Novice

Zadnje objavljene novice:

Ohranjanje gnezdišč na Ptujskem jezeru

, Novice

Letošnje leto je bilo za kolonijske gnezdilke na Ptujskem jezeru izjemno. Na otokih jezera je gnezdilo 988 parov rečnih galebov, 26 parov črnoglavih galebov in 218 parov navadnih čiger. Uspeh lahko pripišemo dolgoletnemu varstvenemu upravljanju z gnezdišči, posebaj ugodno pa so na populacije vrst vplivali v letu 2014 zgrajeni prodnati otoki. Ti so posebaj prilagojeni za gnezdenje navadne čigre, vendar brez rednega upravljanja in odstanjevanja zarasti dolgotrajni uspeh ni zagotovljen.

Navadna čigra Foto: Tilen Basle

Brez podpornikov in prostovoljcev ne gre

Uspešno upravljanje z otoki na Ptujskem jezeru bi bilo brez pomoči številnih prostovoljcev nemogoče. Danes si pri delu pomagamo tudi z mehanizacijo, vendar so kljub temu marljive roke prostovoljcev tiste, ki omogočijo izvedbo akcije. V letošnjem letu smo akcijo izpeljali v nedeljo 23. septembra, pri delu pa nam je pomagalo 31 prostovoljcev. Skupaj smo v šestih urah z otokov odstranili vso zarast in otoke pripravili na prihod čiger in galebov v letu 2019.

Odstranjevanje zarasti na prodnatem otoku Ptujskega jezera. Foto: Damijan Denac

Prostovoljci v letu 2018: Alen Ploj, Aljaž Puhek, Benjamin Denac, Branko Pisanec, Damijan Denac, Dejan Bordjan, Dominik Bombek, Eva Horvat, Franc Bračko, Gaber Mihelič, Janez Leskošek, Jure Novak, Kalina Mihelič, Katja Mežnar, Luka Božič, Maks Sešlar, Martin Premzl, Matej Gamser, Matjaž Premzl, Mitja Denac, Monika Podgorelec, Neža Kocjan, Oscar Alcaraz Mugica, Rafko Pintar ,Rene Vrecl, Rok Lobnik, Stanko Jamnikar, Tilen Basle, Timotej Denac, Tjaša Zagoršek, Vesna Pirnat

Ob pregledu otokov smo hkrati ugotovili, da se na več mestih pojavljajo luknje ob ogradi, ki so nastale kot posledica posedanja materiala. Ker te predstavljajo nevarnost za mladiče, smo v novembru na prodnata otoka s čolnom in posebnim bagerjem prepeljali 20 kubičnih metrov novega proda, s katerim smo luknje ter depresije na otoku zatrpali. Spomladi 2019 bomo gnezdišče ponovno pregledali in morebitne na novo nastale nevarnosti odstranili.

Zatrpane luknje ter depresije na prodnatih otokih Ptujskega jezera. Foto: Tilen Basle

Prostovoljno akcijo čiščenja zarasti na otokih in njihovo popravilo smo izvedli v okviru projekta ČIGRA (PS INTERREG V-A SI-HR, PO 2014-2020).

Zanimivo!

Medtem ko smo se 23. septembra “”borili” z zarastjo na otokoh nas je na jezeru preletela velika govnačka (Stercorarius skua). Ta je vpičo vseh ulovila malo belo čapljo in jo na sredini jezera pojedla.  To je bil šele drugi podatek o opazovanju te vrste pri nas!

#ProtectWater

, Novice

Voda je življenje. Brez zdravih rek, jezer in mokrišč ni pitne vode, ni življenja. Evropske vodne vire ščiti evropska zakonodaja, vendar si mnogo nacionalnih vlad prizadeva oslabiti zakone. SKUPAJ jih moramo ustaviti.

V ČEM JE PROBLEM?

