#PticeOkoliNas v letu 2019

Najštevilčnejše vrste ptic v zadnjih desetih letih.

Kaj ste opazovali tekom akcije Ptice okoli nas v letu 2019? Zahvaljujoč 1360 opazovalcem sedaj vemo, katere ptice so bile najštevilčnejše in kaj se z njimi dogaja skozi čas v zadnjih enajstih letih. Poglejmo rezultate!

Zmagovalci so? Urbani generalisti!

Prav nič presenetljivega, da je tudi letos na prvem mestu domači vrabec, ki z naskokom prevladuje že zadnih 10 let. Sledijo mu domači golob, siva vrana in poljski vrabec. Slednje vrste po številčnosti predstavljajo skoraj polovico (49%) vseh opazovanih ptic. Vendar zakaj so tako številčne ravno te vrste?
Vse štiri vrste ptic imajo nekaj skupnih lastnosti; raznoliko prehrano, skupinsko vedenje, gnezdenje na umetnih strukturah in zaupanje ljudem. Z eno besedo bi jih lahko poimenovali generalisti, saj imajo zelo raznoliko prehrano in se znajo hitro prilagoditi novim razmeram. Zato ni nič nenavadnega, do so ravno te vrste najštevilčneje v naših mestih in naseljih.

Skupaj smo v okviru akcije Ptice okoli nas v letu 2019 opazovali 17.132 ptic, ki so pripadale 71 vrstam.

Rezultati akcije Ptice okoli nas v letu 2019 (pdf)

Generalist ni nadloga, je naš pomočnik

Vrabci, golobi in vrane so žal prevečkrat smatrani kot mestna nadloga in tukaj jim zagotovo delamo krivico. Najprej se moramo vprašati, zakaj so sploh tukaj? Po večini zaradi ugodnejše mikroklime in ustreznih umetnih gnezdišč, v največji meri pa zaradi obilice hrane, ki jo ljudje puščamo za seboj (beri smeti). Če pogledamo z drugega zornega kota vidimo, da nam te ptice vbistvu pomagajo in za nami čistijo umazanijo! Zato ne preganjajmo ptic in raje poskrbimo, da hrana ne bo odpadek.

Povsod pinože

Če smo povsem odkriti smo vas letos malce pretentali. Daleč najštevilčnejša (vendar ne najpogostejša) vrsta opažena v okviru akcije Ptice okoli nas je bila pinoža. Najverjetneje ste zasledili, da smo preteklo zimo v Zasavju gostili približno 5 miljonsko jato teh severnih gostov. Slednje se je seveda odražalo na podatkih, katere ste nam sporočili. Nemalo zapisov se je glasilo: »Več tisoč pinož leta mimo hiše več kot pol ure« ali »Pinož, da je vse črno«. Povsem razumljivo je, da je takšno količino ptic nemogoče prešteti, zato točnega podatka o številu opazovanih pinož v okviru akcije nimamo.

Pinože je v naše kraje najverjetneje privabila ogromna količina žira in relativno suha zima. Slednje je najverjetneje tudi razlog, da so tudi številne druge vrste ptic krmilnice obiskale bolj poredko.

Ptice preštevajo tudi mladi

Tudi letos se je akcije udeležilo mnogo mladih, kar je še posebej vzpodbudno. Izmed 1360 sodelujočih je bilo kar 970 učencev iz 44 vrtcev in osnovnih ter srednjih šol. Najbolj pridno so ptice preštevali na Osnovni šoli Gorišnica (86 učencev), vrtcu Vransko in Šempeter (v vsakem po 70 učencev) in Biotehniškem centru Naklo (45 učencev). Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, predvsem pa vzgojiteljem in profesorjem, ki so mlade spodbudili k opazovanju ptic.


Ptice bodo okoli nas tudi v 2020

Če ne bo kakšnega kataklizmičnega dogodka bodo ptice okoli nas tudi v letu 2020. Torej, zakaj jih ne bi preštevali?

Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2020 potekala ob ponedeljka, 27. januarja do nedelje, 2. februarja. V tem tednu si morate enkrat vzeti pol ure časa in opazovati ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici doma, na ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). Svoja opazovanja nam nato sporočite do konca februarja prek e-obrazca, ki ga najdete na spletni strani ptice.si, kjer najdete tudi vse dodatne informacije in gradiva (letak, plakat), ki vam bodo v pomoč pri opazovanju.

