaki s področja gozdarstva in podnebja so pripravili preprosto sporočilo, ki nam ga lahko pomagate posredovati Evropski komisiji: ne sežigajte gozdov in hrane za energijo. #StopFakeRenewables!

Podpišite peticijo in pošljite jasno sporočilo Evropski komisiji.

Hvala.

#Ptice okoli nas bomo preštevali tudi v letu 2021

, Novice

Tudi letos Vas vabimo, da skupaj z nami preštevate ptice okoli naših domov. Podatki o pogostejših vrstah ptic v naseljih so zelo pomembni za njihovo dolgoročno varstvo, vi pa ste naš najboljši popisovalec. Povabite k opazovanju ptic tudi vaše najbližje in spoznajte čudovite ptice, s katerimi si delimo dom.

KAKO LAHKO SODELUJEM V AKCIJI PTICE OKOLI NAS?

Se vam zdi zamisel enkratna, vendar ste skeptični, ker ptic ne poznate dobro? Brez skrbi, za vas smo pripravili nekaj kratkih napotkov in gradiv, ki vam bodo pomagali pri določanju ptic, kot tudi pri beleženju podatkov. Sedaj pa res več ni izgovora, da ne bi skupaj preševali ptic, kaj ne? Gremo v akcijo!

Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2021 potekala ob ponedeljka, 25. do nedelje, 31. januarja. V tem tednu si vzemite pol ure časa in opazujte ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici doma ali šole, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). Svoja opazovanja nam nato sporočite do konca februarja prek e-obrazca.

Rezultati akcije Ptice okoli nas v letu 2020

Pri opazovanju ptic si lahko pomagamo z beležko ali letakom in optičnimi pripomočki.
Foto: Eva Horvat

KAJ JE POTREBNO ZA SODELOVANJE?

Za sodelovanje potrebujete pol ure časa, nekaj dobre volje in priostreno oko in/ali ušesa. Priporočamo tudi uporabo kakšnega priročnika, beležke in daljnogleda, vendar bo tudi brez tega šlo. Vse je odvisno od tega, kako se na sodelovanje pripravite. Prav s tem namenom smo za vas pripavili nekaj pripomočkov, ki vam lahko olajšajo prepoznavanje in beleženj ptic.

Priročnik za prepoznavanje ptic vam omogoča, da s pomočjo ilustracije in kratkega opisa lažje prepoznate ptico, ki jo opazujete. V letu 2016 smo na društvu izdali novo, dopolnjeno izdajo legendarnega malega priročnika Ptice Slovenije. Če ptice opazujete v skupini ali na krmilnici si lahko pomagate s plakatom Ptice okoli nas, kjer so predstavljene vse naše pogostejše vrste ptic.

Ptice Slovenije – mali priročnik (pdf)

Plakat Ptice okoli nas (pdf)

Beležka je osnovni in zelo pomemben pripomoček, saj brez nje hitro pozabimo katere vrste in koliko osebkov smo opazovali. Pomagate si lahko tudi z letakom Ptice okoli nas, kjer so s fotografijami predstavljene naše pogostejše vrste, k njim pa lahko zapištete tudi število opazovanih osebkov, kar vam olajša beleženje podatkov. Elektronsko verzijo najdete na spodnji povezavi, fizični izvod pa si lahko zagotovite v pisarni društva v Ljubljani in Kopru ter na društvenih dogodkih.

Letak Ptice okoli nas (pdf)

KJE LAHKO IZVEM VEČ?

Že ob prvem opazovanju in spoznavanju ptic se vam bo najverjetneje porodilo mnogo vprašanj. Na naši spletni strani smo vam pripravili mnogo vsebin, kjer lahko pobrskate za odgovori. Priporočamo predvsem brskanje po zavihku Opazovanje ptic in Pomagajmo pticam in naravi, kjer najdete tudi zavihek Ptice okoli nas. Veliko odgovorov lahko najdete tudi v društvenih publikacijah, ki so v elektronski obliki dostopne v zavihku Publikacije.