Po zadnjih podatkih kar 60% evropskih rek, potokov, jezer in mokrišč ni v dobrem stanju. Skozi generacije smo jih uničevali in onesnaževali, ter neodgovorno odvzemali velike količine vode.

Če bomo tako nadaljevali, bodo negativni učinki vidni povsod; od najmanjših, čisto vsakdanjih stvari, katere imamo za samoumevne, do celotnih industrijskih panog. Vplivalo bo tudi na nešteto vrst, ki za preživetje nujno potrebujejo vodne ekosisteme.

KDO JE KRIV?

Vsak je odigral svojo vlogo, vendar so naše vlade tiste, ki dopuščajo izkoriščanje naših rek, jezer in močvirij s trajnimi posledicami. Jezovi in druga infrastruktura (npr. za hidroenergijo, zaščito pred poplavami in plovbo) uničujejo naravni tok reke in onemogočajo reprodukcijo nekaterih vrst. Netrajnostno kmetijstvo onesnažuje in porabi velike količine vode.

Z evropsko vodno zakonodajo so se nacionalne vlade zavezale končati uničevanje vodnih virov, vendar danih obljub niso izpolnile. Še huje, sedaj želijo zakonodajo še oslabiti!

KAKŠNA JE REŠITEV?

Zavrteti čas nazaj in preprečiti poslabšanje rek ne bo mogoče brez močne zakonodaje. V Evropi imamo močan zakon, ki ščiti naše reke, jezera, mokrišča, potoke, somornico in podtalnico – Okvirno vodno direktivo. Slednja zagotavlja tudi, da so vodni viri v slabem stanju, najkasneje do leta 2027 obnovljeni in oživljeni.

Medtem, ko to berete, se številne nacionalne vlade trudijo oslabiti zakonodajo. To bi bila katastrofa za naše reke, jezera in mokrišča, od katerih smo vsi odvisni.

#ProtectWater

UKREPAJTE ZDAJ: povejte Evropski komisiji naj ohrani močno zakonodajo, ki ščiti naše vode!

 

700 mrtvih ptic tihotapil čez Slovenijo

, Novice,Sporočila za javnost

Mobilna enota Finančne uprave RS je na območju Fernetičev zasegla pošiljko 700 mrtvih ptic, ki so bile namenjene v Italijo.

Mobilni carinski oddelek Koper je na območju mejnega prehoda Fernetiči zasegel večjo pošiljko mrtvih ptic. V pošiljki je bilo 700 mrtvih poljskih škrjancev. Vrsta je zavarovano tako z Bernsko konvencijo, kot tudi z zakonodajo RS s področja varstva prostoživečih živalskih vrst.

Voznik, romunski državljan, jih je želel nezakonito prepeljati v Italijo. Izlovljene ptice so bile zelo verjetno namenjene na italijanski črni trg, kjer bi bile prodane za hrano v restavracijah.

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS – BirdLife Slovenia) se v sklopu projekta »Proti nezakonitemu ubijanju ptic na jadranski selitveni poti« ukvarjamo tudi z ugotavljanjem razsežnosti nezakonitega transporta ptic preko Slovenije. Ugotavljamo, da gre v Sloveniji pri nezakonitem transportu zavarovanih vrst ptic za posameznike, ki ptice lovijo v tujini, predvsem v državah jugovzhodne Evrope (Hrvaška, Srbija, Romunija, itd.) in jih nato želijo nezakonito prepeljati v drugo državo, največkrat Italijo. Ocenjujemo, da je letno preko Slovenije pretihotapljenih od 38.000 – 180.000 ptic.

Ob enem še vedno prosimo ljubitelje narave, da nam ob zaznavi suma nezakonitega lova ali ubijanja ptic informacije posredujejo na dopps@dopps.si ali na telefon 041 712 796.

