Izšla je številka 168/169 društvene revije Acrocephalus

V teh dneh je izšla številka 168/169 društvene revije Acrocephalus.

2017_19_1_acro37_coverNaslovni članek predstavlja selitev južne postovke Falco naumanni v jugovzhodni Evropi. Temelji na obročkovalskih podatkih in kaže, da jesenska selitev poteka drugače od spomladanske. Ugotovljene daljše disperzijske razdalje mladih ptic pa morda omogočajo komunikacijo med sicer ločenimi gnezdečimi populacijami. Nizu favnističnih člankov o vodnih pticah v Sloveniji se je pridružil članek o Šaleških jezerih, kjer avtorja nadgrajujeta ugotovitve iz monografije o pticah Šaleških jezer. Opazovanja močvirskih uharic Asio flammeus so v zadnjih letih vse pogostejša, v nekaterih letih so te sove tako številne, da lahko govorimo o erupcijah. Ena samica, ki je sicer poginila, je imela celo razvito valilno plešo, kar nakazuje, da prva gnezditev te vrste v Sloveniji po letu 1936 morda le ni tako neverjetna, kot se zdi. Največ možnosti za srečanje s to še vedno redko vrsto sove imate na Ljubljanskem barju in vodnem zadrževalniku Medvedce.

Leta 2015 se je seznamu vrst ptic Slovenije pridružila še ena, in sicer puščavski kupčar Oenanthe deserti, 386. po vrsti. Številko zaključujeta kratka članka o pticah kulturne krajine v Vojvodini in favnistični članek o zanimivih opazovanjih z romunske delte Donave.

V rubriki Iz ornitološke beležnice imajo tokrat pomembno mesto ptice z barvnimi nepravilnostmi – preberite, zakaj vsaka bela ptica še ni albin.

Revijo lahko v elektronski obliki najdete v arhivu revij ali na spodnji povezavi.

Acrocephalus, 2016, letnik 37, številka 168-169 (pdf)

Želimo vam prijetno branje!

En vrabec, dve sinici…

Kdo danes ne pozna vrabca ali sinice? Vrabci so tiste brihtne ptice, ki glasno sčebetajo, v skupinah poletavajo naokoli in iščejo nekaj za pod kljun. Saj veste, več oči več vidi! Če bi jih opazovali dlje časa bi kaj hitro ugotovili, da so prava banda, ki včasih spominja na kakšne prizore iz starih vesternih filmov!

2017_10_1_polj_vrabec_bormihelic

Sinica je v primerjavi z vrabcem nekoliko bolj umirjena in samotarska. V bližini krmilnice se glasno oglaša, včasih tudi kakšno zapoje. Pogosto obiskuje krmilnice, kamor hitro smukne, odnese kakšno seme in ga na bližnjem drevesu poje. Kadar krmilnico zasede banda vrabcev se ona posluži pogače ali visečega sadja, saj vrabci takšnih akrobacij ne zmorejo!

…tri dolgorepke, ena..hmm?

Poznate prav vse vrste ptic, katere srečate v okolici svojega doma? Če pozorno spremljate jih lahko kaj kmalu našteje več kot 30 vrst! Seveda se katera pokaže bolj poredko in velikokrat se moramo tudi izkušeni ornitologi zelo potrudit, da jo določimo. Zato naj vas ne skrbi, če vam kakšna ptica »uide«, z mero potrpežljivosti in vaje boste lahko kos tudi še tako skrivnostnim vrstam.

Kratek sprehod okoli hiše ali pa namestitev krmilnice lahko kaj kmalu prinese spoznanje, da se v bližini pojavlja kar nekaj vrst ptic. Ob vrabcu in sinici hitro opazimo še plavčka, brgleza ali pa taščico, ki sramežljivo smuka po bližnjem grmu.

Katere vrste ste opazili?

