“Praznični”, zimski Svet ptic

Ker boste praznične dni gotovo preživeli tudi v naravi, bodite tisti, ki ste blizu vodnih teles, še posebej pozorni na race. Med celotnim naborom rac, ki priletijo k nam s severa, se najbolj razveselimo tistih iz skupine žagarjev. V poljudnem članku preberite, katere vrste se pojavljajo pri nas, kako jih prepoznamo in kakšno je njihovo življenje. Ker imamo skoraj vsi ljubitelji ptic na vrtu ali balkonu krmilnice, vas bo zanimal tudi članek o tem, katera je najbolj priljubljena hrana pri pticah.Tisti, ki ne marate zime, se lahko »pogrejte« na potovanju po Omanu ali pa preberete članek o preštevanju vranjekov na morju, ki vam bo pričaral vsaj malo morskega razpoloženja. Če vam bo med prazniki dolgčas, preberite članek, kako lahko virtualno opazujete krmilnice po vsem svetu in se čudite raznolikosti ptičjega sveta.

Za ljubitelje obročkanja smo objavili članek o potovanju slovenskega črnoglavega galeba. Pod drobnogledom pa je v tej številki mali detel. Med ornitologi predstavljamo Olivierja Messiaena, bolj vestnega ornitologa kot katerikoli prejšnji skladatelj in večjega glasbenega opazovalca ptičjega petja kot katerikoli ornitolog do konca 20. stoletja. Strokovnjake za risa pa smo povprašali o poteku projekta ponovne naselitve risa v Slovenijo. Ste vedeli, da imajo slovenske sove herpes?

Tokratna revija je polna tudi društvenih novic; imeli smo Ptičarijado, preštevali ptice okoli nas, organizirali Evropski dan opazovanja ptic, se žalostili ob poročilu Evropske komisije, da po trenutnih trendih evropske vrste in ekosis¬temi drvijo proti točki brez vrnitve itd.

To in še marsikaj lahko preberete v novi številki!

Želim vam lepe praznike in zdravo, lepo leto, ki prihaja,
Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

 

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Žagarji Slovenije
  • 11: Najbolj priljubljena hrana na krmilnici
  • 12: Dhofar, zeleni raj na jugu Omana
  • 16: Vranjek v Slovenskem morju
  • 19: Ali imajo slovenske sove herpes?
  • 20: Risom na pomoč
  • 22: Mali detel
  • 24: Skozi objektiv
  • 26: Oliver Messiaen
  • 30: Ptičarijada
  • 32: Čarli, Oto in Lola
  • 34: Narava v Evropi izginja
  • 35: Globalno virtualno opazovanje ptic v času pandemije
  • 36: Ptice okoli nas
  • 38: Na pragu 14. letnika
  • 40: J002 – Internacionalist
  • 42: Evropski dan opazovanja ptic 2020
  • 43: Bela štroklja Elsa
  • 44: Postovke na krmilnici
  • 46: Program za obdobje januar – april 2021
  • 50: Novice

PDF revije Svet ptic, leto 2020, letnik 26, številka 04.
Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Čarli, Oto in Lola…

… so tri mlade bele štorklje iz Bevk na Ljubljanskem barju, ki smo jih 10. julija 2020 opremili z GPS sledilnimi napravami. Tako so se pridružile petim drugim štorkljam, ki smo jih od leta 2015 opremili v okolici Grosupelj (Zuri, Fortuna, Pavle) in na Ljubljanskem barju (Bela, Srečko). Ime so jim v sodelovanju s širšo javnostjo nadeli v družbi Elektro Ljubljana, ki je finančno podprla projekt spremljanja selitve slovenskih belih štorkelj.

