Novice

Zadnje objavljene novice:

Dan odprtih vrat kolonije čiger

, Novice

Na otokih Ptujskega jezera gnezdi edina stalna kolonija navadnih čiger v celinskem delu Slovenije. V koloniji jim družbo delajo še rečni in črnoglavi galebi, ki za gnezdenje izbirajo podoben življenjski prostor. Da slednji ostane zanje primeren, vsako leto skrbijo številni prostovoljci Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

 

V soboto, 9. junija 2018 vas vabimo na Dan odprtih vrat kolonije čiger na Ptujskem jezeru.

 

Med 10. in 18. uro bodo pri ornitološki opazovalnici na desnem bregu jezera z vami prostovoljci, ki vam bodo povedali več o varstvu navadne čigre pri nas, hkrati pa si boste lahko z ornitologi ogledali dogajanje v koloniji nedaleč stran.

Dogodek bo tudi priložnost, da spoznate delo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Zakaj navadna čigra?
Navadna čigra (Sterna hirundo) je približno 120 gramov težka ptica, ki prebiva na peščenih ali kamnitih obalah morskih kot tudi celinskih voda. V Sloveniji gnezdi 128–315 parov, od tega skoraj polovica teh na Ptujskem jezeru, kjer se nahaja tudi edina stalna kolonija teh ptic v celinskem delu države. Kolonija na otokih Ptujskega jezera je popolnoma odvisna od prostovoljnega upravljanja prostovoljcev DOPPS, brez katerih bi bili otoki za gnezdenje te vrste neprimerni.

Navadne čigre preživijo zimo ob obalah ekvatorialne Afrike in na leto preletijo več tisoč kilometrov. Z raziskavami bomo v prihodnjih letih poskušali ugotoviti, kje na reki Dravi se navadne čigre prehranjujejo ter kam se jeseni odselijo naše čigre.

Spoznajte navadno čigro in si z ornitologi oglejte dogajanje v koloniji na Ptujskem jezeru!

Dogodek bo organiziran v sklopu projekta ČIGRA (PS INTERREG V-A SI-HR, PO 2014-2020).

Z gasilsko vajo vznemirjali in ogrožali kolonijo ogroženih ptic

, Novice

Na otokih Ptujskega jezera gnezdi edina kolonija rečnega galeba (Chroicocephalus ridibundus) v Sloveniji, hkrati pa tudi edina kolonija navadne čigre (Sterna hirundo) v kontinentalnem delu države. Za vzdrževanje populacij obeh vrst je potrebno redno naravovarstveno upravljanje otokov, ki ga izvajajo prostovoljci Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

V soboto, 19. maja 2018 je bilo Ptujsko jezero uporabljeno kot poligon demonstracije gašenja s helikopterjem iz zraka. Aktivnost je potekala nad in v bližini gnezditvenih otokov kolonije rečnih galebov in navadne čigre. Jezero sta nizko preletavala letalo in helikopter, ki je med otoki zajemal vodo, katero je nato nekajkrat razpršil v bližini in po gnezditvenih otokih.

Predstavitev gašenja v sklopu srečanja Gasilske zveze Slovenije na Ptujskem jezeru, 19.5.2018 je bila v nasprotju z določili Zakona o ohranjanju narave (Ur. l. RS 96/2004). Ocenjujemo, da se je zaradi prikaza gašenja in aktivnosti helikopterja ter letala na Ptujskem jezeru bistveno povečal negativni vpliv na kvalifikacijske vrsti ptic območja SPA Drava, ki tukaj gnezdita kolonijsko; rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus), navadna čigra (Sterna hirundo).

Območje Ptujskega jezera spada med posebna varstvena območja Natura 2000, hkrati pa je desna stran jezera zaradi gnezditvenih kolonij prej omenjenih vrst razglašena za varstveno cono C, kjer velja poseben varstven režim. Na društvu se sprašujemo, zakaj je helikopter izven kriznih razmer uporabljal desno stran jezera in s tem vznemirjal in ogrožal gnezdeče ptice in če, kdo in na podlagi katerih argumentov je izdal dovoljenje za takšno vajo?

