Novice

Zadnje objavljene novice:

BirdLife o Strateških načrtih skupne kmetijske politike: ni znakov prehoda k trajnostnemu kmetovanju

, Novice

Nova skupna kmetijska politika Evropske unije za obdobje 2023-2027 naj bi podprla prehod na bolj trajnostni način kmetovanja, med drugim tudi z osredotočanjem na podnebne spremembe in biodiverzitetno krizo. Vendar pa analiza osmih nacionalnih Strateških načrtov, ki so jo opravile partnerske organizacije BirdLife, kaže, da krvavo potrebnih sprememb v načinu kmetovanja, ki bi koristile tako kmetom kot naravi, v prihodnjih letih ni pričakovati.

Analiza Strateških načrtov Avstrije, Cipra, Nemčije, Italije, Nizozemske, Poljske, Slovenije in Španije je pokazala, da se izzivi in težave med državami sicer razlikujejo, vendar pa jih lahko v grobem povzamemo z naslednjimi ugotovitvami:

1. S sredstvi skupne kmetijske politike (dohodkovno vezane podpore, naložbe ter celo nekatere ekosheme in kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi) bomo najverjetneje še naprej podpirali intenzifikacijo kmetijstva, živinorejo in dejavnosti, ki povzročajo okoljsko škodo. To bo imelo velik negativen vpliv na družbo, saj bo denar namesto v obnovo narave odtekal v nadaljevanje financiranja škodljivih praks, kot ugotavlja nedavna raziskava »Financing Our Survival: Building a Nature Positive Economy through Subsidy Reform«.

2. Oslabljena pogojenost ne bo zagotovila ustrezne zaščite voda, mokrišč, šotišč in prostora za naravo na kmetijah. To je posledica nedodelanih pravil EU, številnih dovoljenih odstopanj ter neambicioznih nacionalnih ciljev. Na ta način je pod vprašaj postavljena celotna »zelena arhitektura« ter njena sposobnost zagotavljanja boljšega varstva narave in podnebja.

3. Sheme za podnebje in okolje (ekosheme) večinoma ne bodo prinesle okoljskih koristi, nekatere pa so celo škodljive. Ekosheme so novo orodje tokratne reforme skupne kmetijske politike. Namenjenih naj bi jim bilo 25 % sredstev iz 1. stebra kmetijske politike, in sicer za ukrepe varstva podnebja in okolja. V državah članicah je bilo sicer oblikovanih nekaj dobrih ekoshem, vendar pa so te v večini primerov finančno podhranjene. Večina ekoshem pa se nanaša na ukrepe ozelenitve in druge prakse z vprašljivimi okoljskimi vplivi.

4. Kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi (KOPOP) podpirajo nekatere vsebinsko neustrezne prakse, medtem ko so učinkoviti ukrepi slabo plačani ali pa neprivlačni za kmete. Države članice bodo tudi v prihodnje večinoma vztrajale pri obstoječih KOPOP, namesto da bi jih vsebinsko in finančno prenovile. Tudi med KOPOP najdemo ukrepe z vprašljivimi koristmi za naravo in podnebje, zato se postavlja vprašanje, ali bo 35 % sredstev iz 2. stebra kmetijske politike, ki so namenjena KOPOP, res obrodilo želene sadove.

Ekstenzivni suhi travnik. Foto: Katarina Denac

Slovenski Strateški načrt skupne kmetijske politike

Bolj kot kdajkoli potrebujemo prenovo evropskega sistema kmetovanja. Ne le za izpolnitev zavez iz evropskega zelenega dogovora, strategije Od vil do vilic in Biodiverzitetne strategije, temveč tudi zato, ker nam ob nadaljevanju netrajnostnih kmetijskih praks grozi uničenje agroekosistemov, s tem pa dolgoročna sposobnost pridelave hrane. Časa za ukrepanje ni dosti in Evropa si ne more privoščiti dodatnih pet izgubljenih let. Evropska komisija mora državam članicam poslati jasen signal, da so izboljšave Strateških načrtov pogoj za njihovo odobritev. Izločiti je treba škodljive ukrepe, okrepiti pogojenost in preusmeriti sredstva iz neučinkovitih shem v dejavnosti, ki bodo dejansko prispevale k varstvu narave in podnebja.