Čarli, Oto in Lola na gnezdu v Bevkah.
Foto: Rudolf Tekavčič

V nasprotju z lanskim presenečenjem, ki nam ga je pripravil Srečko, ko je ubral nenavadno pot prek Apeninskega polotoka, so se letos vse tri mlade štorklje odpravile po isti poti. Evropo so zapustile po vzhodni selitveni poti prek Bosporja. Pravzaprav sta jo zapustila le Oto in Čarli, Lolin oddajnik pa se je okoli 10. septembra »ustavil« na stavbi provincialnega istanbulskega direktorata Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v evropskem delu Istanbula. S pomočjo turškega ambasadorja v Sloveniji, gospoda Doğana Güneşa, smo navezali stik z varstvenim biologom Burakom Tatarjem z Oddelka za upravljanje s prostoživečimi živalmi Generalnega direktorata za varstvo narave in nacionalne parke pri turškem Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Sporočil nam je, da je bila Lola najdena še živa, vendar z zlomljeno nogo 8. septembra v okolici vasi Çantaköy (v istanbulskem okrožju Silivri). Takoj so jo odpeljali k veterinarju, ki pa je ni mogel rešiti. Uradni vzrok za njeno poškodbo ni znan, vendar pa glede na lokacije, ki smo jih prejemali v dneh pred njeno najdbo, domnevamo, da je bila udeležena v prometni nesreči. Lolin oddajnik, ki deluje brezhibno, je sedaj spet v naših rokah, saj nam ga je gospod Tatar prijazno poslal.

Bela štorklja v Sudanu v družbi dveh kravjih čapelj. Od kod je priletela? Ker ne nosi oznake ali oddajnika, tega žal ne moremo ugotoviti.
Foto: Awad Siddeg

Čarli, ki je sprva malce zaostajal za Lolo in Otom, saj se je med njuno potjo prek Balkana skupaj z drugimi štorkljami še vedno klatil po Ljubljanskem barju, je zamudo kasneje nadoknadil. Uspešno je preletel Rdeče morje in sledil toku Nila vse do Kartuma v Sudanu. Tam se je njegova življenjska pot po skorajda 5500 preletenih kilometrih žal sklenila – za šport ga je ustrelil kamelji pastir. Detektivsko delo iskanja vzroka njegove smrti je opravil Awad, fotograf in ornitolog iz Kartuma. Spoznali smo ga preko socialnih omrežjih, saj drugih, DOPPS-u podobnih organizacij v Sudanu ni oz. z njimi nimamo stikov. Awad je obiskal hišo, iz katere smo prejemali signal oddajnika in opravil razgovor s pastirjem. Ta je napravo v vmesnem času predal varnostnim organom, ki so ugotovili, da naprava ni namenjena vohunjenju ali kakšnim drugim nečednim poslom. Napravo so nato predali Awadu, ki nam jo je poslal nazaj v Slovenijo. Prav ta GPS oddajnik se je žal že drugič predčasno vrnil domov, saj gre za isto napravo, ki jo je nosil nesrečni Srečko. Hvala Awadu za požrtvovalen trud in pomoč pri razpletu in nastanku zgodbe!

Štorklje se zadržujejo na območjih, kjer so morišča večinoma začasne narave; z vodo se napolnijo le v deževnem obdobju.
Foto: Awad Siddeg

Edini od letošnje trojice, ki je še živ, je Oto. Za prezimovanje si je izbral Čad, in sicer njegov zahodni del, okoli 100 km JV od Čadskega jezera. V navidezno presušeni pokrajini z redkim drevjem in grmičevjem so na satelitskih posnetkih vidne globoko vrezane struge vadijev, ob katerih se zadržuje Oto. Čad je sicer glede na izsledke telemetrijskih raziskav območje, kjer se v času prezimovanja mešata vzhodno- in zahodnoevropska gnezditvena populacija belih štorkelj.

Bela, sorojenka Srečka, ki se je lani septembra v Tuniziji zapletel v plastične vrečke in nesrečno poginil, nam je med 8. avgustom in 14. septembrom izginila z »radarjev« na meji med Egiptom in Sudanom zaradi odsotnosti GSM signala. Dan kasneje se je pojavila v Čadu, kjer se je dalj časa zadrževala v dokaj sušnem in redko poseljenem osrednjem delu države, približno 500 km severovzhodneje od Ota. Trenutno se Bela nahaja na jugu Sudana, kjer dnevno obiskuje kotanje in rečne struge, ki so z vodo najbrž napolnjene le občasno. Do sedaj je preletela že več kot 21.000 kilometrov in iz srca ji želimo, da se še naprej uspešno ogiba vsem pastem na svoji poti!

Selitev Bele in Ota lahko še zmerom v živo spremljate na spletni strani ptice.si.

Le kje so ptice?

V zadnjih dneh se na društven Ornitofon obrača vse več zaskrbljenih opazovalcev ptic, ki poročajo o izginotju ptic in praznih krmilnicah. Kje so vse ptice?

