Na Kraškem robu je sredi gnezditve elektrika ubila gnezdečega samca velike uharice, ogrožene in največje sove pri nas. Preživetje dveh mladičev v gnezdu je zato negotovo in bo odvisno samo od sposobnosti samice. Spremljanje dogajanja brez stalnih motenj pa bo mogoče zaradi telemetričnega oddajnika, nameščenega na enega od mladičev.
Eden izmed dveh mladičev velike uharice z nameščenim oddajnikom.
Foto: Tomaž Mihelič
Nesreča se je zgodila 2. junija sredi noči, za samca pa je bila usodna električna napeljava na železnici v vasi Podpeč. Samca je na železniških tirih našel domačin. Ker smo sredi gnezditve, je takoj stekla akcija preverjanja prisotnosti in vitalnosti mladičev, saj je njuno preživetje sedaj odvisno samo od sposobnosti samice, ki bo morala sama nahraniti oba. Trenutno samica nalogo opravlja uspešno, saj sta mladiča vitalna. Včeraj smo na enega izmed njih namestili telemetrični oddajnik, da bomo lahko brez motenj natančno spremljali uspešnost njunega odraščanje tudi naprej in bomo v primeru poslabšanja njune aktivnosti lahko sprožili reševalno akcijo.
Tomaž Mihelič z DOPPS, ki je vodil intervencijo je ob primeru povedal: »Problema elektroudara na daljnovodih se zavedamo, a nam je šele telemetrija, ki jo izvajamo znotraj kohezijskega projekta ZaKras razkrila, kako velik je ta problem v resnici. Od osmih teritorialnih samcev, na katere smo namestili oddajnike na Krasu je elektrika v manj kot letu ubila kar tri. To so gnezdeči osebki, ki so nosilci populacije, ki je očitno močno ponorna«.
V DOPPS zato v skupaj s projektnima partnerjema, Elektrom Primorska in Parkom Škocjanske jame v okviru projekta ZaKras, ciljno pristopamo k izolaciji daljnovodov. Do naslednjega leta bo izoliranih več kot 1000 najbolj rizičnih stojišč. Ker elektrika očitno še vedno ostaja glavni razlog ogrožanja velike uharice pri nas, smo vzporedno začeli problematiko reševati tudi na sistemski ravni države z vplivanjem na izboljšavo zakonodaje in standardov na tem področju. Znotraj projekta Adriatic Flyway, ki ga podpira nemška naravovarstvena fundacija Euronatur iščemo rešitve, ki so enostavne in izvedljive, in ne predstavljajo dodatnega bremena državi.
Čeprav nas Vlada na začetku prepričuje, da »Predlog zakona nima posledic na okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki«, je resnica daleč od zapisanega. V predlagani noveli zakona so s stališča varstva in ohranjanja okolja in narave sporni členi 100.b do 100.h, ki se v ZIUZEOP-A dodajajo na novo. Teh členov ni mogoče modificirati enega po enega, ker so med seboj povezani z enakim ciljem, odstraniti vse ovire investitorjem. Zato jih je treba črtati v celoti. Predlagani členi ne bodo doprinesli ničesar k boju proti epidemiji COVID-19, gre izključno za pritisk na okoljsko zakonodajo z namenom omogočanja gradnje objektov in prevlade javnega interesa brez upoštevanja stroke, nevladnih organizacij in javnosti. Žalostno je, da Vlada izkorišča epidemijo za zmanjševanje svoboščin s področja varstva narave, ki so vendar eden temeljev družbe in še posebejpomembne za prepoznavnost in perspektivo naše republike.
Z ruševin druge svetovne vojne, ene največjih humanitarnih kriz v zgodovini, je vzklil eden največjih dosežkov človeštva: Splošna deklaracija o človekovih pravicah.
Če želiš izpopolniti svoje znanje o pticah, se zabavati s sovrstniki in mentorji ter z njimi po taborniško preživeti teden dni ob čudovitem Cerkniškem jezeru, se moraš nedvomno udeležiti Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora »Bobnarica«. S prijavo pohiti, saj je število mest omejeno, zanimanje pa veliko!