Julija letos smo v Mateni na gnezdu bele štorklje dva mladiča opremili z GPS sledilno napravo in pričeli spremljati njuni selitveni potovanji. V sodelovanju s širšo javnostjo so ju v družbi Elektro Ljubljana, ki je finančno podprla projekt, poimenovali Srečko in Bela. Po začetnih skupnih lokalnih premikih sta se 20. avgusta njuni poti ločili in odpravili sta se na dolgo in nevarno pot proti Afriki. Bela ga ja mahnila po značilni poti čez Balkan in Bližnji vzhod in pristala na jugu Sinajskega polotoka, Srečko pa precej presenetljivo čez Italijo v Tunizijo, kjer pa je naletel na težave. Konec septembra smo se odločili za odpravo v Tunizijo in raziskati Srečkotovo usodo.

Bele štorklje, v družbi katerih se je Srečko zadrževal na odlagališču klavničnih odpadkov. Foto: Tilen Basle

Srečko v težavah

Srečko je 30. avgusta prečkal Sredozemsko morje in približno 80 kilometrov vzhodno od mesta Tunis prispel v Tunizijo. Dan kasneje se je pomaknil južno proti mestu Enfida, kjer se je za dalj časa ustalil. Na podlagi satelitskih slik je bilo možno ugotoviti, da se večino časa zadržuje v ogromnih oljčnih nasadih, občasno pa obiskuje bližnja mokrišča. 12. septembra zjutraj smo pričeli dobivati podatke Srečkotovega oddajnika, ki so zmerom kazali na isto lokacijo, kar je vzbudilo skrb. Stopili smo v kontakt z lokalnim ornitološkim društvom, ki pa Srečka ni uspelo najti. Konec meseca smo se skupaj z Elektro Ljubljana odločili, da se odpravimo v Tunizijo in sami raziščemo okoliščine, ki so srečka pripeljale do predvidene smrti. V soboto, 28. septembra zjutraj sta se varstvena ornitologa Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije vkrcala na letalo in se odpravila v Tunizijo na sled Srečku.

Srečko je žalostno končal pod oljčnim drevesom ogromnega nasada. Foto: Tilen Basle

(ne)Srečko

Alen in Tilen sta kaj kmalu po prihodu v Tunizijo severno od mesta Enfida našla truplo Srečka. Srečko je žalostno končal pod drevesom oljke ogromnega oljčnega nasada. Ornitologa sta s Srečka snela GPS sledilno napravo in plastičen obroček ter raziskala okolico. Na truplu ni bilo vidnih znakov poškodb, okolica trupla pa je bila postlana z drobci plastične vrečke. Z zbranih podatkov predvidevamo, da se je Srečko zapletel v plastično vrečko in poginil. V prebavnem traktu in želodcu nismo našli sledi plastike, vendar pa zajeten del vsebine želodca predstavljalo perje, kar na mestu samem ni vzbudilo posebne pozornosti.

Kaj je počel Srečko v Tuniziji?

V naslednjih treh dneh sta Alen in Tilen raziskala območja, kjer se je tekom svojega bivanja v Tuniziji zadrževal tudi Srečko. Obiskala sta jezero Kelbia, ki ga je dan pred usodno nesrečo obiskal tudi Srečko. Polslano jezero je v tem letnem času gosti na tisoče pobrežnikov, med katerimi še posebej izstopajo plamenci, sabljarke in številne vrste martincev ter prodnikov.

Srečko je nekajkrat obiskal tudi manjše sladkovodno jezero v bližini znamenitega Takrouna, kjer se je najverjetneje prehranjeval. Na jezeru sta ornitologa v času obiska opazovala velike jate beloglavk, kostanjevk, regelj in drugih rac.

Največje presenečenje odprave je ornitologa kljub vsemu pričakalo zadnji dan. Raziskala sta območji, ki ju je svoj čas bivanja v Tuniziji Srečko obiskal prav vsak dan. Prvo območje, oljčni nasad približno 2 kilometra severno od mesta pogina Srečka je gostil približno 30 belih štorkelj in več sto kravjih čapelj in krokarjev. Hitro sta ugotovila, kaj je ptice pritegnilo v ta zanje neobičajen habitat; odlagališče klavničnih odpadkov! Med odpadki so prevladovali ostanki perutnine, od koder najverjetneje tudi izvira perje, ki sta ga našla v želodcu Srečka. Štorklje, ki sta jih na tem mestu opazovala so najverjetneje pripadale stalni populaciji, ki v okolici mesta Enfida preživi celo leto. Zvečer so se štorklje odpravile v bližino mesta, kjer so spale na električnih drogovih in oddajnikih.

