Z veseljem vas ponovno vabimo na Gugalnico, družabni
skupinski popis velike uharice!
Namen Gugalnice je učinkovitejše varstvo naše največje sove, z dogodkom pa združimo prijetno s koristnim in skupaj popišemo vrsto. Vsak od udeležencev pripomore, da lahko pregledamo čim večje območje, posvetimo pa se tudi izobraževanju, izmenjavi izkušenj in druženju.
Pri varstvu velike uharice lahko sodeluje vsak. Popis je nezahteven, neizkušeni udeleženci pa imate možnost, da se priključijo izkušenim in se tako hitro priučijo popisa. Vse več nas je takih, ki obiskujemo dogodek že vrsto let, kar ga dela še prijetnejšega. Več o popisu lahko najdete na i-Gugalnica2020.
Gugalnica na Krasu bo letos potekala v petek, 13. marca 2020, popoldan. Zborno mesto bo ob 16.30 na parkirišču pri Škocjanskih jamah.
Popis organiziramo skupaj s Parkom škocjanske jame, zato bomo zopet na izjemni lokaciji. Na popisu se bomo razkropili po Krasu. Po popisu bo predavanje o veliki uharici in druženje. Letošnje leto prinaša kup novih informacij iz življenja in varstva velike uharice v Sloveniji. Največ smo jih pridobili na projektu Za KRAS, v katerem smo se s pojektnimi partnerji konkretno lotili varstvene problematike mirnih con, srednje napetostnih daljnovodov, z natančnimi podatki iz telemetrije pa imamo prvič v Sloveniji možnost vpogleda v skrito življenje naših uharic. Da je slika še jasnejša, smo vzpostavili tudi živo sliko na dveh gnezdih. In da končno lažje formaliziramo Varuhe velike uharice smo v sklopu Interreg projekta LIKE pripravili novo spletno stran Varuhov, ter lične majice in značke. Pridite pogledat, izredno zanimivo bo.
Prosim, da se zaradi lažje organizacije dogodka prijavite s kratkim sporočilom na e-naslov tomaz.mihelic@dopps.si in poslali vam bomo natančnejša navodila za udeležbo dogodka. Sporočite tudi število udeležencev.
Se veselimo snidenja,
Tomaž Mihelič in ostali gostitelji



Izkušnje minulih let kažejo, da se je e-vnos podatkov odlično obnesel. Je enostaven, obenem pa zmanjšuje možnost napak in omogoča hiter pregled podatkov vsem popisovalcem.






V pismu znanstveniki soglašajo, da je omenjeni način kmetovanja privedel do strmega upada evropskih populacij ptic kmetijske kulturne krajine. Slednji je bil med letoma 1980 in 2015 namreč več kot 55 %. Podobni trendi so bili zaznani tudi pri drugih živalskih in rastlinskih vrstah, ki so vezane na kmetijsko krajino. V naravnih rezervatih Nemčije je bil v 27 letih zabeležen 76 % upad populacij žuželk. Omenjeni trendi so skrb vzbujajoči, saj so manj številčne obstoječe populacije bolj ranljive za izumrtje. Kot ključne vzroke za upad biotske pestrosti v kmetijski krajini, znanstveniki izpostavljajo odstranjevanje nekaterih krajinskih elementov (npr. mejic in dreves), uporabo pesticidov, širjenje namakalnih sistemov in izgubo pašnikov.