Kolonija ptic na otokih Ptujskega jezera je v tem trenutku sredi gnezditvene sezone, izlegli so se prvi mladiči rečnih galebov in navadnih čiger. Ob rednem vsakoletnem naravovarstvenem upravljanju, se letos na otoku vršijo tudi raziskave gnezditvene uspešnosti in prehranjevalnih navad ciljnih vrst v okviru mednarodnega projekta. Rezultati raziskav bodo povečali naše znanje o vrstah, kar bo v prihodnje pripomoglo k uspešnejšem varovanju. Motnje, ki smo jim bili priča v soboto, negativno vplivajo tudi na raziskovalno in projektno delo in ga lahko celo povsem onemogočijo.

Stanje in morebitne posledice sobotnega dogodka bomo s terenskim obiskom kolonije preverili v prihodnjih dneh.

DOPPS je o primeru obvestil Inšpektorat RS za okolje in prostor.

Izid knjige Atlas ptic Slovenije preložen

, Novice

Atlas ptic Slovenije je težko pričakovana knjiga, kjer bo zbrano celovito znanje o vseh slovenskih pticah gnezdilkah na enem mestu. Žal vas moramo obvestiti, da smo izid knjige, predviden za poletje 2018, zaradi višje sile preložili.

Atlas je delo 42 avtorjev in več sto popisovalcev, ki so prispevali podatke. Seveda ne gre brez uredniške ekipe, ki je bila gonilna sila celotnega projekta. Od samega začetka je pomembno strokovno in uredniško vlogo opravljal Tomaž Mihelič, ki je to ohranil vse do danes, ko je izid knjige tik pred vrati!

Tomaža so v sredini aprila nepričakovano doletele hujše zdravstvene težave, po katerih sedaj uspešno okreva in je na dlje časa trajajoči bolniški. Zato smo primorani izid knjige prestaviti.

Izid knjige pričakujemo jeseni 2018.

Prosimo vas za razumevanje nastale situacije.

Tomažu želimo čim prejšnje okrevanje in vrnitev v naše vrste.

Naročite Atlas ptic Slovenije 
Prednaročniška cena za člane DOPPS znaša samo 39,00€.

1. Svetovni dan škurhov bomo obeležili s popisom velikega škurha na Ljubljanskem barju

, Novice

Veliki škurh (Numenius arquata) je ena od osmih vrst škurhov – pobrežnikov, prepoznavnih po dolgih, navzdol zakrivljenih kljunih. Škurhi z zabadanjem kljunov v mehka namočena tla segajo po nevretenčarjih, ki jih drugi pripadniki pobrežnikov s krajšimi kljuni ne dosežejo, in tako uspešno tekmujejo za hrano tudi na množično obiskanih prehranjevališčih, kjer se tare lačnih ptičjih želodcev.

Škurhi so bili nedavno prepoznani kot ena najbolj ogroženih skupin ptic na našem planetu. Do tega nesrečnega statusa jih je pripeljalo izginjanje njihovega življenjskega okolja, predvsem obalnih mokrišč na njihovih selitvenih poteh in prezimovališčih, nekatere vrste, kot je tenkokljuni škurh (N. tenuirostris), ki ga danes ni več med nami, pa je ogrozil tudi lov.

21. april je bil izbran za Svetovni dan škurhov zaradi tradicionalne valižanske legende, ki govori o prvem varuhu škurhov, sv. Beunu. Svetnik je bil valižanski opat iz 6. stoletja, ki mu je nekega dne med plovbo na morju iz rok padel molitvenik, a ga je prestregel mimo leteči škurh in ga prenesel na kopno, da se posuši. Hvaležni opat je zato zaukazal, da mora vrsta poslej uživati strogo varstvo in da naj bo njeno gnezdo težko odkrivno (kar v resnici drži).