V zimskem času se ptice obnašajo drugače kot v času gnezditve. Večina jih zasleduje hrano ter primerne pogoje za najbolj uspešno preživetje zime. Letošnja jesen je bila pticam še posebno naklonjena, saj so smreka, hrast in bukev bogato obrodili. Tako imajo ptice na voljo veliko naravne hrane in posledično ne čutijo potrebe po zbiranju na krmilnicah. Hkrati zima še ni pokazala pravih zob, sneg ni prekril tal in hrana je pticam v naravi lahko dostopna.

In tako kot zima ni enaka zimi, je različno tudi »ptičje dogajanje«. Ptice se pozimi v iskanju hrane prilagajo vremenskim razmeram in premikajo na območja, kjer je te več ali je lažje dostopna. Ptice so tudi bitja navade. Če najdejo mesto z obilo hrane, ga bodo redno obiskovale vse dokler hrana ne poide. Ste prepričani, da vaš sosed ni pričel s krmljenjem prej in nima večje krmilnice?

Ptičjega živ-žava na krmilnicah letos zelo verjetno ne bo primanjkovalo, vprašanje je samo kje in kdaj!

Komisija pozvala Malto k zaustavitvi lova na ščinkavce

Konec novembra smo evropski parnerji BirdLife podpisali pismo podpore BirdLife Malte, ki ga je ta naslovila evropskemu komisarju za okolje zaradi nezakonitega lova na ščinkavce. Evropska komisija se je hitro odzvala in oblasti na Malti pozvala k upoštevanju zakonodaje EU in sodbe Evropskega sodišča.

scinkavec (Fringilla coelebs)
Foto: Gregor Bernard

Komisija poziva Malto k pravilni uporabi direktive o pticah (Direktiva 2009/147/ES), ki določa splošen sistem varstva prostoživečih ptic in dovoljuje odstopanja le pod strogimi pogoji. Evropski zeleni dogovor in evropska strategija za biotsko raznovrstnost kažeta, da je bistveno, da EU zaustavi izgubo biotske raznovrstnosti, in sicer tako, da biotsko raznovrstnost varuje in obnavlja. Malta je od leta 2011 vsako leto odobrila odstopanja za spomladanski lov na prepelice, od leta 2012 pa vsako leto odstopanja za jesenski lov cikovta in zlate prosenke. Ta odstopanja sistematično ne izpolnjujejo zahtev, določenih v zakonodaji, kar se nanaša zlasti na pomanjkljiv nadzor pogojev, opredeljenih v teh odstopanjih, zaradi česar so poleg ciljnih vrst prizadete tudi druge vrste. Malta z zanašanjem na nezadostne ali netočne informacije o populacijah prostoživečih ptic in razpoložljivih alternativah prav tako ni izpolnila osnovnih pogojev za odobritev takih odstopanj. Veliko število nezakonito ustreljenih prostoživečih ptic na Malti navsezadnje kaže na veliko sistemsko nezmožnost vzpostavitve splošnega sistema varstva, kot ga zahteva člen 5 direktive o pticah. Malta je poleg tega nedavno odobrila lov na ščinkavce s pastmi v raziskovalne namene in je več let dovoljevala lov na ščinkavce s pastmi v rekreativne namene, kar je ukrep, za katerega je Sodišče EU ugotovilo, da ni v skladu z direktivo o pticah. Komisija meni, da novi sistem odstopanj, ki je bil sprejet oktobra 2020 in dovoljuje lov na ščinkavce s pastmi v raziskovalne namene, pomeni zaobitje sodbe Sodišča EU, saj dovoljuje lov na ščinkavce s pastmi v podobnih pogojih kot pred to sodbo, čeprav pod drugačno ureditvijo. Komisija se je zato odločila, da Malti pošlje dva uradna opomina. Malta ima zdaj na voljo dva meseca, da sprejme potrebne ukrepe, sicer se Komisija lahko odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.

Poziv za transparentnost pri odločanju o porabi največjega deleža proračuna EU

Včeraj je 26 nevladnih organizacij na predstavnike glavnih institucij Evropske unije naslovilo pismo, v katerem pozivajo k transparentnosti dogovarjanj v povezavi s Skupno kmetijsko politiko (SKP) po letu 2020. V pismu opozarjajo, da je bodoča SKP ključna za doseganje ciljev Evropskega zelenega dogovora, Strategije “od vil do vilic” in Biodiverzitetne strategije in da bi pogajanja med institucijami Evropske unija morala biti bolj odprta in dostopna širši javnosti.