Ptice okoli nas (pdf)

SPLETNO PREDAVANJE “PTICE OKOLI NAS”

Za ogrevanje pred akcijo bomo v sredo, 20. januarja 2021 ob 18. uri pripravili tudi spletno predavanje z naslovom Ptice okoli nas. Predavatelj Tilen Basle bo predstavil pogostejše vrste ptic okoli naših domov in ob krmilnici, hkrati pa povedal tudi več o pravilnem hranjenju ptic pozimi.

Video si lahko ogledate tukaj spodaj. Vse do pričetka (sreda ob 18:00) bo spodnji okvirček prikazoval besedilo “Video unavialable”, po pričetku pa ga bo nadomestila živa slika.

Zaključna predstavitev projekta Preizkus dvostopenjskega izvajanja ukrepa VTR

, Novice

Pisan sestav projektnih partnerjev (vodilni ZRSVN, KGZ LJ in NG, DOPPS, NRP, KPLB ter 7 KMG z Ljubljanskega barja, Planinskega polja in območja Pivke) je strnil glavne projektne dosežke, ki se navezujejo na prenovo KOPOP ukrepa Habitati ptic vlažnih travnikov (VTR), in jih vsem navzočim predstavili. Na DOPPS smo bdeli nad tem, da predlagana prenova ukrepa ne »izpusti« prav nobene travniške vrste ptic in da izpolnjevanje vsebinskih zahtev prenovljenega ukrepa dolgoročno ne slabša travniških habitatnih tipov, temveč jih ohranja oziroma regenerira. Dodatno smo predlagali nova območja z možnim vpisom v VTR in se zavzeli za poenotenje osnovnih plačil VTR povsod po državi.

Veliki strnad, drevesna cipa, repaljščica in kosec. Foto: Alen Ploj

Izziv nam je predstavljal dvokratni natančen popis kosca na 8 SPA območjih in čim hitrejši prenos podatkov o lokacijah pojočih koscev vse od popisovalcev do ARSKTRP. Omenjeno smo uspešno opravili znotraj začrtanih časovnih okvirjev. Zakaj so lokacije koscev tako pomembne? Površine v VTR, na katerih je kosec v tekočem letu prisoten, se bodo kosile pozno (od 1. avgusta dalje), za zagotavljanje gnezditvene uspešnosti. Travnike v VTR, na katerih se v tekočem letu kosec ne nahaja, pa se lahko kosi prej (od 10. julija dalje). Zatiranje morebitnih tujerodnih vrst je tako bolj učinkovito, kmetje imajo v primeru mokrih poletij na razpolago več manevrskega časa za košnjo in spravilo. Pred 10. julijem večina drugih travniških vrst že odgnezdi, košnja v dveh terminih pa pripomore k mozaičnosti kmetijske kulturne krajine.

Uspešnost predlaganega ukrepa je hočeš ali nočeš odvisna od števila vpisanih površin v ta KOPOP, torej od kmetijskih gospodarstev. Z željo po čim večjem vpisu v prenovljeni VTR smo zasnovali atraktiven ukrep. V ta namen smo uvedli rezultatski del ukrepa. Na kratko: VTR površine s koscem, ki ga smatramo kot krovno travniško vrsto, bodo dobile dodatno izplačilo. Višina le-tega bo odvisna od števila koscev na GERKih ter oddaljenosti koscev od GERKov v VTR.

Na številnih delavnicah in predstavitvah predloga prenove VTR smo vselej naleteli na zelo pozitiven odziv s strani nosilcev KOPOP ukrepov (KMG-jev) kot tudi končnih odločevalcev (MKGP). To je gotovo rezultat dobrega interdisciplinarnega sodelovanja. Zato pričakujemo, da bo prenova VTR v obliki, kot smo jo predstavili danes, zaživela v novem programskem obdobju, morda že prej.

Katere so bile najštevilčnejše #Ptice okoli nas v letu 2020?

, Novice

Najštevilčnejše vrste ptic v zadnjih enajstih letih.

Zadnji teden januarja smo že dvanajsto leto zapored skupaj preštevali ptice, ki se zadržujejo v bližini naših domov. Zbrane podatke smo obdelali in za vas pripravili poročilo. Katerih ptic je bilo največ? Poglejmo!

