Objavljamo odziv na izjavo premierja Janeza Janše ob vhu EU v Bruslju pretekli teden.

1. Predsednik vlade je s svojo trditvijo, da se je Slovenija ustrelila v koleno, ker je dobra tretjina teritorija vključena v Naturo 2000, pokazal veliko stopnjo nerazumevanja, neznanja in politične arogance do tistih, ki so strokovno delali na določitvi območij. Popolno strokovno argumentacijo, predloge po Direktivi o pticah, je pripravil denimo DOPPS prostovoljno z veliko državljanske odgovornosti – brez tega leta 2004 ne bi vstopili v EU.
2. Določevanje območij ni stvar nekakšnih arbitrarnih odločitev, pač pa na osnovi jasno določenih usmeritev Direktive o pticah in Direktive o habitatih. Večji delež teh površin samo nakazuje večjo stopnjo ohranjenosti narave in biotske raznovrstnosti, kar je za Slovenijo že pred Naturo 2000 bilo splošno znano.
3. Treba je vedeti, da večina območij Natura 2000 leži na večjih nadmorskih višinah, neugodnih legah in naklonih ter v gozdovih (> 70 %), na katerih intenzivno gospodarjenje tako ni mogoče, pa tudi ne poselitev in lokacija gospodarskih dejavnosti. Tudi če bi se za kaj takega odločili, bi bili stroški razvoja infrastrukture tam preveliki in nekonkurenčni. Konkurenčnost teh območij je treba iskati drugje.
4. Finančni in drugi instrumenti Nature 2000 ter različne oblike kmetijskih subvencij pravzaprav nasprotno od tega, kar meni predsednik Vlade, omogočajo lažje gospodarjenje, predvsem ohranjanje kmetijstva v območjih, ki bi bila podvržena propadu, depopulaciji in zaraščanju (pašniki, travniki). Natura lahko prispeva veliko k ohranjanju tipične slovenske poselitve in k preživetju »malega kmeta«.
5. Za razliko od splošnega mnenja, gospodarske dejavnosti na območjih Nature 2000 niso prepovedane, se pa morajo prilagoditi z vidika trajnega ohranjanja biodiverzitete. Tu lahko nastajajo konflikti, ki pa jih je mogoče s sodelovanjem premagati.
6. Ob tem je treba poudariti povsem napačno mnenje, da je na območjih, ki niso v Naturi 2000, dovoljeno vse. Tudi tam so lahko specifične omejitve, ki zadevajo varovanje in ohranjanje kvalitete voda, tal, zraka, habitatov in biodiverzitete.
7. Stališče predsednika Vlade v Sloveniji žal ni osamljeno, kar je tudi eden od poglavitnih razlogov, da nismo izkoristili vseh razvojnih potencialov, ki jih ponujajo instrumenti Nature 2000.
8. Dejstvo je, da recimo 4,5-8 milijonov delovnih mest v EU omogoča Natura 2000 – turizem, obiskovanje in vse mehke zaposlitve, povezane s tem. Teh je torej za več kot dve Sloveniji prebivalcev!
9. Tudi pri nas je zelo veliko delovnih mest in gospodarstva neposredno in posredno odvisnega od narave in biodiverzitete. Samo z LIFE projekti smo doslej v Sloveniji zahvaljujoč Naturi 2000 iz EU prejeli več kot 40 milijonov EUR. Ta denar so porabili slovenski izvajalci, od učinkov projektov ima korist celotna družba. Nastalo je več kot 100 delovnih mest, ki so ohranjena še danes. Davkov in socialnih transferjev je bilo plačanih več, kot je bilo sofinanciranja države. Torej Natura polni proračun in ustvarja delovna mesta in ne obratno!
10. Veseli pa nas, da se čedalje večje število ljudi, predvsem tudi kmetov, zaveda bogastva in priložnosti, ki jih ponuja biološka raznovrstnost. Kmetje, ki jih srečujemo na terenu, samovoljno ohranjajo gnezda ogroženih vrst ptic in zavest v družbi o pomenu varstva narave za naše lastno zdravje in preživetje je vse bolj prisotna.
11. Kot izhaja iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 se je v zadnjih štirih desetletjih svetovna populacija prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst zaradi človekove dejavnosti zmanjšala za 60 %. Vrste izumirajo 10-100 krat hitreje, kot bi bilo naravno pričakovano. Izguba biotske raznovrstnosti in propadanje ekosistemov sta med največjimi grožnjami, s katerimi se bo človeštvo soočalo v naslednjem desetletju. Ogrožata tudi temelje našega gospodarstva; stroški neukrepanja so visoki in pričakuje se, da se bodo še zvišali. Narava je ključni zaveznik v boju proti podnebnim spremembam. Varstvo ter obnova biotske raznovrstnosti in dobro delujočih ekosistemov sta ključna tudi za krepitev naše odpornosti ter preprečevanje nastanka in širjenja bolezni. Poslovni vidik biotske raznovrstnosti je zelo pomemben. Industrija in podjetja se zanašajo na gene, vrste in ekosistemske storitve, ki so v proizvodnji, predvsem zdravil, ključnega pomena. Več kot polovica svetovnega BDP je odvisna od narave in storitev, ki jih ta zagotavlja, trije ključni gospodarski sektorji – gradbeništvo, kmetijstvo ter hrana in pijača – pa so zelo odvisni od nje.