Foto: Peter Trontelj

Veliki škurh je naša edina gnezdeča vrsta škurhov, ki v Sloveniji, natančneje na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru, dosega južne obronke svojega gnezditvenega območja. Žal se je v preteklih desetletjih podoba Ljubljanskega barja zaradi sprememb v kmetijstvu tako preobrazila, da velikemu škurhu pri nas grozi izumrtje. Njegov značilni habitat, vlažne travnike z nizko vegetacijo, so sprva zamenjala izsušena zemljišča z bujnim in visokim travinjem, v zadnjem času pa se na območju njegove gnezditve množijo koruzne njive.

Velike škurhe na Ljubljanskem barju spremljamo že vrsto let in jim v dogovoru s srečnimi lastniki zemljišč, ki še premorejo gnezdeče pare, skušamo pomagati z neposredno zaščito njihovih gnezd. Prijazno vas vabimo, da se udeležite tudi letošnjega popisa, ki bo potekal v četrtek, 19. aprila, v popoldanskem času. Prijava in dodatne informacije: ursa.koce@dopps.si ali 031 263 849 (Urša).

Vabljeni k všečkanju Facebook strani Svetovnega dneva škurhov. 

Spremljanje ptic selivk na zadrževalniku Medvedce

, Novice

Nedelja sredi aprila je kot nalašč za obhod območji, kjer lahko pričakujemo prelet ptic selivk. Preteklo nedeljo smo na Štajerskem to izkoristili in na izlet povabili ljudi iz vse Slovenije. Obiskali smo zadrževalnik Medvedce, ki nam je ob lepem vremenu ponudil tudi temu primerno zanimivih ptic.

“15. aprila je potekal spomladanski izlet na Medvedce. Vreme je bilo odlično in naša ekipa se je nekaj čez osmo uro zjutraj zbrala na železniški postaji Pragersko, od koder smo nadaljevali pot proti Medvedcem. Že na poti smo lahko na okoliških poljih opazovali pribe, ki v tem trenutku najbrž že prav nestrpno pričakujejo naraščaj. Ob prihodu na jezeru, se je naš pogled najprej usmeril na številne vrste rac, ki so se prehranjevale, nekatere že z mislijo na gnezdenje. Med drugim smo opazili konopnice, kostanjevke, žličarice, reglje in tudi osamljenega kreheljca ter žvižgavko. Prisluhnili smo tudi oglašanju rakarjev in trstnih cvrčalcev. Prijetno nas je presenetila skupinica brkatih sinic, ki so veselo skakljale po trstičju in prav lepo pozirale pred našimi objektivi.” je povedal Rok, udeleženec nedeljskga izleta.

Brkate sinice pa niso bile edino presenečenje tega dneva, zato Rok dodaja: “Iz trsja sredi jezera je zletela rjava čaplja in se usedla na bližnjo njivo, nato pa odkorakala naprej v bližnjo mejico. Pomladanska termika je k nam prinesla tudi številne ujede. Poleg rjavih lunjev, smo se najbolj razveselili mladega ribjega orla, ki nas je preletel. Ko smo nadaljevali pot, smo naleteli tudi na osamljenega, že svatovsko obarvanega črnovratega ponirka, ki je lenaril skupaj s čopastimi ponirki. Prav tako smo bili priča starševstvu krokarja, ki je svojim mladičem za kosilo prinesel okusno hrano z bližnjega smetišča. Preletali sta nas tudi sivi gosi, ki sta se odšli prehranjevati na bližnje njive. Iz bližnjega gozda smo prisluhnili črni žolni in za mnoge prvi letošnji kukavici. Nad zadrževalnikom pa so med tem ponosno krožili še štirje, verjetno zadnji letošnji žerjavi. Ob vrnitvi na izhodiščno točko nas je na polju ponovno pričakala ista rjava čaplja, ki se je tokrat vrnila v varno zavetje zadrževalnika.”

Pogin galebov na Ptujskem jezeru se nadaljuje

, Novice

Včeraj sta sodelavca DOPPS opravila terenski ogled na Ptujskem jezeru, kjer sta našla 20 novih trupel rečnih galebov, kar kaže na to, da se pogini nadaljujejo in da je neidentificirani strup še vedno prisoten v okolju.