Številni ornitologi vestno opazujemo ptice okoli svojih domov, vendar se nam zmerom poraja vprašanje »Katere vrste opazujejo drugod?«. Prav zato se vsako leto v akciji »Ptice okoli nas« po pomoč obračamo na vas. Sporočite nam vaša opazovanja, mi pa vam obljubimo, da bomo vsa opazovanja povzeli in vam sporočili, katere ptice se pojavljajo okoli naših domov, dogovorjeno?

Da si boste lažje predstavljali, vam kar na tem mestu sporočamo, kako se je iztekla akcija »Ptice okoli nas« v letu 2016. Skupaj z nami je svoja opazovana delilo 781 ljudi. Še posebej navdušujoče je, da je ptice opazovalo veliko otrok v vrtcih in šolah. Ptice so tako v okviru akcije spoznavali v 31 vrtcih in šolah, sodelovalo pa je 525 učencev in učenk. Verjetno pa vas že zanima, kaj smo v tednu opazovanja opazili na naših vrtovih, balkonih in parkih, kaj ne?

Skupaj smo našteli kar 10.182 osebkov, ki so pripadali 52 vrstam ptic. Najštevilčnejši in že vrsto let nepremagan je ostal domači vrabec, temu pa sta sledila siva vrana in velika sinica. Pa naj kdo reče, da rek »V številu je moč!« ne velja? Vrabci so prav lep dokaz, da jim prilagodljivost, iznajdljivost in sodelovanje deluje v prid!

Kot vsako leto, ste nam sporočili tudi nekaj zelo zanimivih opazovanj, ki so vredne omembe. Na Gorenjskem ste opazovali planinskega orla in sokola selca, medtem ko ste na Štajerskem odkrili prezimovališče malih uharic, kjer je »dopustovalo« 27 sov.

Bomo z opazovanje ptic v naši okolici nadaljevali? Dajmo!

Pojdite na sprehod, opazujte skozi okno…

… in si zabeležite svoja opazovanja! Nas nadvse zanima, katere ptice se pojavljajo okoli vaših domov in katere uspete prepoznati. »Vaja dela mojstra« pravijo in več kot boste v naravi, lažje boste prepoznali to in ono vrsto ptice ali kakšne druge živali. Za spodbudo in vam v pomoč smo na spletni strani ptice.si pripravili rubriko »Ptice in ljudje«, kjer najdete veliko koristnih nasvetov, kako privabit, opazovati in pomagati pticam.

V letu 2017 bo akcija »Ptice okoli nas« potekala od ponedeljka, 23. januarja do nedeje, 29. januarja 2017. Enkrat v tem tednu si izberite pol ure in si v tem času zabeležite vse ptice, ki jih opazite. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). Svoja opazovanja nam sporočite do konca februarja preko e-obrazca, ki ga najdete na spletni strani ptice.si, kjer najdete tudi vse dodatne informacije.

2017_10_1_pon_2017_spletna_banner

Približajte ptice najmlajšim!

Opazovanje ptic v okolici doma, šole ali vrtca je v zimskem času odlična priložnost, da otrokom približamo naravo in tako gojimo odnos do nje. Ker lahko pozimi ptice s postavitvijo krmilnice približamo našim bivališčem, jih je zelo enostavno opazovati tudi brez daljnogleda ali spektiva. Krmilnico postavimo blizu okna, sami pa se skrijemo za kuliso, lončnice ali zavese in potrpežljivo čakamo prve goste. Ptice bodo hrano kaj kmalu našle, informacija pa se bo kot strela razširila med pripadnike iste, kot tudi druge vrste. Kaj kmalu bomo lahko na krmilnici opazovali več vrst ptic, vaša naloga pa je, da jih čim več prepoznate. Pri tem si lahko pomagate z letakom, ki smo ga na društvu pripravili prav v ta namen in je na voljo na naši spletni strani. Otroci bodo nad dogajanjem na krmilnici zelo navdušeni, hkrati pa se bodo ob tem lahko naučili prepoznati nekaj vrst ptic, njihove navade ter prilagoditve.