Sporocilo za javnost_700 mrtvih ptic čez Slovenijo

Zaključek natečaja “Ptice in naš vrtec”

, Novice

V letošnjem letu smo v sodelovanju z Mestno občino Maribor izvedli likovni natečaj “Ptice in naš vrtec”, s katerim smo želeli spodbuditi naše najmlajše k opazovanju ptic v okolici njihovega vrtca in h kreativnemu izražanju.

Na likovnem natečaju je sodelovalo 6 vrtcev, ki so skupaj poslali kar 49 likovnih del. Z velikim naskokom pred ostalimi je v kategoriji število poslanih likovnih del zmagal vrtec Tezno Maribor, saj so njihovi varovanci prispevali kar 22 likovnih del. Vrtec bo za nagrado prejel gnezdilnico za ptice, ki jo bodo člani našega društva namestili v njegovo okolico. Za vrtec bomo pripravili še kratko predstavitev o pomenu gnezdilnic za ptice v urbanih območjih in njihovem vzdrževanju. Izmed vseh prejetih izdelkov je natečajna komisija izbrala 3 zmagovalna dela in dodatnih 17 del, ki jih predstavljamo v spletni galeriji. Trije zmagovalci bodo prejeli simbolične nagrade. Vsem vrtcem se zahvaljujemo za sodelovanje in čestitamo vsem zmagovalcem!

Tri zmagovalna dela:

  1. Ptice v letu, Nik Pečanec, vrtec Otona Župančiča, enota Mehurčki
  2. Slikanje vrabčka, Ema Kline, Vrtec Rače
  3. Jata ptic, Tin Vajngler, vrtec Otona Župančiča, enota Mehurčki

Dvajset izbranih del:

Izvedbo natečaja je podprla Mestna občina Maribor.

Dokumentarni film: PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV

, Novice

Film o vsakdanjem življenju ptic, ki ostaja prikrito večini od nas. Avtor namreč odstira osupljive podrobnosti iz življenja ptic, od katerih mnoge živijo v neposredni bližini ljudi, a jim ne pridejo tako rekoč nikoli pred oči. Matej Vranič je dve leti s kamero spremljal življenje ptic, ki naseljujejo jezera in okolico. Zahtevno delo je uspešno opravil zahvaljujoč več kot 30-letnemu zasebnemu zanimanju za živalski svet in 20-letnemu poklicnemu ukvarjanju s snemanjem in fotografijo.

Film Ptice jezer, njihova vrnitev prikaže, kako so se v nekoč zaradi industrije uničeno okolje znova vrnile ptice. Jezera v okolici Velenja, ki so geografsko središče filma, so nastala kot posledica posedanja tal nad rovi premogovnika. Ta je začel obratovati konec 19. stoletja, sredi 20. stoletja pa je začela tu delovati še termoelektrarna, ki je povzročila hudo onesnaženje jezerske vode in izginotje življenja v njej. Posledično so izginile tudi mnoge ptice. Po dolgotrajnem ekološkem sanacijskem programu, ki se je začel sredi 80. let, se je v vodo vrnilo življenje. Sčasoma so se vrnile tudi ptice, prišle so celo nekatere vrste, ki jih prej ni bilo.

Film PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV je odličen prikaz, kako lahko človek nekoč uničeno industrijsko območje spremeni v prijazno okolje, kamor se vrne življenje.

Nastajanje filma

Pri nastajanju filma je morala biti snemalna ekipa zelo iznajdljiva in potrpežljiva. Za celoten film so potrebovali kar 380 snemalnih dni. Včasih je bilo za le nekaj sekund trajajoč posnetek potrebnih več mesecev. Posebej zahtevno nalogo je predstavljal upočasnjen podvodni posnetek vodomca, ki pod vodo ujame ribico. Posrečil se jim je šele po osmih mesecih priprav in trdega dela. Pri filmu je zelo pomemben tudi zvok, saj gledalcu omogoča, da dobi pravi vpogled v živalski svet in ga v celoti začuti. Zato mora biti odlično posnet. Kljub sodobni profesionalni opremi pa je v naravi precej zahtevno posneti kvaliteten zvok. Predvsem zato, ker živimo v okolju, kjer je hrup stalno prisoten, pa čeprav se ga morda sploh ne zavedamo.