Sodelavca Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije sta včeraj opravila terenski ogled na Ptujskem jezeru. Obiskala sta tudi največji otok, na katerem je bil do preteklega tedna največji del kolonije rečnih galebov, ki gnezdijo na Ptujskem jezeru.

Našla sta 20 novih trupel rečnih galebov, kar kaže na to, da se pogin ptic nadaljuje. Večina trupel je bila povsem svežih in nedotaknjenih. Večina poginulih galebov je imela izcedek iz kloake in ponesnaženo repno perje, kar kaže na to, da gre za strup, ki je škodljivo deloval na prebavila.

Dve trupli sta bili že močno načeti. Videti je, da se je z njima prehranjevala neka vrsta ptice ujede. Tu obstaja veliko tveganje, da bo zaradi sekundarne zastrupitve prihajalo tudi do pogina ujed. V soboto je sodelavec DOPPS na polju južno od jezera opazil 5 mrtvih ujed, ki bi lahko bile žrtve bodisi sekundarne zastrupitve zaradi zaužitja zastrupljenih galebov, ali pa morda celo neposrednega zaužitja primarnega vira strupa.

Na DOPPSu apeliramo na pristojne službe, da maksimalno pospešijo preiskave o možnih virih zastrupitev. Dokler ni jasno, kaj pogine povzroča in kje je vir zastrupitve, s sanacijo vira grožnje sploh ni mogoče začeti. Kar pomeni da so lahko prostoživeče živali in morda celo ljudje še naprej izpostavljeni grožnji.

Rečni galebi so v Sloveniji ogrožena vrsta, saj gnezdijo samo na Ptujskem jezeru in nikjer drugje. Lani je na otokih na Ptujskem jezeru gnezdilo 853 parov rečnih galebov.

Sporočilo za javnost (pdf)
Priloga (jpg)

Dobrodošle, ptice selivke!

, Novice

Pomlad je tu, zato so mnogi mladi ljubitelji ptic že na terenu. Dvanajsto leto zapored pa smo s prvim pomladnim dnem na spletni strani projekta Pomlad prihaja! pričeli beležiti prve prihode znanilk pomladi. Če ste letos že opazili belo štorkljo, kmečko lastovko, hudournika, kukavico in čebelarja, podatke o svojih opazovanjih vnesite tudi vi.

Tema letošnje sezone je »Preprečimo trke ptic«, zato vas bomo na spletni in Facebook-strani projekta redno obveščali o tem, kako preprečiti trke ptic s steklenimi površinami, saj so le-te med glavnimi krivci za njihovo smrt. V branje vam bomo ponudili navdihujoče zgodbe o tem, kako ljubitelji ptic in gradbeniki z novimi idejami poskrbijo za graditev pticam prijaznih stavb. Povabili vas bomo k sodelovanju v nagradnih natečajih in na izlete, ki jih bomo organizirali to pomlad. Vabljeni v našo družbo!

S pomladjo je izšla nova številka revije Svet ptic

, Novice

Pomlad je končno tu in spet bomo lahko več časa preživljali s pticami v naravi. V novi številki revije boste spoznali »pénice ali penìce«, kot se hudomušno v uvodu prispevka o slovenskih penicah pošali Ivan Kljun. Prav z veseljem bomo na to težko pričakovano pomlad prisluhnili njihovemu »pénjenju« na ves glas. Sistem varstva ptic v okviru omrežja Natura 2000 v Sloveniji je neučinkovit, saj populacije večine vrst ptic, ki jih spremljamo že od leta 2004, upadajo, ugotavlja Katarina Denac. V prispevku Ekosistemske storitve Jošt Stergaršek poudarja, da vse, kar človek potrebuje za življenje, izvira iz narave. Pitna voda, hrana, gradbeni material in sprostitev duha. Vlaganje v ohranjanje narave je zato najboljša naložba za zagotavljanje kakovostnega življenja nam in zanamcem.