Transparentnost v procesu Skupne kmetijske politike – v angleščini (pdf)

Podpiramo Malto v boju proti lovu na ptice

Zelenec (Chloris chloris)
Foto: Erik Šinigoj

Lov ščinkavcev se na Malti kljub sodbi in prepovedi Evropskega sodišča nadaljuje.

Malta se je v pristopnih pogajanjih za članstvo v EU zavezala, da do leta 2008 izkorenini lov na ščinkavce. V letu 2014 je vlada lov ponovno dovolila, dokler v letu 2017 ni bilo izdano zadnje opozorilo Evropske komisije, ki je primer predalo Sodišču Evropske unije. Slednje je junija 2018 Malto spoznalo krivo nespoštovanja pravil Evropske direktive o pticah.

Malteška vlada je letos ponovno dovolila lov na ščinkavce, kljub zavezam do Evropske komisije in sodišča. V izogib zavezam poskuša vlada tokrat lov opravičiti v znanstveno-raziskovalne namene. S tem izgovorom je ogroženih na tisoče selečih se repnikov, ščinkavcev, liščkov, dleskov, čižkov, grilčkov in zelencev, ki gnezdijo tudi v slovenskih gozdovih in travnikih.

BirdLife Malta je na Evropskega komisarja za okolje naslovila pismo in ga pozvala k raziskavi primera in ustreznemu ukrepanju. Poziv smo skupaj s 24 evropskimi BirdLife partnerji podprli tudi na DOPPS-u.

Prepoved strupenih svinčenih šiber v Evropski uniji

žličarica (Anas clypeata)

Žličarica (Anas clypeata)
Foto: Jure Novak

Prebivalci Evropske unije smo izrazili globoko zaskrbljenost nad stanjem okolja, izgubo biotske raznovrstnosti in zaščito našega zdravja. Evropski poslanci morajo, tudi na podlagi mnenja Evropske agencje za kemikalije, podpreti prepoved uporabe svinčenih šiber za lov v mokriščih.

Svinec je strup, ža najmanjše količine tega pa so škodljive tudi za ljudi. Evropski parlament ima sedaj priložnost, da odstrani strupeni svinec iz življenskih okolji, kjer ta povzroča neizmerno škodo za živali in ljudi. V glasovanju je 90% držav Evropske unije podprlo omejitev uporabe svinčenih šiber v mokriščih, slednje pa mora sedaj uzakoniti Evropski parlament.

Zastrupitev kot posledica zaužitja svinčenih šiber, v Evropi letno ubije milijon ptic! V mokriščih zaradi lova letno pristane 20.000 ton svinca, kar povzroča njihovo onesnaževanje, ki je škodljivo za ljudi, živali in okolje. Nasprotniki omejitve (lovski in orožarski lobiji) trdijo, da je omejitev uporabe svinčenih šiber nejasna in preširoko zastavljena, vendar ni! Obstajajo alternative svinčenim šibram, prav tako pa je takšna omejitev že več kot dve desetletji v veljavi na Nizozemskem in Danskem. Sedaj je čas, da temu vzoru sledijo še preostale države Evropske unije in pred strupenim svincem zaščitijo vodne ptice, ujede in ljudi!

Evropsko partnersko srečanje BirdLife

Vsako leto se zberejo predstavniki partnerskih organizacij BirdLife International iz Evrope in Osrednje Azije na t.i. Evropskem partnerskem srečanju ali »EPM« (European Partnership Meeting).

Zaradi koronavirusa je letos prvič v zgodovini potekalo to srečanje spletno. Več kot 80 predstavnikov iz vseh držav v regiji je 5. in 6. novembra 2020 razpravljalo o delu in izzivih za varstvo narave v novih »COVID-19« razmerah, o novem modelu financiranja BirdLife, o učinkovitem varstvu ptic vzdolž selitvenih poti, o pripravi nove strategije za obdobje 2022-2032 in bližajočem se svetovnem kongresu leta 2022 v Cambridgeu, skupaj s praznovanjem 100-obletnice BirdLife. Partnerskega srečanje smo se udeležili tudi z DOPPS-a, naš predstavnik Damijan Denac, pa je bil vnovič izvoljen v t.i. Evropski in osrednjeazijski komite (European and Central Asian Committee) – vodilno in odločevalno telo BirdLife v regiji.