Prvo srečanje prostovoljcev projekta Adriatic flyway 4

V soboto, 9. novembra je v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok potekalo prvo srečanje prostovoljcev v okviru projekta Adriatic Flyway 4 “Proti nezakonitemu ubijanju ptic na jadranski selitveni poti”. Za uspešno odkrivanje in preganjanje nezakonitega lova in ubijanja ptic v Sloveniji je nujno medsebojno sodelovanje. Zato je bil cilj našega prvega srečanja medsebojno spoznavanje, druženje in učenje.

Udeleženci srečanja prostovoljcev proti nezakonitemu ubijanju ptic. Foto: Alen Ploj

Za začetek so si udeleženci dogodka ogledali kratek film Mihe Horvata, mladega in nadvse perspektivnega študenta Medijskih komunikacij, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Miha je film o problematiki nezakonitega lova in ubijanja ptic posnel v sklopu svojega študijskega projekta. Film je dostopen tudi na tej povezavi.

Na srečanju pa so svoje bogato znanje in izkušnje delili tudi trije izjemni slovenski ornitologi ter poznavalci varstva ptic.

Dr. Dejan Bordjan (Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, BF UN Ljubljana) je udeležencem dogodka predstavil problematiko svinca ter različne poti zastrupljanje prosto živečih ptic. V Evropi namreč vsako leto zaradi zastrupitve s svincem umre vsaj milijon ptic.

Svoje bogato ornitološko znanje je z udeleženci dogodka delil tudi Tomaž Mihelič (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije), ki nam je predstavil slovenske ujede in sove ter probleme s katerimi se srečujemo pri varstvu njihovih populacij.

Milan Ružič je predstavil svoje bogate izkušnje b boji proti krivolovu v Srbiji. Foto: Alen Ploj

Doc. dr. Al Vrezec je udeležence dogodka popeljal v magični svet muzejskih zbirk. V izjemno poučnem in praktičnem predavanju nam je predstavil uporabo ornitoloških zbirk ter možnosti, ki jih nudijo v moderni uporabi muzejskih zbirk.

V izjemno čast in veselje nam je bilo v naši sredi gostiti tudi Milana Ružića, mednarodno priznanega strokovnjaka za zaščito narave in ptic z več kot 70 strokovnimi članki na to temo. Zadnjih 18 let svoje kariere je posvetil boju proti nezakonitemu lovu na ptice v Srbiji in na Balkanu. Rezultati njegove ekipe so izjemni, in po njihovem vzoru se zgledujejo mnoge balkanske in evropske države.

Svoje izkušnje in terenska doživetja so z udeleženci dogodka delili že aktivni prostovoljci. Posebno sta udeležence dogodka navdušili dve zanimivi predavanji prostovoljk, ki sta se v letošnjem letu udeležili kampa »v boju proti nezakonitemu lovu« v Srbiji ter na Hrvaškem.

DOPPS ostaja upravljalec Naravnega rezervata Škocjanski zatok še nadaljnjih deset let

Minister za okolje in prostor Simon Zajc in predsednik Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Rudolf Tekavčič sta 6. novembra 2019 podpisala aneks št. 2 h Koncesijski pogodbi za upravljanje Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Podlaga za podpis je bil Sklep Vlade Republike Slovenije (z dne 18. 7. 2019), s katerim je ta odločila, da se Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije koncesija po dvajsetih letih uspešnega upravljanja Naravnega rezervata Škocjanski zatok podaljšala za nadaljnjih deset let.

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je leta 1999 postalo prvi koncesionar za upravljanje zavarovanega območja narave v Sloveniji, in sicer leto prej razglašenega Naravnega rezervata Škocjanski zatok. V teh dvajsetih letih smo dosledno in z vestnostjo dobrega gospodarja izpolnjevali vse pogodbene obveznosti. Med glavnimi rezultati našega upravljavskega dela v sodelovanju z MOP, ZRSVN, ARSO, Mestno občino Koper, drugimi upravljavci in deležniki velja izpostaviti predvsem obnovo in habitatno ureditev Škocjanskega zatoka, ki je skupaj z načrtovanjem in pripravami potekala v letih 2000–2008 ter zgraditev infrastrukture za obisk naravnega rezervata v letih 2014–2016. Z obnovo je bil dosežen varstveni cilj naravnega rezervata: vzpostavljeno je bilo ugodno stanje varovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki ga DOPPS s strokovnim upravljanjem habitatnih tipov in habitatov vrst odtlej uspešno vzdržuje in nadgrajuje. Z zgraditvijo objektov je bila uresničena ureditev naravnega rezervata odprtega za javnost, delo z obiskovalci pa je uspešno steklo po odprtju objektov in naravnega rezervata marca 2016.