K sodelovanju v akciji »Ptice okoli nas« zato še posebej vabimo vse vrtce in šole. Tako kot vaših podatkov o opazovanju bomo zelo veseli bomo tudi kakšnih fotografij, risb ali zanimivih opazovanj, katere nam lahko posredujete na spletni naslov spletnik@dopps.si ali po pošti na naslov DOPPS, Tržaška 2, 1001 Ljubljana.

MOP nezakonito preprečuje DOPPSu sodelovanje v postopku presoje vplivov HE na Muri na okolje

Odvetnik Tomaž Petrovič, ki zastopa DOPPS, je z Upravnega sodišča prejel sodbo, s katero je sodišče razveljavilo odločitev Ministrstva za okolje in prostor (MOP), da DOPPS nima pravice sodelovati kot stranski udeleženec v upravnem postopku celovite presoje vplivov načrtovane hidroelektrarne Hrastje-Mota na okolje.

2017_9_1_ciconia_nigra_web_-milancerar

Na MOP poteka postopek celovite presoje vplivov (CPVO) načrtovane hidroelektrarne Hrastje-Mota na okolje. Elektrarna je načrtovana na reki Muri, ki je največja slovenska reka brez velikih energetskih in drugih za naravo najbolj uničujočih objektov, in ena zadnjih ohranjenih velikih nižinskih rek sploh. To je območje z visoko biodiverziteto in vrhunsko območje ohranjene narave.

V DOPPSu smo zaskrbljeni zaradi načrtov o izgradnji hidroelektrarn na Muri. Bojimo se, da bi to pomenilo obsežno razvrednotenje enkratnega rečnega ekosistema z razvejanimi rečnimi rokavi, mrtvicami in poplavnimi gozdovi. Bojimo se tudi, da bi poseg pomenil veliko grožnjo mednarodno pomembnim populacijam ptic na območju.

Zato smo že leta 2009 odgovorne pozvali:

  • da skrbno pretehtajo, če je hidroelektrarne sploh mogoče zgraditi brez prekomerne škode za naravo
  • da nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom narave, vključijo v najzgodnejše faze načrtovanja projekta in presojanje njegovih vplivov na naravo
  • da vse postopke vodijo transparentno in družbeno odgovorno.

Na DOPPSu razočarano ugotavljamo, da smo pri MOPu naleteli na gluha ušesa. Ne le, da se za naš poziv ne menijo, pač pa zavestno nezakonito preprečujejo sodelovanje nevladnim organizacijam v postopku CPVO. DOPPS je vlogo za udeležbo v postopku posredoval na MOP 1.6.2015. Na MOPu so vlogo ignorirali več kot pol leta. Šele po številnih posredovanjih so januarja lani izdali sklep, s katerim pa so DOPPSu udeležbo v postopku zavrnili.

Nezakoniti sklep je pripravil podsekretar Jure Likar, podpisala pa ga je ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.
Zoper sporni sklep MOPa je DOPPS potem vložili tožbo na Upravno sodišče. Sodišče je z omenjeno sodbo presodilo, da je bilo ravnanje MOPa nezakonito in ministrstvu naložilo, da DOPPSu z odločbo prizna položaj stranskega udeleženca v postopku CPVO. Odločbo pričakujemo v tednu ali dveh.

Rudolf Tekavčič, predsednik DOPPS: »Umeščanje hidroelektrarne na reko Muro je okoljsko in strokovno zelo občutljivo vprašanje. S tem ko ministrstvo samovoljno in nezakonito onemogoča civilni družbi njeno nadzorno funkcijo, investitorju dela medvedjo uslugo. Porajajo se dvomi, če od ministrstva sploh še lako pričakujemo transparentno in pošteno odločanje v tej zadevi«

Na DOPPSu se z zaskrbljenostjo sprašujemo, če se ne ponavlja nesrečni primer Volovja reber. Tudi primer Volovja reber se je začel z nezakonitim preprečevanjem sodelovanja civilne družbe v postopkih presojanja vplivov načrtovanih vetrnic na okolje. Z nestrokovnimi in nezakonitimi odločitvami so takrat okoljsko ministrstvo in organi v njegovi sestavi investitorju povzročili desetletno zamudo in milijonske nepotrebne stroške.