IZŠLA JE POMLADNA ŠTEVILKA REVIJE SVET PTIC!

, Novice

Z letošnjo pomladno številko vas vabimo v gozd. V poljudnem članku si preberite o pomenu ohranjanja naravi prepuščenih gozdov. Izvedeli boste kdo so gozdni specialisti in zakaj so ohranjeni gozdovi zanje še posebej pomembni. V mlakah vlažnih gozdov se v pomladnem času odvija žabja svatba plavčkov, ob naslednjem sprehodu skozi gozd pa napnite ušesa in prisluhnite teritorialnemu bobnanju in klicem črne žolne. Z nekaj sreče jo boste morda tudi videli! Najmlajši boste v reviji našli ornitološko uganko in pobarvanko, izkušenejši opazovalci ptic pa se boste lahko preizkusili v prepoznavanju vrst v rubriki Skrivnostna fotografija.

Podali smo se na Aljasko, ki z ledeniki v tisočerih odtenkih turkizne, prostrano pokrajino in mogočno najvišjo goro Združenih držav Amerike, očara prav vsakega, ki jo obišče! Preberite si, kako so na Kočevskem na novo zabeležili pojavljanje naše največje sove, velike uharice in zakaj smo sovo kozačo v pretekli jeseni in zimi pogosto opazovali tudi v naseljih.

Izšel je posodobljen Evropski rdeči seznam ogroženih vrst ptic. Številke iz seznama so zaskrbljujoče – v Evropi upadajo populacije 30 % vrst ptic. Poleg tega raziskovalci ugotavljajo, da zvoki pomladi postajajo vse tišji in manj raznoliki. Oba prispevka nas opozarjata na to, da negativnih sprememb v našem okolju ne moremo in ne smemo ignorirati.

Pogovarjali smo se z Zsoltom Karczo, vodjo Centra za obročkanje ptic na Madžarskem, člani Štajerske sekcije pa so nam predstavili dogodke, ki so jih uspešno organizirali v sodelovanju z drugimi lokalnimi organizacijami in društvi. Obujali smo spomine na zimske prigode in že 26. uspešno izpeljano januarsko štetje vodnih ptic ter ornitološki izlet v Sečoveljske soline.

Na društvu se vedno veliko dogaja, zato vabljeni k pregledu Programa predavanj, izletov in akcij ter novic o delavnicah, zaključenih in potekajočih projektih, popisih in dogodkih DOPPS.

Vse to in še več vas čaka v pomladni številki revije.

Lepo vabljeni k branju!

Tjaša Pršin, urednica revije Svet ptic

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Primanjkuje nam naravi prepuščenih gozdov
  • 12:Spreminjajoči se zvoki pomladi
  • 14: Divja Aljaska – skrivnostna oddaljena dežela
  • 18: V Evropi upadajo populacije 30 % vrst ptic
  • 20: Ohranimo žabjo svatbo v gozdovih
  • 23: Opazovanja kozač v mestih in naseljih
  • 24: Črna žolna
  • 26: Na novo zabeleženo pojavljanje velike uharice na Kočevskem
  • 30: Program DOPPS
  • 34: Skozi Objektiv
  • 36: Pomladna opazovanja v naravi
  • 38: Zsolt Karcza
  • 41: Na Štajerskem sta nas združila gozd in potok
  • 42: Januarsko štetje vodnih ptic 2022
  • 45: Upanje za vrnitev ostaja
  • 46: Naleti ptic v stavbo modne hiše
  • 48: Ornitološki izlet v Sečoveljske soline
  • 54: Novice

PDF revije Svet ptic, leto 2022, letnik 28, številka 01.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

 

Mladi ornitologi, pozor!

, Novice

Če želiš izpopolniti svoje znanje o pticah, se zabavati s sovrstniki in mentorji ter z njimi preživeti teden dni v Triglavsem narodnem parku, se moraš nedvomno udeležiti Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora. S prijavo pohiti, saj je število mest omejeno, zanimanje pa veliko!

Letos bomo v začetku poletnih počitnic v okviru projekta Life for Seeds organizirali že tradicionalni mladinski tabor. Potekal bo na območju Triglavskega narodnega parka, od nedelje 26. junija do nedelje 3. julija 2022. Na taboru bo delovalo 5 skupin, ki jih bodo vodili izkušeni mentorji – ornitologi. V skupini boste največ 4 udeleženci. Vsaka skupina se bo lotila raziskovanja določene teme. Poleg bolj poglobljenih bodo delovale tudi skupine za tiste, ki v svet ptic šele vstopate.