Podpis aneksa h koncesijski pogodbi. Foto: Alen Ploj

Minister Simon Zajc: »Zaradi dobrih rezultatov smo se na MOP odločili predlagati vladi, da se koncesijska pogodba z DOPPS podaljša. Mene veseli predvsem to, da je bil z obnovo dosežen cilj – to je ugodno stanje varovanih rastlinskih in živalskih vrst in habitatov. Naravni rezervat je namreč prav zaradi svoje pestrosti izjemno pomemben. Veseli me tudi, da je bila v zadnjih letih zgrajena infrastruktura, ki omogoča, da ljudje obiščejo ta rezervat na način, ki omogoča ohranjanje naravnih danosti.«

Na DOPPS smo bili v preteklih dveh desetletjih upravljanja uspešni tudi pri pridobivanju projektnih, sponzorskih in donatorskih sredstev ter ustvarjanju lastnih prihodkov rezervata, saj smo za urejanje in upravljanje območja dodatno pridobili približno 2 milijona evrov. Naša povezanost z lokalnim okoljem je zelo dobra, sodelovanje z Mestno občino Koper, Luko Koper d.d. ter drugimi deležniki, ki so tako iz javnega, kot tudi iz poslovnega in akademskega sektorja, pa v izrazito podporo ciljem naravnega rezervata.

Predsednik DOPPS, Rudolf Tekavčič, je ob tem poudaril: »Na društvu smo še posebej ponosni na uspešnost obnove in upravljanja Škocjanskega zatoka, kjer na 122 hektarjev velikem območju ohranjamo izjemno biotsko raznovrstnost. Od več kot 1400 evidentiranih živalskih in rastlinskih vrst je kar 254 vrst ptic, kar je več kot 65% vseh pri nas opaženih ptic. Tukaj je denimo v Sloveniji prvič začela gnezditi rjava čaplja. Tudi stanje habitatov je zelo ugodno, predvsem tistih, ki so na seznamu Natura 2000.«

Več kot 2.500 znanstvenikov s podpisi pritrjuje: »Intenzivno kmetijstvo nam uničuje naravo!«

Populacije ptic, sesalcev, plazilcev, dvoživk in žuželk po vsej Evropi so v strmem upadu zaradi škodljivih praks intenzivnega kmetijstva. Evropski vodilni znanstveniki zato pozivajo Evropsko unijo k reformi trenutno uničujoče skupne kmetijske politike (SKP) in posledično k zaustavitvi njenega, pogosto nepovratnega, izkoreninjanja narave.

Organizacije celotne Evrope in širše, ki jih zastopa 2.500 znanstvenikov so se danes prvič z odprtim pismom obrnile na Evropski parlament. V pismu poudarjajo skupno znanstveno spoznanje, da je vedno večja izguba biodiverzitete močno povezana z intenziviranjem kmetijstva ter dodajajo naj Evropska unija kmetijsko politiko, trenutno ključno gonilno silo uničevanja narave, v bodoče prilagodi podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti.

Državljani Evropske unije trenutno preko davkov plačujejo skoraj 60 milijard evrov za potrebe izplačil subvencij v okviru skupne kmetijske politike, ki po večini financirajo intenzivno in industrijsko kmetijstvo. Tovrsten model kmetovanja pa neposredno vodi do izgube biotske raznovrstnosti, onesnaženja vode in zraka, prekomernega črpanja vode, drastičnega povečanja uporabe pesticidov in prispeva k podnebni krizi.