Mogoče vas zamika potovanje po Gruziji in Armeniji – prelepim svetom pod Kavkazom? Pišemo pa tudi »zgodbo« o poljskem škrjancu. Pred več kot 100 leti izumrli golob selec še vedno buri duhove. Zanimiva se nam je zdela nekoliko drugačna razlaga bliskovitega izumrtja te najpogostejše ptice na svetu. K pogovoru o pomembnosti dolgoletnega spremljanja vrst ptic in njihovemu varstvu pa smo povabili enega najboljših ekologov na svetu – Erkkija Korpimäkija.

Tudi društveno dogajanje je bilo v zadnjem obdobju precej pestro. Gotovo vas zanima, kako je potekalo pet let varstva narave ob Dravi. Lani se je namreč zaključil projekt LIVEDRAVA, zato mu namenjamo nekaj več vrstic. Pisali pa smo tudi o 90. letnici obročkanja ptic v Sloveniji, o vtisih in podatkih z Januarskega štetja vodnih ptic in še marsičem. Ne spreglejte vabila na fotografski natečaj, tabor mladih ornitologov, sodelovanja pri akciji Pomlad prihaja ter bogate ponudbe društvenih dogodkov v naslednjih mesecih.

Hvala, ker ste v naši družbi,
Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

Kazalo

  • 4 Ptice naših krajev
  • 6 Penice Slovenije
  • 12 Gruzija in Armenija prelepi svet pod Kavkazom
  • 16 Popis ptic na območjih Natura 2000
  • 18 Ekosistemske storitve in lepša prihodnost
  • 20 Poljski škrjanec
  • 22 Drugačna razlaga bliskovitega izumrtja ene najpogostejših ptic
  • 24 Krmilnica, idealna priložnost za fotografiranje
  • 26 Program predavanj, izletov in akcij DOPPS, april – junij 2018
  • 32 Erkki Korpimäki – eden svetovno pomembnejših ekologov
  • 36 Pomladna opazovanja v naravi
  • 38 5 let varstva narave ob Dravi
  • 42 Ob 90. obletnici obročkanja ptic v Sloveniji
  • 45 Fotografiranje ptic
  • 48 Letos že 22. IWC
  • 50 Zgodbi o kačarju izpod Čavna
  • 56 Novice DOPPS

PDF revije Svet ptic, leto 2018, letnik 24, številka 01.
Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Prostovoljci za breguljke pripravili gnezdilne stene

, Novice

Breguljka, kot tudi vodomec sta vrsti, ki za gnezdenje potrebujeta navpične peščene stene, v katerih si izkopljeta gnezdilni rov. Zaradi okrnjenega delovanja rečnih procesov, sedaj izgubljata svoj prostor za gnezdenje. S prostovoljno delovno akcijo so prostovoljci DOPPS, ki delujejo v okviru Štajerske sekcije ob reki Dravi ta vikend uredili peščene stene, ki so sedaj pripravljene na prihod breguljk.

V soboto, 7. aprila 2018 se je v Dolanah zbralo 20 prostovoljcev, ki so ob reki Dravi v nekaj urah uredili približno 40 metrov peščenih sten. V teh stenah je v letu 2017 gnezdilo 96 parov breguljk in en par vodomca. Ker so z delom na tej lokaciji hitro končali, delovna vnema pa je bila visoka so sklenili, da se odpravijo še v Hajdoše. Na tej lokaciji so leta 2015 med deli na kanalu reke Drave strojno uredili daljši odsek peščene brežine. V letu 2016 je v njej gnezdilo več kot 500 parov breguljk, vendar stene zaradi velikosti, kot tudi oteženega dostopa niso urejali ročno. Stena se je zato sesedala, v njej pa je že v lanskem letu gnezdilo za polovico manj breguljk. V soboto so se opogumili in ročno uredili približno 20 metrov gnezdišča.

Vsem udeležencem prostovoljne delovne akcije se lepo zahvaljujemo za vložen čas in trud. Verjamemo, da se bodo breguljke tudi letos vrnile, mi pa vam obljubimo, da vas bomo o tem obvestili.