Kako se prijaviš na tabor?
Če se želiš udeležiti tabora, nam to čim prej sporoči po elektronski pošti na naslov tilen.basle@dopps.si in poslali ti bomo prijavnico. Prijave zbiramo do 15. maja 2022 oziroma do zapolnitve prostih mest. Za več informacij pokliči na številko 051 636 224 ali piši na zgornji naslov. Več informacij o poteku tabora boste udeleženci prejeli tekom prijave, natančne informacije pa dobrih 14 dni pred pričetkom le tega.

      

Vabilo na delavnico v okviru projekta EIP VIVEK

, Novice

Vse strokovnjake s področja kmetijstva in varstva narave v četrtek, 7. aprila 2022, vabimo na delavnico v okviru projekta EIP VIVEK.

Delavnica bo potekala na terenu na območju Goričkega s ciljem ogleda dobrih praks in
načrtovanja prilagoditve kmetijske prakse in tehnologije na posameznih KMG.

Hribski škrjanec. Foto: Alen Ploj

Ura Program
10:00-10:30 Ogled površin KMG Temlin z izvedenim ukrepom za hribskega škrjanca v
Stanjevcih
11:00-12:00 Ogled površin z izvedenim ukrepom za poljskega škrjanca in ukrepom
vzpostavitve prahe na površinah KMG Hujs v okolici Prosenjakovcev in
Berkovcev
12:30-14:00 Ogled travnikov, ki so v upravljanju KP Goričko in so pomembna rastišča
kukavičevk (HT 6210 (*)) v Kančevcih
14:00-15:00 Kosilo

Prevoz bo organiziran iz:

  • Ljubljane ob 7. uri pri živalskem vrtu (možnost brezplačnega parkiranja),
  • izpred KGZ Ptuj (Ormoška cesta 28) ob 8.30,
  • izpred KGZS Zavod Murska Sobota, enota Gornja Radgona (Partizanska 23) ob 9.15,
  • za vse, ki se nam pridružite na Goričkem pa izpred gostilne “Pri Rudiju” (Šalovci 168a)
    v Šalovcih ob 10. uri.

Za dodatne informacije glede usposabljanja pokličite na tel. 02 749 32 12 ali pišite na
valerija@ezavod.si.

VABILO

Vljudno vabljeni!
Valerija Petrinec, vodja projekta

Razpis za delovno mesto na DOPPS

, Novice

Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto varstvenega biologa za projekt LIFE for Seeds (LIFE20 NAT/SI/000253). Delo bo obsegalo: komunikacija z lastniki zemljišč na območjih Natura 2000, fitocenološki popisi, določanje rastlinskih vrst, ročno nabiranje in transport semen divjih semenk, delo s krtačnim strojem in ročnim sesalnikom za pobiranje semen, sodelovanje pri obnovi travnikov in terenskih poskusih kalitve shranjenih semen in semenskih mešanic, izobraževalno delo (raziskovalni tabori, naravoslovni dnevi, dnevi odprtih vrat, snemanje videoklipov, delavnice, predavanja, razstave, prispevki za medije ipd.), mreženje s tujimi projekti, iskanje in pregled literature v povezavi z nabiranjem in shranjevanjem semen divjih semenk, priprava protokolov za nabiranje in shranjevanje semen, priprava kart v programih ArcGIS ali QGIS, obdelava podatkov in priprava poročil, priprava povpraševanj za nakupe opreme in naročanje storitev, sodelovanje pri razvoju podatkovne baze za semena in spletnega portala za travnike, vnos terenskih podatkov v bazo in portal, sodelovanje pri oblikovanju kmetijskih ukrepov, čiščenje in embaliranje semen in druga dela.