Vrabec, sinica in siva vrana

Na prvem mestu in tako najštevilčnejša vrsta je bila v letošnjem letu domači vrabec, katerih ste našteli kar 3055. Temu je po številu sledila velika sinica z 2229 opazovanimi osebki in siva vrana z 1566 osebki. Vse tri vrste so po številu opazovanih ptic predstavljale kar 40 % vseh opazovanih ptic. Trem najštevilčnejšim so sledili domači golob, poljski vrabec, ščinkavec, lišček, kos, plavček in sraka.

Domači vrabec je po številu opazovanih osebkov na prvem mestu že od samega začetka akcije Ptice okoli nas. Slednje ni presenetljivo, saj se štetje osredotoča na naselja, kjer pa so vrabci najbolj »domači«. Zato jih tudi imenjujemo domači vrabci! Vrabcem naša bivališča predstavljajo zavetje, vrtovi, zelenice in ulice pa jim nudijo obilo hrane. Hkrati so vrabci zelo družabna vrsta, ki se rada zbira v jate, zaradi česar so danem okolju še uspešnejši. Več oči več vidi!

Iz podobnih razlogov kot pri domačem vrabcu, najdemo na tretjem mestu sivo vrano. Vrane so zelo pametne in se znajo soočiti z mnogimi izzivi. Najverjetneje jim mesta ustrezajo tudi zato, ker po njih ne morejo streljati lovci, saj je siva vrana na žalost še zmerom lovna vrsta. Preberi več o sivi vrani …

Velika sinica se je vrsta, ki je vajena bližine ljudi, kljub temu pa se bolje počuti na območjih, ki premorejo vsaj nekaj dreves. Največ ste jih našteli tisti, ki ste ptice opazovali v bližini gozda, zelo rade pa so obiskale tudi krmilnice.

Rezultati akcije Ptice okoli nas v letu 2020 (pdf)

Akciji Ptice okoli nas se je v letu 2020 pridružilo 1027 opazovalcev. Še posebej nas veseli, da je med temi veliko otrok, ki se akciji pridružijo v okviru pouka. Letos je bilo takšnih kar 689 iz 38 različnih osnovnih šol in vrtcev. Ptice so najbolj pridno preštevali v Vrtcu Tezno Maribor (56 sodelujočih), Osnovni šoli Koper (37 sodelujočih), Osnovni šoli Slivnica pri Celju (37 sodelujočih), Osnovni šoli Ledina (36 sodelujočih) in Biotehniškem centru Naklo (33 sodelujočih). Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, predvsem pa vzgojiteljem in profesorjem, ki so mlade spodbudili k opazovanju ptic.

Ptice bodo okoli nas tudi v letu 2021

Opazovanje ptic je enkratna prostočasna dejavnost, katero lahko izvajamo tudi v neposredni bližini doma. Ker nas zelo zanima, katere (in koliko) ptice opazite pri vas doma, Vas vabimo k sodelovanju v akciji Ptice okoli nas.

Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2021 potekala ob ponedeljka, 25. do nedelje, 31. januarja. V tem tednu si morate enkrat vzeti pol ure časa in opazovati ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici doma, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). Svoja opazovanja nam nato sporočite do konca februarja preko e-obrazca, ki ga najdete na spletni strani ptice.si, kjer najdete tudi vse dodatne informacije in gradiva (letak, plakat), ki vam bodo v pomoč pri opazovanju.

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2021

, Novice

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 v okviru štetja sako leto skupaj preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k ohranjanju njihovih populacij in mokrišč. Izvedba štetja v tako velikem obsegu ne bi bila mogoča brez velikega vloženega truda množice predanih popisovalcev. Vaš prispevek je zelo dragocen, saj prav vsak sodelujoči prispeva kamenček v mozaik čez tisoč kilometrov dolge mreže rečnih odsekov in drugih voda, ki jih pregledamo vsako leto.

Veselim se ponovnega sodelovanja z vami v letu 2021, obenem pa se vsem že vnaprej zahvaljujem za opravljeno delo!