Šaleška jezera so danes zbirališča mnogih vrst ptic. Pozimi lahko na bregu opazimo kormorana, ki si po lovu suši svoje razprte peruti. Spomladi selivke začnejo svoj paritveni ples, stare znanke kukavice podtikajo svoja jajca, ujede pripravljajo svoji bliskoviti napad. Poleti, ko je želja po kopanju v Velenjskem jezeru izpolnjena, se lahko oddaljimo od trušča in od daleč opazujemo barvitega čebelarja ali neobičajnega ribjega orla. Do jeseni bo več tisoč škorcev vsako noč prespalo v trstičju. Šoje in srake bodo ropale koruzna polja….

V Šaleški dolini je bilo oglašanje ptic pred tridesetimi leti redkost, danes pa so ornitologi tam našteli več kot 200 različnih vrst ptic.

Matej Vranič je fotografije z motivi narave objavil v številnih koledarjih, na razglednicah, v knjigah in revijah. Prejel je naziv Slovenski naravoslovni fotograf leta 2017 in priznanje za Slovensko naravoslovno fotografijo leta 2017. Njegove fotografije so bile razstavljene v številnih lokalnih galerijah in razstavah. Za revijo National Geographic Slovenija je pripravil številne zgodbe s tematiko divjih živali. Danes je, bolj kot na fotografijo samo, osredotočen na snemanje dokumentarnih filmov o prosto živečih živalih. Verjame, da s trdim delom in strastjo pride tudi uspeh.

Besedilo: Matej Vranič, povzeto po Marjan Žiberna, Maja Omladič Topovšek
Fotografije: Matej Vranič

 
Film je v letošnjem letu prejel že številne nagrade na tujih filmskih festivalih:

  • China International Green Film Week 2018 – nagrado za najboljšo fotografijo
  • Vaasa Nature Wildlife Film Festival 2018 – drugo mesto posebna nagrada žirije
  • Matsalu Nature Film Festival 2018 – posebna diploma
  • International du Film Ornithologique 2018 – tekmujejo za najboljši ornitološki film.

 Več informacij o filmu lahko najdete na spletni strani BIRDS OF THE LAKES, film pa si bo v kratkem mogoče ogledati v slovenskih art kinematografih. Katerih? SPORED je že na voljo, izberite kraj ter datum in pošljite oči in ušesa na pašo!

Razpis za delovno mesto v Ljubljani

, Novice

Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto varstvenega ornitologa za delo na kohezijskem projektu PoLJUBA v osrednji pisarni v Ljubljani.

Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti najmanj 7. (sedmo) stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja
  • biologije, varstva narave, agronomije ali drugega sorodnega področja
  • znanje vsaj enega tujega jezika (prednostno angleščine)
  • vozniški izpit B kategorije
  • zahtevnejše poznavanje programskega orodja Windows in Office (Word, Excel)
  • zaželeno je poznavanje GIS programskega orodja (Arc Wiev, MapInfo, ind)
  • seznanjenost s področjem varstva narave
  • samoiniciativnost in dobre komunikacijske sposobnosti
  • osnovno poznavanje ptic
  • zaželeno je poznavanje področja kmetijstva
  • imeti mora izkušnje s terenskim delom

Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami s področja projektnega dela, ornitologije, varstva narave in kmetijstva (štejejo tudi izkušnje v okviru študentskega in prostovoljnega dela)

Kraj zaposlitve: DOPPS – osrednja pisarna v Ljubljani in občasno na terenu na projektnem območju na Ljubljanskem barju.