Kandidat (m/ž) mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti najmanj 7. (sedmo) stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije ali agronomije,
  • imeti znanje vsaj enega tujega jezika (prednostno angleščine),
  • imeti vozniški izpit B kategorije,
  • biti samostojen uporabnik programskega orodja Windows in Office (Word, Excel),
  • biti seznanjen s področjem varstva narave,
  • biti samoiniciativen in imeti dobre komunikacijske sposobnosti,
  • obvezno je dobro poznavanje taksonomskega določanja rastlin in določanja rastlinskih združb
  • imeti mora izkušnje s terenskim delom,
  • zaželene so izkušnje s projektnim delom
  • zaželeno je znanje uporabe katerega od programov za geografsko analizo podatkov (npr. ArcGIS, QGIS)

Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami s področja botanike in fitocenologije.

Kraj zaposlitve: osrednja pisarna v Ljubljani in na terenu po celi Sloveniji. Po dogovoru je možno tudi delo od doma.

Trajanje zaposlitve in začetek dela: Delovno razmerje se sklepa za določen čas nadomeščanja porodniškega dopusta (predvidoma za obdobje 1. 5. 2022 – 30. 4. 2023) s polnim delovnim časom in s 3-mesečnim poskusnim delom.

Zbiranje vlog: Pisne prijave s kratkim življenjepisom in z opisom izpolnjevanja pogojev (vključujoč navedbo morebitnih objavljenih člankov, pisnih priporočil in drugih referenc) pošljite do vključno petka, 1. aprila 2022 na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana, s pripisom: »za razpis LIFE for Seeds«, ali na elektronsko pošto vodji projekta Katarini Denac, katarina.denac@dopps.si.

Iščemo poljske škrjance!

, Novice

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na predlog DOPPS v Strateški načrt kmetijske politike za obdobje 2023-2027 uvrstilo tudi ukrep »zaplate golih tal za poljskega škrjanca«.

Gre za ekoshemo, torej ukrep iz prvega stebra kmetijske politike, ki bo enoletna in jo bo mogoče vpisati le na njivah z žiti, različnimi deteljami, oljno ogrščico in deteljnotravnimi mešanicami. Na njivi bo kmet med setvijo z ugašanjem sejalnice ustvaril zaplate neposejanih, golih tal velikosti okoli 25 m2, in sicer na vsakega 0,5 ha njive eno takšno zaplato. Lokacije njiv z zaplatami se bodo med leti lahko spreminjale, skladno s kolobarjem. Iz Srednje in Zahodne Evrope je znano, da so gnezditvena gostota, gnezditveni uspeh, telesna kondicija speljanih mladičev in število poskusov gnezdenja poljskega škrjanca v sezoni večji na njivah s takšnimi ploskvami kot pa na konvencionalno zasejanih njivah.

Poljski škrjanec in njegovo gnezdo. Foto: Blaž Blažič

Ukrep naj bi se izvajal na šestih območjih v Sloveniji, kjer se poljski škrjanci pojavljajo v večjem številu in gnezdijo deloma ali pretežno na njivah. To so Goričko, Murska ravan, Dravsko-Ptujsko-Središko polje, Ljubljanska kotlina, Krška ravan in Ljubljansko barje.

Za pričetek izvajanja ukrepa bomo na DOPPS na teh območjih zarisali cone, kjer bodo lastniki zemljišč lahko vpisali ukrep. To bomo storili na podlagi obstoječih podatkov v podatkovni bazi novega ornitološkega atlasa gnezdilk Slovenije (NOAGS) ter dodatnih popisov, ki jih bomo letos spomladi s pomočjo prostovoljcev opravili v Ljubljanski kotlini, na Murski in Krški ravni.

Pomagaj nam poiskati poljske škrjance

Za pomoč lepo prosimo tudi vse druge opazovalce ptic, ki boste v letošnjem letu obiskali katerega izmed navedenih šestih območij in tam zaznali poljskega škrjanca.

Vaši podatki bi bili za zaris con za vpis ukrepa zelo dragoceni, zato bomo zelo veseli, če jih lahko vnesete v podatkovno bazo NOAGS ali pa nam jih sporočite na elektronski naslov katarina.denac@dopps.si.

Poskrbeli bomo, da bodo uporabljeni za varstvo narave!

Za lažjo prepoznavo vrste, prisluhnite petju poljskega škrjanca.

Preprečimo trke ptic v steklena pročelja

, Novice

Ljubljana je po pestrosti ptičjih vrst zelo bogato mesto. Ta vrstna pestrost pa je posledica ugodne lege mesta in ohranjene narave, ki mesto obdaja. Prav tako Ljubljana leži na selitveni poti ptic, t.i. jadranski selitveni poti, ki poteka od vzhodne Evrope do severne in podsaharske Afrike.