Luka Božič
nacionalni koordinator IWC

Štetje vodnih ptic bo leta 2021 v soboto, 16., in nedeljo, 17. januarja. Vodne ptice bomo tako kot vsako leto šteli na osmih števnih območjih, na vseh vodnih telesih po Sloveniji.

Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2021 – napotki in kontakti lokalnih koordinatorjev (pdf)
Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2021 – obrazec (pdf)

eVnos – prosimo vas, da ga uporabite!

Izkušnje minulih let kažejo, da se je e-vnos podatkov odlično obnesel. Je enostaven, obenem pa zmanjšuje možnost napak in omogoča hiter pregled podatkov vsem popisovalcem.

eVnos je dostopen na strani: atlas.ptice.si

Navodila za vnos najdete v razdelku na vrhu strani »O atlasu«, kjer kliknete na povezavo »IWC – navodila za vnos podatkov«.
Navodila za registracijo najdete v razdelku »Prijava«. Po prijavi si lahko na spletnem portalu ogledate in/ali naložite karte vaših odsekov oz. lokalitet. Karte s seznamom odsekov najdete v zavihku Šifranti/Karte IWC v zgornji vrstici.

Za vnos priporočamo uporabo brskalnika Google Chrome ali Mozilla Firefox, odsvetujemo pa Internet Explorer, ker deluje počasneje. V primeru nejasnosti ste dobrodošli na naslovu: tomaz.mihelic@dopps.si

Prosimo, da zaradi trenutne situacije s COVID-19 med štetjem upoštevate veljavne predpise v zvezi z začasno delno omejitvijo gibanja in prepovedjo zbiranja ljudi (Ur.l. RS 193, 21.12.2020 in Ur.l. RS 196, 23.12.2020) in priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

POPIS LOVA PTIC

Leta 2018 smo se na DOPPS v okviru projekta Adriatic Flyway 4, ki ga podpira nemška naravovarstvena fundacija EuroNatur, začeli intenzivno ukvarjati s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic v Sloveniji. Več informacij najdete tukaj.

V ta namen želimo med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) zbrati podatke o lovu ptic. Vljudno prosimo vse popisovalce, da so med štetjem pozorni na omenjene dejavnosti.

Zbrane podatke bomo kasneje analizirali in poskušali ugotoviti, če so bile poleg zakonitega lova zabeležene tudi nedovoljene aktivnosti ter če ima sicer zakonit lov vpliv na vznemirjanje zavarovanih vrst ptic.

Najlepša hvala za vaše sodelovanje!

Tjaša Zagoršek
varstvena ornitologinja

Popis lova ptic-napotki za popis (pdf)
Popis lova ptic-obrazec (pdf)

“Praznični”, zimski Svet ptic

, Novice

Ker boste praznične dni gotovo preživeli tudi v naravi, bodite tisti, ki ste blizu vodnih teles, še posebej pozorni na race. Med celotnim naborom rac, ki priletijo k nam s severa, se najbolj razveselimo tistih iz skupine žagarjev. V poljudnem članku preberite, katere vrste se pojavljajo pri nas, kako jih prepoznamo in kakšno je njihovo življenje. Ker imamo skoraj vsi ljubitelji ptic na vrtu ali balkonu krmilnice, vas bo zanimal tudi članek o tem, katera je najbolj priljubljena hrana pri pticah.Tisti, ki ne marate zime, se lahko »pogrejte« na potovanju po Omanu ali pa preberete članek o preštevanju vranjekov na morju, ki vam bo pričaral vsaj malo morskega razpoloženja. Če vam bo med prazniki dolgčas, preberite članek, kako lahko virtualno opazujete krmilnice po vsem svetu in se čudite raznolikosti ptičjega sveta.

Za ljubitelje obročkanja smo objavili članek o potovanju slovenskega črnoglavega galeba. Pod drobnogledom pa je v tej številki mali detel. Med ornitologi predstavljamo Olivierja Messiaena, bolj vestnega ornitologa kot katerikoli prejšnji skladatelj in večjega glasbenega opazovalca ptičjega petja kot katerikoli ornitolog do konca 20. stoletja. Strokovnjake za risa pa smo povprašali o poteku projekta ponovne naselitve risa v Slovenijo. Ste vedeli, da imajo slovenske sove herpes?