Zimski Svet ptic

Izšla je obsežna decembrska številka revije Svet ptic. V njej vam predstavljamo Ambulanto za ptice, male sesalce in plazilce na Veterinarski fakulteti, kjer se znajdejo tudi prostoživeče ptice. Katere so najpogostejše divje vrste ptic in kako poteka njihova oskrba, si lahko preberete v zanimivem poljudnem prispevku.

sp0416_naslMed varstvenimi rubrikami smo pisali o ogroženosti pod vodno gladino – o vodnih hroščih, ki so dobri kazalci čistih voda, ter o zavarovanih območjih, ki so naša dolžnost in odgovornost. Predstavljamo pa vam tudi predanega naravovarstvenika Andreja Hudoklina.

Ptičja izbranka za portret ptice je tokrat beloglavka (Oxyura leucocephala). V portretu Blaž Blažič piše o odmevnejšem primeru vnosa tujerodnih invazivnih vrst ptic, ki je bil v Evropi zabeležen v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat so v Španiji namreč prvič opazili križanca med beloglavko in belolično trdorepko (O. jamaicensis).

Jesenski meseci so bili natrpani z društvenimi dejavnostmi. Na Ptičariadi je sodelovalo rekordnih 16 skupin ljubiteljev ptic, ki so našteli 140 vrst ptic na območju slovenske Istre. Predstavljamo tudi akcijo v Podraški cerkvi, ki je vzorčni primer, kako se s prijaznim dogovorom z lokalnimi cerkvenimi predstavniki lahko na cerkvenih podstrešjih in v zvonikih spet omogoči gnezdenje ogroženim vrstam ptic. Potekalo pa je tudi Srečanje mladih ornitologov Slovenije 2016. Na njem so mladi predstavljali raziskovalne naloge in dogodivščine s terena. Srečanje se je končalo z zaključkom nagradnega risarskega natečaja »Ptice in naš vrtec«.

Zanimivih tem je seveda še precej več, zato lepo vabljeni k branju!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

Kazalo

  • 6 Veterinarska oskrba prostoživečih ptic
  • 10 Galapagos – peklenski raj
  • 14 Zavarovana območja kot dolžnost in odgovornost
  • 17 Še nikoli nisem slišal, da sova leti
  • 18 Ogroženost pod vodno gladino
  • 20 Beloglavka
  • 22 Sončni zahod, svetloba za bogove
  • 24 Ali ptice pozimi zebe?
  • 26 Andrej Hudoklin
  • 29 Zvestoba, ki se obrestuje
  • 30 Program predavanj, izletov in akcij DOPPS
  • 36 Zimska opazovanja v naravi
  • 38 Dan odprtih vrat – Naravni rezervat Škocjanski zatok
  • 40 Rekordnih 40 skupin in 140 opaženih vrst ptic!
  • 42 Podraška cerkev – dom ogroženim vrstam ptic
  • 44 Srečanje mladih ornitologov Slovenije 2016
  • 46 En vrabec, dve sinici …
  • 48 Novice DOPPS

PDF revije Svet ptic, leto 2016, letnik 22, številka 04.
Elektronske različice revije so dostopne tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Dobrodošlica gnezdilkam na Podraški cerkvi v letu 2017

Z delovno akcijo smo odprli zamrežene odprtine cerkve v Podragi, ki bo tako spet nudila dom ogroženim vrstam ptic.

2017_3_1_pegasta_sova_tomazmihelic

Pegasta sova je z zamrežitvijo cerkva izgubila večino svojih tradicionalnih gnezdišč v Sloveniji.
Foto: Tomaž Mihelič

V sakralnih objektih so v preteklosti našle dom številne živali, med njimi mnogotere ptice, ki so gnezdile po zvonikih, ostrešjih in pod visokimi napušči. Cerkve so bile najpomembnejše gnezdišče pegastim sovam (Tyto alba), hudournikom (Apus apus), v njih pa so zelo pogosto gnezdili tudi čuki (Athene noctua), lesne sove (Strix aluco), kavke (Corvus monedula), postovke (Falco tinnunculus), južne postovke (Falco naumanni) in domači golobi (Columba livia domestica). Ravno množičnost slednjih je botrovala, da so se začele line v cerkvah sistematično zamreževati, saj je množična prisotnost golobov prinesla s seboj velike količine iztrebkov, ki so se ponekod v debelih plasteh nalagali po podstrešjih in zvonikih. Zamrežitev pa ni preprečila dostopa samo golobom, temveč tudi številnim redkih in ogroženim prebivalcem cerkva.