Trajanje zaposlitve: Delovno razmerje se sklepa za določen čas štirih mesecev s polnim delovnim časom z možnostjo podaljšanja do konca trajanja projekta, t.j. do konca 2021, ter z možnostjo nadaljnje zaposlitve na drugih projektih.

Zbiranje vlog: Pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite do vključno ponedeljka 22. oktobra 2018 na naslov: DOPPS, p.p. 2290, 1001 Ljubljana, s pripisom: »za razpis«.

V življenjepisu naj kandidati podrobneje opišejo zahtevane izkušnje oz. način pridobljenega znanja.

Zaposlitev sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

Združimo moči za varstvo ptic selivk

, Novice

Danes obeležujemo Svetovni dan ptic selivk. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije si prizadeva, da bi bile selitvene poti ptic čim bolj varne.

Ko se poletje bliža koncu in s tem tudi čas gnezdilne sezone, se na milijone ptic odpravi na zahtevno in dolgo pot v toplejše, s hrano bogate kraje. Vendar se za mnoge ptice selivke njihova pot ne konča na jugu. Na žalost jih na tisoče  konča v pasteh, mrežah ali limanicah ter nazadnje na krožniku ali pa kot okras na steni.

Slovenija je veljala za nekakšno oazo, kjer so ptice selivke varne pred nezakonitim ubijanjem. A v zadnjih nekaj mesecih v sklopu projekta »Proti nezakonitemu ubijanju ptic na jadranski selitveni poti« ugotavljamo, da temu žal ni tako. Kriminala nad pticami je v Sloveniji precej več, kot smo verjeli doslej. Predvsem je precej lova na ptice pevke za namene zadrževanja v kletkah in nadaljnje preprodaje na italijanski črni trg ter nezakonitega streljanja, kjer so žrtve zelo pogosto ribojede vrste ptic. Na osnovi trenutnega poznavanja problematike ocenjujemo, da je v Sloveniji letno nezakonito ulovljenih ali ubitih 8.500 – 46.500 osebkov ptic.

Na DOPPS vas ob Svetovnem dnevu ptic selivk (World Migratory Bird Day 2018) pozivamo, da pomagate pticam, da bo njihova selitvena pot na jug čim bolj varna. Združimo moči za varstvo ptic selivk!

Ob tako pomembnem dnevu prav tako prosimo ljubitelje narave, da nam ob zaznavi suma nezakonitega lova ali ubijanja ptic informacije posredujejo na dopps@dopps.si ali na telefon 041 712 796.

#ProtectWater

, Novice

Voda je življenje. Brez zdravih rek, jezer in mokrišč ni pitne vode, ni življenja. Evropske vodne vire ščiti evropska zakonodaja, vendar si mnogo nacionalnih vlad prizadeva oslabiti zakone. SKUPAJ jih moramo ustaviti.

V ČEM JE PROBLEM?

Po zadnjih podatkih kar 60% evropskih rek, potokov, jezer in mokrišč ni v dobrem stanju. Skozi generacije smo jih uničevali in onesnaževali, ter neodgovorno odvzemali velike količine vode.

Če bomo tako nadaljevali, bodo negativni učinki vidni povsod; od najmanjših, čisto vsakdanjih stvari, katere imamo za samoumevne, do celotnih industrijskih panog. Vplivalo bo tudi na nešteto vrst, ki za preživetje nujno potrebujejo vodne ekosisteme.

KDO JE KRIV?

Vsak je odigral svojo vlogo, vendar so naše vlade tiste, ki dopuščajo izkoriščanje naših rek, jezer in močvirij s trajnimi posledicami. Jezovi in druga infrastruktura (npr. za hidroenergijo, zaščito pred poplavami in plovbo) uničujejo naravni tok reke in onemogočajo reprodukcijo nekaterih vrst. Netrajnostno kmetijstvo onesnažuje in porabi velike količine vode.

Z evropsko vodno zakonodajo so se nacionalne vlade zavezale končati uničevanje vodnih virov, vendar danih obljub niso izpolnile. Še huje, sedaj želijo zakonodajo še oslabiti!