Tokratna revija je polna tudi društvenih novic; imeli smo Ptičarijado, preštevali ptice okoli nas, organizirali Evropski dan opazovanja ptic, se žalostili ob poročilu Evropske komisije, da po trenutnih trendih evropske vrste in ekosis¬temi drvijo proti točki brez vrnitve itd.

To in še marsikaj lahko preberete v novi številki!

Želim vam lepe praznike in zdravo, lepo leto, ki prihaja,
Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

 

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Žagarji Slovenije
  • 11: Najbolj priljubljena hrana na krmilnici
  • 12: Dhofar, zeleni raj na jugu Omana
  • 16: Vranjek v Slovenskem morju
  • 19: Ali imajo slovenske sove herpes?
  • 20: Risom na pomoč
  • 22: Mali detel
  • 24: Skozi objektiv
  • 26: Oliver Messiaen
  • 30: Ptičarijada
  • 32: Čarli, Oto in Lola
  • 34: Narava v Evropi izginja
  • 35: Globalno virtualno opazovanje ptic v času pandemije
  • 36: Ptice okoli nas
  • 38: Na pragu 14. letnika
  • 40: J002 – Internacionalist
  • 42: Evropski dan opazovanja ptic 2020
  • 43: Bela štroklja Elsa
  • 44: Postovke na krmilnici
  • 46: Program za obdobje januar – april 2021
  • 50: Novice

PDF revije Svet ptic, leto 2020, letnik 26, številka 04.
Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Čarli, Oto in Lola…

, Novice

… so tri mlade bele štorklje iz Bevk na Ljubljanskem barju, ki smo jih 10. julija 2020 opremili z GPS sledilnimi napravami. Tako so se pridružile petim drugim štorkljam, ki smo jih od leta 2015 opremili v okolici Grosupelj (Zuri, Fortuna, Pavle) in na Ljubljanskem barju (Bela, Srečko). Ime so jim v sodelovanju s širšo javnostjo nadeli v družbi Elektro Ljubljana, ki je finančno podprla projekt spremljanja selitve slovenskih belih štorkelj.

Čarli, Oto in Lola na gnezdu v Bevkah.
Foto: Rudolf Tekavčič

V nasprotju z lanskim presenečenjem, ki nam ga je pripravil Srečko, ko je ubral nenavadno pot prek Apeninskega polotoka, so se letos vse tri mlade štorklje odpravile po isti poti. Evropo so zapustile po vzhodni selitveni poti prek Bosporja. Pravzaprav sta jo zapustila le Oto in Čarli, Lolin oddajnik pa se je okoli 10. septembra »ustavil« na stavbi provincialnega istanbulskega direktorata Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v evropskem delu Istanbula. S pomočjo turškega ambasadorja v Sloveniji, gospoda Doğana Güneşa, smo navezali stik z varstvenim biologom Burakom Tatarjem z Oddelka za upravljanje s prostoživečimi živalmi Generalnega direktorata za varstvo narave in nacionalne parke pri turškem Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Sporočil nam je, da je bila Lola najdena še živa, vendar z zlomljeno nogo 8. septembra v okolici vasi Çantaköy (v istanbulskem okrožju Silivri). Takoj so jo odpeljali k veterinarju, ki pa je ni mogel rešiti. Uradni vzrok za njeno poškodbo ni znan, vendar pa glede na lokacije, ki smo jih prejemali v dneh pred njeno najdbo, domnevamo, da je bila udeležena v prometni nesreči. Lolin oddajnik, ki deluje brezhibno, je sedaj spet v naših rokah, saj nam ga je gospod Tatar prijazno poslal.