Modna hiša je ena izmed štirih večjih t.i. črnih točk, kjer smo zabeležili smrtni izid pri naletu ptice v stekleno pročelje stavbe. Foto: Maks Sešlar

Z modernizacijo mesta ter sodobnimi pristopi pri gradnji se v Ljubljani pojavlja vse več stavb s steklenimi pročelji. A takšna moderna in modna gradnja žal prinaša v mesto nevidno grožnjo za njene leteče prebivalce, ptice. Steklo namreč pomeni nevidno oviro tako za ptice in žuželke, ter tudi druge živalske vrste. Prizadene skoraj vse ptičje skupine, vključno z redkimi in ogroženimi vrstami.

Steklena površina pomeni za ptico prevaro in s tem smrtno nevarnost v dveh pogledih. Ko se skozi stekleno oviro vidi drevo, grmovje ali pokrajina, ptica navidezne ovire ne opazi in navadno s polno hitrostjo poleti proti naravnim strukturam ter tako konča tragično. Prav tako je tveganje za ptico ko se v steklu odseva nebo in drevesa ter ptica to zazna kot okolje. Trk s tako stekleno površino se za večino ptic konča s smrtnim izidom, saj nanjo niso pripravljene in v njih priletijo navadno z veliko hitrostjo.

V Ljubljani smo v zadnjih treh letih identificirali vsaj štiri večje t.i. črne točke, kjer smo zabeležili smrtni izid pri naletu ptice v stekleno pročelje stavbe. To so steklena pročelja objektov Nama (Tomšičeva ulica), Onkološkega inštituta (Zaloška cesta), Modne hiše (Nazorjeva ulica) in poslovna stavba Kapitelj (Poljanski nasip).   

Za reševanje problematike naletov ptic v steklena pročelja stavb smo v februarju 2022 pričeli s projektom »Preprečimo trke ptic v steklena pročelja«, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana. Cilj je, da preko aktivnosti v sklopu projekta poiščemo praktične rešitve, ki bodo cenovno ugodne ter sprejemljive z arhitekturnega in urbanističnega vidika. 

V sklopu projekta bomo na t.i. črnih točkah tudi spremljali morebitne nalete ptic v steklena pročelja stavb na območju Ljubljane.

Če bi se nam pri projektnih aktivnostih želeli pridružiti, nas lahko pokličete (031 439 051) ali nam pišete na tjasa.zagorsek@dopps.si.

Gozdni specialisti potrebujejo tvojo pomoč

, Novice,Sporočila za javnost

ALARM: V Sloveniji imamo bistveno premalo naravnih gozdov. Trend moramo obrniti, če želimo ohraniti najbolj ogrožene vrste ptic. Potrebujemo takojšnjo akcijo!

Slovenci se ponašamo z velikim deležem gozda, dober glas o naših gozdovih pa sega tudi v tujino. Žal pa imamo kljub veliki površini gozda ohranjenega le manj kot 1 % starega, naravnega gozda, ki ga najdemo le še v redkih gozdnih rezervatih. Prav ta je ključen za preživetje mnogih dragocenih živalskih vrst, katere lahko ohranimo le z odločnim ukrepanjem.

Trend želimo obrniti, zato smo na DOPPS pripravili akcijo, s katero želimo začeti gozd podarjati naravi. Sodeluje lahko prav vsak posameznik ali podjetje ter s tem pomaga ohraniti naše naravne gozdove in vrste, ki so odvisne od njih tudi za prihodnje generacije.

V zadnjem času v Sloveniji z gozdom gospodarimo vse bolj intenzivno. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se od leta 2004 v povprečju vsako leto odpira več kot 400 km novih gozdnih prometnic za spravilo lesa. Posledično z odpiranjem gozdov izgubljamo stare, naravne, še nedotaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi, naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Taki gozdovi, za katere je značilna velika količina odmrle lesne mase, nastajajo stoletja in nudijo zatočišče številnim dragocenim gozdnim organizmom, ki jim rečemo gozdni specialisti. Mednje sodijo številne vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane. Za njihovo ohranjanje je nujna učinkovita in takojšnja vzpostavitev novih naravi prepuščenih gozdov.