Drugo območje, ki ga je Srečko redno obiskoval je bil oljčni nasad približno kilometer in pol vzhodno od mesta pogina. Na tem mestu sta našla električni drog, na katerem je Srečko vsako noč prespal. Slednje je potrdil tudi časovni zapis na podatkih o točkah, ki jih je posredovala sledilna naprava.

Kaj točno se je zgodilo s Srečkom?

Natančne okoliščine pogina Srečka ne bodo nikoli znane, z gotovostjo pa vemo, da se je Srečko v družbi drugih štorkelj večino časa prehranjeval na odlagališču klavničnih odpadkov v bližini mesta Enfida, kjer je tudi prenočeval na električnem drogu. Okoliščine s kraja smrti nakazujejo, da se je zapletel v plastično vrečko, katerih na tisoče leži raztresenih po pokrajini, še posebej veliko pa na odlagališču, kjer se je Srečko prehranjeval. Možno je tudi, da je Srečka pokončala zastrupljena ali okužena hrana na odlagališču, kar pa bi bilo glede na okoliščine zelo težko ugotovit.

Bela še zmerom v Sharm el Sheiku

Bela, ki se je odpravila po vzhodni selitveni poti se že lep čas zadržuje v bližini letovišča Sharm el Sheikh v Egiptu. Tam se v družbi več sto drugih belih štorkelj in mnogih drugih ptic prehranjuje na zbirališču odpadnih voda, ki je tamkajšnje edino vodno telo. Žal je kvaliteta vode v bazenih izredno slaba in vsako leto poročajo o številnih poginulih štorkljah in drugih pticah. Kot kažejo podatki dosedanjih raziskav je jug Sinajskega polotoka slepa selitvena pot in ptice le redko nadaljujejo v Afriko. Bela bo najverjetneje morala zdržati na tem območju do prihodnje pomladi in lahko le upamo, da se varno vrne domov.

Tudi trgovce in upravljalce zdravilišč moti njihova prisotnost. Vsaj 30 gnezd mestnih lastovk je bilo nezakonito odstranjenih v Termah Olimia ter 16 gnezd pod streho trgovine Tuš v Polzeli.

Na Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo konec prejšnjega tedna prejeli več obvestil o nezakonitem odstranjevanju gnezd mestnih lastovk.
Ker se niso obnašale po pravilih zdraviliškega turizma je vsaj 30 parov mestnih lastovk izgubilo svoje gnezdo na bazenskem kompleksu Term Olimia. Kako so končala njihova jajca in mladiči? Verjetno zelo podobno kot pred trgovino Tuš Polzela. Po naročilu vodje v trgovini je bilo odstranjenih 16 gnezd, ker bi naj kvarili podobo trgovine. Ko so delavci pometali mladiče iz domačega gnezda so jih kot smeti pustili na asfaltu.
Za oba primera smo podali prijavo na pristojno inšekcijsko službo.

Fotografija uničenih gnezd mestnih lastovk.

V Poročilu o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji smo ocenili, da je letno v Sloveniji uničenih med 50 in 200 gnezd mestnih lastovk v času gnezdilne sezone. Glede na število zabeležnih primerov je zelo jasno, da smo številko močno podcenili.

Mestna lastovka je zavarovana živalska vrsta z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/06 z vsemi spremembami). Po Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 z vsemi spremembami) je živali prepovedano namerno, brez opravičljivega razloga ubijati, poškodovati, odvzemati iz narave ali vznemirjati (14. člen ZON), kršenje tega pa je hujša kršitev splošnega varstvenega režima (160. člen ZON). Prav tako je po Uredbi o zavarovanih prosto živečih vrstah prepovedano zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti ali vznemirjati živali živalskih vrst iz poglavja A priloge 1 te uredbe, kamor sodi tudi mestna lastovka. Prav tako je prepovedano zavestno odstranjevanje, sprememba, poškodovanje ali uničenje struktur nujno potrebnih za razmnoževanje (npr. gnezda).

Medtem ko se Slovenija v svetu razglaša za zeleno destinacijo z bogato in ohranjeno naravo in nam zelene parole še kako ustrezajo za vabljenje turistov, je resnica na domačem pragu žal pogosto drugačna. Uničena gnezda mestnih lastovk niso le protizakonito dejanje, so tudi izkaz pomanjkanja vsakega sočutja do živih bitij, popolne brezbrižnosti odgovornih in zanikanja lastne narodove kulture – glej denimo pesem Lastovkam Simona Gregorčiča. Naša nacionalna identiteta “do narave prijaznih” je s pobijanjem lastovk postavljena na laž.
Sporočilo za javnost (pdf)