V pismu znanstveniki soglašajo, da je omenjeni način kmetovanja privedel do strmega upada evropskih populacij ptic kmetijske kulturne krajine. Slednji je bil med letoma 1980 in 2015 namreč več kot 55 %. Podobni trendi so bili zaznani tudi pri drugih živalskih in rastlinskih vrstah, ki so vezane na kmetijsko krajino. V naravnih rezervatih Nemčije je bil v 27 letih zabeležen 76 % upad populacij žuželk. Omenjeni trendi so skrb vzbujajoči, saj so manj številčne obstoječe populacije bolj ranljive za izumrtje. Kot ključne vzroke za upad biotske pestrosti v kmetijski krajini, znanstveniki izpostavljajo odstranjevanje nekaterih krajinskih elementov (npr. mejic in dreves), uporabo pesticidov, širjenje namakalnih sistemov in izgubo pašnikov.

V podporo pismu Harriet Bradley, sodelavka za področje kmetijske politike, BirdLife Europe, pravi: »Znanstveni dokazi govorijo sami po sebi – intenzivno kmetijstvo ubija naravo. Če skupna kmetijska politika ne bo celostno spremenjena – če ne bomo naredili prostora za naravo – potem bodo obljube Zelenega sporazuma za Evropo v povezavi z biodiverziteto in podnebjem samo prazne besede na še enem dodatnem papirju.«

Zaključen 9. Pomurski ornitološki vikend

Člani Pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so v začetku krompirjevih počitnic, med 25. in 28. oktobrom, izvedli že deveti Pomurski ornitološki vikend (POV). POV-a, ki je letos potekal na Osnovni šoli Sv. Jurij ob Ščavnici, se je udeležilo 23 učencev iz 8 osnovnih šol ter 9 mentorjev.

Med petkom in ponedeljkom so učenci spoznavali ptice in njihovo oglašanje na terenu v okolici šole, ob Blaguškem jezeru in stari strugi Ščavnice, prisluhnili zanimivim predavanjem, se pomerili v osvojenem znanju ter ga predstavili zbranim gostom in staršem na zaključni prireditvi.

»Otroke je še posebej navdušil obisk Blaguškega in Gajševskega jezera, kjer so spoznavali vodne vrste ptic ter zanimive preletnice, ki so jih predstavili na svojih plakatih ob zaključku,« je povedala Nataša Bavec, vodja 9. POV-a.

Foto: Monika Podgorelec

Udeleženci, razdeljeni v posamezne skupine (Vodne ptice, Ptice gozda, Ujede in sove, Ptice preletnice in prezimovalke, Gnezdilnice), so z mentorji raziskovali pester ptičji svet. Tekom Pomurskega ornitološkega vikenda so opazili in slišali 69 vrst ptic.

»Pomurski ornitološki vikend je razkril meglo pred mojimi očmi. Nisem si mislil, da je toliko vrst ptic in da imajo takšne posebne zmožnosti. S prijaznimi mentorji in njihovo profesionalno opremo smo lahko res raziskali in razumeli ptice,« je povedal Filip Lev.

Letošnjega Pomurskega ornitološkega vikenda ne bi bilo brez predanih prostovoljcev (letos so v POV vložili okrog 500 prostovoljnih ur dela) ter donatorjev in sponzorjev. V imenu organizatorji 9. POV se tako zahvaljujemo: Osnovni šoli Sv. Jurij ob Ščavnici, Občini Sv. Jurij ob Ščavnici, Tovarni bovdenov in plastike Lenart, podjetju Teo-Ten, podjetju Pomurski sejem, podjetju Ekoncept, podjetju Elektro Maribor in zavarovalnici Vzajemna.

Foto: Gregor Domanjko

Vabilo na srečanje prostovoljcev v boju proti nezakonitemu lovu ptic

V okviru projekta Adriatic Flyway 4 organiziramo prvo srečanje prostovoljcev. Za uspešno odkrivanje in preganjanje nezakonitega lova in ubijanja ptic v Sloveniji je nujno medsebojno sodelovanje. In Vi, dragi prostovoljci, ste ključ do uspešnega dela.

Cilj našega prvega srečanja je, da se med sabo spoznamo, poklepetamo, se kaj novega naučimo ter vzpostavimo medsebojno aktivno sodelovanje.
Na srečanju bodo z nami delili svoje bogato znanje in izkušnje:

  • Milan Ružić, mednarodno priznan strokovnjak za področje nezakonitega lova ter varstvo narave;
  • Dejan Bordjan, izjemen poznavalec ptic, njihove ekologije in biologije;
  • Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog – strokovnjak za ujede in sove.