KAKŠNA JE REŠITEV?

Zavrteti čas nazaj in preprečiti poslabšanje rek ne bo mogoče brez močne zakonodaje. V Evropi imamo močan zakon, ki ščiti naše reke, jezera, mokrišča, potoke, somornico in podtalnico – Okvirno vodno direktivo. Slednja zagotavlja tudi, da so vodni viri v slabem stanju, najkasneje do leta 2027 obnovljeni in oživljeni.

Medtem, ko to berete, se številne nacionalne vlade trudijo oslabiti zakonodajo. To bi bila katastrofa za naše reke, jezera in mokrišča, od katerih smo vsi odvisni.

#ProtectWater

UKREPAJTE ZDAJ: povejte Evropski komisiji naj ohrani močno zakonodajo, ki ščiti naše vode!

SVET BREZ PIVA?

Veliko sestavin je potrebnih za izdelavo vašega najljubšega piva, a vse se začne s kvalitetno vodo. Na žalost kvaliteta evropskih vodnih virov strmo pada.

Evropski pravni okvir varuje reke, jezera, mokrišča, potoke in podtalnico. Zagotavlja, da države članice varujejo njihove vode in obnovijo, kar je že bilo uničeno. Leto 2027 je zadnji rok za izpolnitev ciljev Vodne direktive.

Medtem, ko to berete, se številne države članice trudijo oslabiti direktivo. MORAMO jih ustaviti! Povejte Evropski komisiji naj ohrani našo zakonodajo močno ter da SUHO, UMAZANO in LUKSUZNO PIVO ostanejo le del naše domišljije.

Carina je v petek odkrila letos največji primer tihotapljena ptic čez Slovenijo

, Novice

Mobilni carinski oddelek Ljubljana je v petek, 5.10.2018, na postajališču Lukovica v avtobusu med osebno prtljago našli škatle z zmrznjenimi pticami.

Cariniki so ustavili voznika avtobusa s prikolico, pri katerem so med rutinskim pregledom prtljage našli 15 škatel z mrtvimi pticami. Natančen pregled škatel je opravila varstvena ornitologinja našega društva. V škatlah je zabeležila 1349 osebkov ptic, ki so pripadale 13 vrstam. Največ med njimi je bilo rdečegrlih cip (1028 osebkov), nekaj sto osebkov bele pastirice in travniške cipe, nekaj deset osebkov poljskih škrjancev, in še posamezni osebki liščka, kmečke lastovke, zelenca, prepelice, severnega kovačka, rumene pastirice ter velikega in trsnega strnada. Vse vrste ptic, najdene v škatlah, so zavarovane z Bernsko konvencijo in po zakonodaji RS s področja varstva prosto živečih živalskih vrst.

Ptice so bile ulovljene in ustreljene v Romuniji, voznik pa jih je želel nezakonito prepeljati v Italijo. Izlovljeni osebki so bili namenjeni na italijanski črni trg, kjer bi bili prodani za hrano v restavracijah. Te ”posebne ptičje jedi” je mogoče dobiti le kratko obdobje v letu, to je predvsem v času jesenske selitve ptic.

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije se v sklopu projekta »Proti nezakonitemu ubijanju ptic na jadranski selitveni poti« ukvarjamo tudi z nezakonitim transportom ptic preko Slovenije. Ugotavljamo, da se je število zaznanih primerov vse od leta 2013, ko Slovenija ni več zunanja meja EU, zmanjšalo, vendar je treba poudariti, da je to predvsem zaradi neizvajanja carinskega nadzora na mejah. Razsežnost pojava tako v zadnjih letih ni znana, vendar podatki kažejo, da se ni bistveno zmanjšala. Slovenija ostaja tranzitna država za ptice, ulovljene tako na območju vzhodne kot tudi jugovzhodne Evrope.