Varnejša in obiskovalcem prijaznejša učna pot v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok pod ankaransko cesto

V letih 2019 in 2020 smo zahvaljujoč donatorskim sredstvom družbe Luka Koper d.d. uredili vstopni točki, učno pot in površine Naravnega rezervata Škocjanski zatok pod ankaransko cesto, kjer so se v zadnjih letih pogosto pojavljali primeri vandalizma in drugih hujših kršitev varstvenega režima naravnega rezervata. Pri ureditvi opazovališča so sodelovali tudi dijaki Gimnazije Koper.

Nova podoba opazovališča, foto: Katja Mihalič

Nova podoba opazovališča na učni poti pod ankaransko cesto (z vstopno točko ob parkirišču pri nakupovalnem centru Supernova 2), foto: Katja Mihalič

Površine Naravnega rezervata Škocjanski zatok pod ankaransko cesto predstavljajo stično območje med rezervatom, Luko Koper in mestom Koper. Območje je tamponski pas, ki naj bi v čim večji meri nevtraliziral negativne vplive prometa, drugih urbanih pritiskov in prisotnosti ljudi na razmere v naravnem rezervatu. Na tem očem skritem območju smo v zadnjih letih zabeležili številne manjše in hujše kršitve varstvenega režima naravnega rezervata, od občasnega zadrževanja brezdomcev, vandalizma na infrastrukturi za obisk do vožnje z motornimi vozili in kolesi ter odlaganja kosovnih in ostalih odpadkov.

Strokovni vodja NRŠZ Borut Mozetič je ob tem povedal: »S finančno pomočjo družbe Luka Koper v višini 25.000,00 EUR smo v letih 2019 in 2020 izvedli več ukrepov ureditve območja za preprečevanje motenj in zmanjšanje kršitev varstvenega režima. Z ureditvijo vstopnih točk smo omejili dostop s kolesi in motornimi vozili ter namestili nove informativne table, ki na vstopnih točkah nudijo osnovne podatke o naravnem rezervatu in na preprost ter zabaven način upodabljajo pravila obiskovanja ter varstveni režim območja.«

Dijaki so s tematskimi grafiti poslikali opazovališče, foto: Bojana Lipej

Dijaki so s tematskimi grafiti poslikali opazovališče, foto: Bojana Lipej

Konec septembra, po zaključeni gnezditvi ptic, smo strojno odstranili zarast in tako prispevali k obvladovanju širjenja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, ki so v veliki meri preraščale območje. S čiščenjem zarasti in planiranjem zemljine smo vzpostavili odprte travnate površine, ki zagotavljajo večjo preglednost nad učno potjo in infrastrukturo za obisk, s tem pa večjo varnost in zmanjšanje kršitev varstvenega režima. Proces vzpostavitve tovrstnih travišč iz tal, preraščenih s tujerodnimi invazivnimi rastlinami, je večleten proces, zato bomo z vnosom semen in rastlin značilnih za ta tip travišč ter košnjo obravnavanega območja nadaljevali tudi v prihodnje. Brnistra in druge domorodne rastline, zasajene na nasipu pri opazovalnem stolpu, bodo sčasoma ustvarile dodatno prepreko prepovedanemu vzpenjanju na nasipe ter posledično vznemirjanje ptic in drugih živali na območju naravnega rezervata.

Pri urejanju območja so sodelovali tudi dijaki 4. letnika umetniškega oddelka likovne smeri Gimnazije Koper pod vodstvom profesorja in likovnega umetnika Mateja Kocjana. Dijaki so pod njegovim mentorstvom pripravili načrt in s tematskimi grafiti poslikali opazovališče, ki je bilo že večkrat tarča vandalov in neprimernega grafitiranja. Opazovališče je tako v novi podobi postalo prava umetnina na prostem.

Sporočilo za javnost (pdf)

Območje smo uredili s finančno pomočjo družbe Luka Koper d. d., zahvalna tabla, foto: Katja Mihalič

Območje smo uredili s finančno pomočjo družbe Luka Koper d. d., zahvalna tabla, foto: Katja Mihalič