Bela štorklja v Sudanu v družbi dveh kravjih čapelj. Od kod je priletela? Ker ne nosi oznake ali oddajnika, tega žal ne moremo ugotoviti.
Foto: Awad Siddeg

Čarli, ki je sprva malce zaostajal za Lolo in Otom, saj se je med njuno potjo prek Balkana skupaj z drugimi štorkljami še vedno klatil po Ljubljanskem barju, je zamudo kasneje nadoknadil. Uspešno je preletel Rdeče morje in sledil toku Nila vse do Kartuma v Sudanu. Tam se je njegova življenjska pot po skorajda 5500 preletenih kilometrih žal sklenila – za šport ga je ustrelil kamelji pastir. Detektivsko delo iskanja vzroka njegove smrti je opravil Awad, fotograf in ornitolog iz Kartuma. Spoznali smo ga preko socialnih omrežjih, saj drugih, DOPPS-u podobnih organizacij v Sudanu ni oz. z njimi nimamo stikov. Awad je obiskal hišo, iz katere smo prejemali signal oddajnika in opravil razgovor s pastirjem. Ta je napravo v vmesnem času predal varnostnim organom, ki so ugotovili, da naprava ni namenjena vohunjenju ali kakšnim drugim nečednim poslom. Napravo so nato predali Awadu, ki nam jo je poslal nazaj v Slovenijo. Prav ta GPS oddajnik se je žal že drugič predčasno vrnil domov, saj gre za isto napravo, ki jo je nosil nesrečni Srečko. Hvala Awadu za požrtvovalen trud in pomoč pri razpletu in nastanku zgodbe!

Štorklje se zadržujejo na območjih, kjer so morišča večinoma začasne narave; z vodo se napolnijo le v deževnem obdobju.
Foto: Awad Siddeg

Edini od letošnje trojice, ki je še živ, je Oto. Za prezimovanje si je izbral Čad, in sicer njegov zahodni del, okoli 100 km JV od Čadskega jezera. V navidezno presušeni pokrajini z redkim drevjem in grmičevjem so na satelitskih posnetkih vidne globoko vrezane struge vadijev, ob katerih se zadržuje Oto. Čad je sicer glede na izsledke telemetrijskih raziskav območje, kjer se v času prezimovanja mešata vzhodno- in zahodnoevropska gnezditvena populacija belih štorkelj.

Bela, sorojenka Srečka, ki se je lani septembra v Tuniziji zapletel v plastične vrečke in nesrečno poginil, nam je med 8. avgustom in 14. septembrom izginila z »radarjev« na meji med Egiptom in Sudanom zaradi odsotnosti GSM signala. Dan kasneje se je pojavila v Čadu, kjer se je dalj časa zadrževala v dokaj sušnem in redko poseljenem osrednjem delu države, približno 500 km severovzhodneje od Ota. Trenutno se Bela nahaja na jugu Sudana, kjer dnevno obiskuje kotanje in rečne struge, ki so z vodo najbrž napolnjene le občasno. Do sedaj je preletela že več kot 21.000 kilometrov in iz srca ji želimo, da se še naprej uspešno ogiba vsem pastem na svoji poti!

Selitev Bele in Ota lahko še zmerom v živo spremljate na spletni strani ptice.si.

Le kje so ptice?

, Novice

V zadnjih dneh se na društven Ornitofon obrača vse več zaskrbljenih opazovalcev ptic, ki poročajo o izginotju ptic in praznih krmilnicah. Kje so vse ptice?

V zimskem času se ptice obnašajo drugače kot v času gnezditve. Večina jih zasleduje hrano ter primerne pogoje za najbolj uspešno preživetje zime. Letošnja jesen je bila pticam še posebno naklonjena, saj so smreka, hrast in bukev bogato obrodili. Tako imajo ptice na voljo veliko naravne hrane in posledično ne čutijo potrebe po zbiranju na krmilnicah. Hkrati zima še ni pokazala pravih zob, sneg ni prekril tal in hrana je pticam v naravi lahko dostopna.

In tako kot zima ni enaka zimi, je različno tudi »ptičje dogajanje«. Ptice se pozimi v iskanju hrane prilagajo vremenskim razmeram in premikajo na območja, kjer je te več ali je lažje dostopna. Ptice so tudi bitja navade. Če najdejo mesto z obilo hrane, ga bodo redno obiskovale vse dokler hrana ne poide. Ste prepričani, da vaš sosed ni pričel s krmljenjem prej in nima večje krmilnice?

Ptičjega živ-žava na krmilnicah letos zelo verjetno ne bo primanjkovalo, vprašanje je samo kje in kdaj!