Z vami pa bodo svoja doživetja in izkušnje delili tudi naši že aktivni prostovoljci.

Srečanje bo potekalo v soboto, 9. novembra 2019 od 10.00 do 14.00 ure, v Centru za obiskovalce Naravni rezervat Škocjanski zatok.
Iskreno upamo, da si boste lahko vzeli čas ter prišli na naše prvo srečanje.

Za dodatne informacije in potrditev udeležbe sem vam na voljo preko email naslova tjasa.zagorsek@dopps.si ali telefonske številke 031 439 051.

Lepo vas pozdravljam in se veselim srečanja z vami!

Tjaša Zagoršek

Tematska številka revije o NR Škocjanski zatok

Člani DOPPS se upravičeno lahko pohvalimo s čudovitim Naravnim rezervatom Škocjanski zatok, ki smo mu tokrat namenili kar celotno številko jesenske revije Svet ptic. Vabim vas, da se poglobite v branje o napornih začetkih zavarovanja oaze na pragu Kopra, izveste kdo je bil pobudnik in zakaj, kako se je v obdobju spreminjanja in nastajanja čudovitega primorskega bisera spreminjala vrstna pestrost ptic, morsko živalstvo in ostala živa bitja – kačji pastirji, hrošči, rastlinstvo idr. Izveste lahko tudi, kje je DOPPS dobival finančno podporo, da je izpeljal renaturacijo, vzpostavil učno pot in zgradil nujno potrebne objekte – center, opazovalnice, hlev idr. Ob tem se je bilo treba spopasti tudi z vzdrževanjem posebnih življenjskih prostorov, pri čemer je nastal nov izziv – kako izbrati primerno pašno žival, ki bo preživela v močvirnih tleh. Zaposleni v zatoku pa so se soočili še z drugimi nalogami – kako pripraviti dobre učne programe za šole in vrtce, šolo jahanja, prodajo v baru in trgovini, biti samozadostni in še in še.

Ob vseh teh zanimivih prebiranjih zgodovinskih zapisov razvoja Naravnega rezervata Škocjanski zatok, pa vas lahko ganejo tudi besede vplivnih osebnosti, politikov in odločevalcev, ki so za revijo napisali nekaj ganljivih pogledov na napore ob nastanku Škocjanskega zatoka – nekdanji minister za okolje in prostor, dr. Pavel Gantar, Mladen Berginc in dr. Marija Markeš, oba nekdanja uslužbenca direktorata za okolje in prostor, idr.

Za konec pa smo pripravili še nekaj kratkih društvenih novic.

Prijetno jesensko branje želim!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

    Kazalo

    • 4: Ptice v Škocjanskem zatoku
    • 6: Ptice Naravnega rezervata Škocjanski zatok – včeraj in danes
    • 11: O kačjih pastirjih Škocjanskega zatoka
    • 12: Morsko živalstvo Škocjanskih lagun – zgodba o uspehu
    • 14: Od mrtvega laboda do prenovljene zibelke življenja
    • 19: Kaj nam lahko DNK pove o hudourniku in njegovem bledem bratrancu?
    • 20: Hrošči Naravnega rezervata Škocjanski zatok
    • 22: Čapljica
    • 30: Mladen Berginc
    • 33: Življenski prostori in rastlinstvo NR Škocjanski zatok
    • 36: Na obisk v Škocjanski zatok
    • 38: Kamarški konji v Škocjanskem zatoku
    • 40: Naravni rezervat Škocjanski zatok kot učilnica v naravi
    • 42: Luka Koper v sožitju s Škocjanskim zatokom
    • 52: Novice DOPPS

    PDF revije Svet ptic, leto 2019, letnik 25, številka 03.
    Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

    Ptičarijada 2019 letos med kozjanskimi griči

    Že enajsto leto zapored so se v Sloveniji zbrale manjše in večje skupine navdušenih ornitologov, ki so se v prijateljskem duhu pomerile v Ptičarijadi. Cilj? Katera skupina v 10 urah sliši, vidi ali fotografira večje število ptic.

