Sredozemlje je ena izmed 25 tako imenovanih vročih točk biotske raznovrstnosti na svetu. Leta 2011 je Sredozemlje med svoja prioritetna območja uvrstila tudi mednarodna organizacija CEPF (Partnerska fundacija za kritično ogrožene ekosisteme ali Critical Ecosystem Partnership Fund), ki je na tem območju do danes podprla že več kot 80 naravovarstvenih projektov. Pri promociji, izboru in nadzoru nad financiranjem projektov sodeluje tudi DOPPS.
Slap Kravice so eden najlepših in najbolje obiskanih delov reke Trebižat, desnega pritoka Neretve. CEPF je podprl projekt trajnega sožitja lokalnega prebivalstva z naravnimi danostmi v porečju reke Trebižat. Foto: D. Kulijer
CEPF na območju Sredozemlja ostaja tudi v prihodnje
Prvotna zamisel CEPF-a je bila ostati v Sredozemlju pet let, nato pa preveriti, ali se je s pomočjo vlaganj v tem obdobju sektor civilne družbe, ki ga sestavljajo predvsem nevladne organizacije, v veliko manjši meri pa še inštituti, univerze, muzeji in druge raziskovalno-naravovarstvene institucije, ki niso del državnih garnitur, dovolj okrepil, da vlaganja vanj niso več potrebna. Da bi preverila, kakšno je stanje po več letih vlaganj, fundacija napravila več ciljnih raziskav o stanju civilne družbe na področju varstva biotske raznovrstnosti, o največjih grožnjah varstvu narave in katere prioritetne aktivnosti iz tega sledijo. Za ugotavljanje stanja si je CEPF izbral Balkan, regijo Sredozemlja, ki je v primerjavi s severno Afriko in Bližnjim vzhodom, kjer je fundacija prav tako aktivna, glede stanja in vpliva nevladnega segmenta družbe razmeroma dobro razvita, obenem pa je bilo na Balkanu podprtih tudi največ projektov.
Temeljni zaključek raziskav je ta, da stanje civilne družbe v segmentu varstva narave še zdaleč ni zadovoljivo. Umik CEPF-a bi pomenil še manj možnosti za financiranje prepotrebnih naravovarstvenih aktivnosti ter manj možnosti za okrepitev nevladnega sektorja. Ena najbolj presenetljivih ugotovitev študije je, da je CEPF na Balkanu eden najpomembnejših virov financiranja projektov, ki jih izvajajo nevladne organizacije. S 40 % deležem je kar dvakrat pomembnejši pri financiranju nevladnega sektorja kot drugo uvrščena EU, katere delež na Balkanu dosega komaj 20 %.
Podrobnejše ugotovitve raziskave in prihodnje usmeritve CEPF na območju Mediterana lahko najdete v Ekosistemskem profilu.
Pričela se je druga faza podpore v Sredozemlje
Udeleženci delavnice za prijavitelje projektov v Tomislavgradu, 2. februarja 2019. Foto: Borut Rubinić
Med prvo fazo podpore varstvu biotske raznovrstnosti v Sredozemlju med leti 2012 in 2017 je CEPF podprl 108 pobud, ji jih je podalo 93 organizacij iz 12 držav. Skupni znesek naložb je znašal 11 milijonov $, projekti pa so podprli več kot 130 skupnosti, pripomogli k razglasitvi 14 novih zavarovanih območjih in pomagali zaščititi 15 ogroženih vrst iz rdečega seznama IUCN. Območje Balkana je izmed celotnega območja Sredozemlja prejelo največ sredstev, kar odraža tudi boljšo zmožnost in kapaciteto naravovarstvenih organizacij v regiji.
V letu 2018 se je pričela druga faza podpore CEPF-a na območju Sredozemlja, kjer pri promociji, izboru in nadzoru nad financiranjem projektov za območje Balkana sodeluje tudi DOPPS. Z namenom pomoči pri prijavi projektov, kot tudi spodbujanja sodelovanja med različnimi organizacijami smo februarja letos za prijavitevlje iz Bosne in Hercegovine organizirali delavnico v Tomislavgradu.
Novi projekti druge faze vlaganja CEPF-a na območju Balkana so v zagonu, o novostih in uspešnih zgodbah pa vas bomo sproti obveščali.
Hkrati vas vabimo, da prelistate seznam uspešnih projektov in odličnih zgodb iz vsega sveta, katere so nastale ob finančni pomoči fundacije CEPF.
Doslej smo verjeli, da je Slovenija nekakšna oaza, kjer so ptice selivke varne pred nezakonitim ubijanjem. Sploh če se primerjamo s sosednjo Italijo in balkanskimi državami, kjer je kriminal nad pticami vsesplošno razširjen. A pričujoče poročilo kaže, da je kriminala nad pticami bistveno več, kot smo verjeli doslej.