V okviru projekta Varuhi naravnih gozdov želimo zagotoviti večji delež naravi prepuščenih gozdov, zato bomo s pomočjo srčnih ljudi – varuhov, zbirali sredstva za nakup vsaj 10 ha gozda, ki ga bomo podarili oz. vrnili naravi. Vanj ne bomo posegali, prepustili ga bomo naravnemu razvoju in s tem ohranjali gozdne specialiste, kot so belohrbti detel, koconogi čuk, črna štorklja, divji petelin in mali muhar, ter številne druge gozdne organizme.

Prepričani smo, da znamo Slovenci narediti korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in pristopiti k varstvu najbolj ogroženih komponent biotske raznolikosti v njih.

Akcijo že podpirajo nekateri znani obrazi in ustanove. Podpri jo tudi ti! Obišči www.gozdnispecialisti.si in spoznaj, kako lahko pomagaš ohraniti naše naravne gozdove in ogrožene vrste v njih. 

 

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Se Bela vrača v Slovenijo?

, Novice

Se še spomnite Bele – dobre dve leti stare bele štorklje, ki se je izvalila leta 2019 v gnezdu v Mateni na Ljubljanskem barju? Sredi julija 2019 smo jo še kot mladiča opremili z GPS/GSM sledilno napravo (logerjem), da bi lahko spremljali njeno selitveno pot.

Obenem smo opremili tudi Srečka, čigar kratko življenje se je končalo že dva meseca kasneje, ko se je v Tuniziji na smetišču zapletel v plastično vrečko. Tudi za Belo smo večkrat trepetali. Najbolj takrat, ko je celo prvo zimo svojega življenja preživela v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk, prehranjujoč se na bazenih z odpadno vodo, kjer zaradi zastrupitve letno pogine na stotine ptic.

Vendar pa je Bela do sedaj uspešno kljubovala vsem nevarnostim – tudi Sudanu, kjer je pod streli padel Čarli, ter Čadu, kjer je brez sledu izginil Oto, še dve mladi beli štorklji, opremljeni leto dni kasneje kot Bela. Videti je, da ni preveč zahtevna glede »sonaravnosti« svojih prehranjevališč, temveč se lokacije, kjer najde dovolj hrane, kot klop drži več mesecev, pa četudi gre za zgolj tri okrogla namakalna polja v delti Nila, kjer je tičala večji del lanskega poznega poletja in jeseni.

Domnevali smo, da se je sled za Belo že izgubila, saj se je baterija Belinega oddajnika vso lansko jesen vztrajno praznila. Od novembra nismo prejeli nobenega novega podatka.

V soboto, 5. marca, pa nas je presenetila vesela novica – Bela se je zopet javila iz Sudana in pričela se je pomikati proti severu. Najverjetneje se je ves ta čas zadrževala na območju, kjer ni bilo signala, zato nam ni mogla pošiljati sončnih pozdravov nazaj v Slovenijo.

Bela se trenutno nahaja v Sudanu, SZ od mesta Omdurman.

Se Bela vrača domov?

V marcu se bele štorklje pričnejo vračati na svoja gnezditvena območja. To se ponavadi prvič zgodi v četrtem letu starosti, morda že kakšno leto prej – torej že v 2022 – Belo potihem pričakujemo kot »obiskovalko«. Saj veste, to so tiste bele štorklje, ki se celotno gnezditveno sezono navidez brezciljno potepajo širom Slovenije, dostikrat v večjih skupinah. Te včasih nagajajo gnezdečim parom, se z njimi tepejo in jim mečejo jajca z gnezd. Včasih  si celo najdejo partnerja in se preizkusijo v gradnji gnezda, ki sicer še ni prav veliko in trdno, vendar pa štorklje na njih vadijo za takrat, ko bo šlo zares.

Bele bomo izredno veseli, saj je zaenkrat prva od kar 10 opremljenih mladih belih štorkelj, ki se ji nasmiha možnost daljšega življenja in gnezditve. Sedem jih je že poginilo, dve, ki sta bili opremljeni lani v vasici Zbure na Dolenjskem, Kiki in Riki, pa se nam redno javljata iz Sudana, kjer sta preživeli večji del letošnje zime.

Spremljajte mlade bele štorklje na interaktivnem zemljevidu in ne zamudite Beline vrnitve.