    Kobiličar na selitvi. Foto: Aleksander Kozina

    Med kozjanskimi griči in ravnicami se je letos za pticami podilo 51 tekmovalcev v 12 skupinah. Skupno je bilo opazovanih izjemnih 96 vrst ptic. Še preden se je noč poslovila je nekatere tekmovalce navdušilo petje velike uharice, kozače, male uharice, lesne sove in čuka. Ob prvem jutranjem svitu jih je v gozdu pozdravilo petje taščice, stržka, črne žolne, kratko in dolgoprstega plezalča, malega detla in številnih drugih.

    Med najpogosteje zabeležimi vrstami so na vrhu kraljevale jate škorcev, ki so jih tekmovalci redno videvali. Prav tako so bili v velikem številu opazovani domači in poljski vrabci, sive vrane, turške grlice, kosi in kanje. Med najredkeje opazovanimi so bili sokol selec, kobiličar, brinovka, kavka in kormoran.

    Z največ zabeležinimi vrstami (74 vrst) je letos zmagala skupina »Reč čebula…«, drugo mesto (69 vrst) sta si v tej kategoriji razdelili skupini »Dej gremo že« in »Težaki«, tretje mesto (67 vrst) pa si je priborila skupina »Pušnšank«.

    Tudi letos je zmaga v fotografski kategoriji odšla na Dolenjsko. Prvo mesto si je prifotkala skupina »Ribniška banda«, ki ji je uspelo v fotografski objektiv ujeti 49 vrst ptic.

    Letošnja novost je bila kategorija »sonaravno ptičarjenje«, kjer so se tekmovalci po poligonu gibali naravi prijazno, torej brez uporabe fosilnih goriv. Pogum za tekmovanje v tej kategoriji je zbrala samo ena skupina »Tičiklisti«, ki je med 30 kilometrskem kolesarjenjem zabeležila izjemnih 59 vrst ptic.

    Zmagovalcem kot tudi ostalim tekmovalcem iskrene čestitke!

    Na ponovno snidenje ob letu osorej!

    Za pomoč pri organizaciji, gostoljubje in poučno predavanje se iskreno zahvaljujemo Dušanu Klenovšku iz Kozjanskega regijskega parka. Hvala!

    Ptice opazovalo skoraj 29 tisoč ljudi

    Pretekli vikend so se v 44 evropskih državah odvili dogodki ob Evropskem dnevu opazovanja ptic. Namen dogodkov je bil spodbujanje ljudi vseh starosti, da se pridružijo opazovanju, štetju in občudovanju ptic. Lokalni ornitologi so pomagali pri identifikaciji ptic, hkrati pa opozarjali na številne nevarnosti, ki jih te srečajo med selitvijo na prezimovališča.

    Ob letošnjem Evropskem dnevu opazovanja ptic smo v Sloveniji organizirali 6 dogodkov. V soboto smo ptice skupaj opazovali v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, ob zadrževalniku Medvedce in v Vrbini na Dolenjskem, v nedeljo pa smo obiskali Naravni rezervat Ormoške lagune, ribnike pri Podgradju in park Tivoli v Ljubljani. Na dogodkih je 110 ljudi opazovalo več kot 3300 ptic, ki so pripadale 64 vrstam. Najštevilčnejši so bili škorci, golobi grivarji in race mlakarice. Med zanimivejšimi opazovanji velja omeniti malo tukalico v NR Ormoške lagune, močvirskega lunja ob zadrževalniku Medvedce in jato žerjavov v Vrbini na Dolenjskem.

    Prvi prispeli podatki iz 35. držav ponovno dokazujejo razsežnost selitve ptic, kot tudi zanimanja ljudi nad opazovanjem le te. Skupaj smo v Evropi organizirali 1089 dogodkov, katerih se je udeležilo 29.920 ljudi, ki je opazovalo več kot 4,2 milijona ptic!

    V spodnji galeriji si oglejte nekaj utrinkov iz dogodkov po Sloveniji. Več fotografij in zanimivih opazovanj iz vse Evrope pa lahko najdete na spletni in Facebook strani EuroBirdwatch.

    Naj bo selitvena pot ptic čim bolj varna – skupaj v boju proti nezakonitemu ubijanju ptic

    Na DOPPSu ob Evropskem dnevu opazovanja ptic pozivamo, da pomagate pticam, da bo njihova selitvena pot v toplejše, s hrano bogate kraje čim bolj varna. TUKAJ lahko najdete več informacij, kako pomagati!