Osnovno vodilo delovne akcije, ki smo jo člani Severnoprimorske sekcije izvedli oktobra 2016, je bilo ponovno odpreti zamrežene odprtine v Podraški cerkvi in obenem zagotoviti, da se golobom ne omogoči prostega dostopa v notranjost cerkve, saj brez tega ne bi dobili dovoljenja za ta poseg. Celotno zamisel je s predstavniki župnije odlično skomuniciral domačin Peter Krečič, ki je bil tudi pobudnik celotne akcije. Pri zamisli in dejanski izvedbi pa sva mu na pomoč priskočila skupaj z Erikom Šinigojem.” je povedal Tomaž Mihelič, ki je na pomoč priskočil tudi pri izvedbi.

2017_3_1_gnezdilnice_cerkev_tomazmihelic

Nekatere rešitve so se ponudile kar na licu mesta. Za vrhnjimi linami zvonika so zaradi debelih zidov nastale prostorne gnezdilne niše. Potrebno je bilo le odstraniti mrežo na lini, na zadnji del stene namestiti vratca, da pa bodo lahko v niši gnezdilne tudi ptice, ki ne spletajo gnezd (sove, postovka), smo na dno nasuli plast sipkega peska. Razčlenjen kamnit strop niše pa je primeren tudi za netopirje.
Foto: Tomaž Mihelič

Celotna akcija se je izkazala za enostavno in učinkovito. Z nekaj deskami, vijaki in tečaji smo uspeli v cerkvi namestiti 6 prostornih gnezdilnic, ki so skonstruirane tako, da bodo lahko nudile dom kar najbolj pestri druščini redkih ptic. Da bomo lažje spremljali gnezditev, smo vsako poimenovali s ptičjim imenom, tako da so že sedaj prisotne od čuka do postovke skoraj vse pričakovane vrste.

2017_3_1_montaza_gnezdilnic_eriksinigoj

Peter Krečič in Tomaž Mihelič pred namestitvijo največje gnezdilnice v cerkvi. Da je sreča na strani pogumnih, se je izkazalo na licu mesta. Gnezdilnico za pegasto sovo je doma izdelal Bor Mihelič, mi pa smo jo potem, ne da bi se na to pripravili, z manj kot centimetrom rezerve spravili skozi vrata zvonika. Vhodna odprtina gnezdilnice se je, kot je vidno že na sliki, na las ujemala z nišo v cerkvi, dolžina gnezdilnice pa z razmikom med tramovi, kar je omogočilo enostavno montažo. Sreča ali niz naključij?
Foto: Erik Šinigoj

Na podstrešje cerkve smo za odprtine namestili prostorne lesene škatle. Ker je bilo celotno ostrešje spomladi obnovljeno, so line nad prezbiterijem ostale ravno zaradi Petrove intervencije, sicer bi jih ob obnovi ostrešja zazidali. Mi smo se obvezali, da bomo za njih namestili ustrezne škatle. Tako smo za vsako od njih namestili večjo leseno gnezdilnico. Največja je posebej prirejena za pegasto sovo, vse pa imajo na zadnji steni odprtino, skozi katero je mogoče spremljati gnezditev in gnezdilnico po potrebi očistiti. Na dno gnezdilnic smo nasuli sipek pesek, ki se je z leti nabral na podstrešju nad oboki cerkve. Med nasipanjem smo v njem našli številne ostanke kosti rovk in voluharic, kar je dokaz, da so sove pred zaprtjem odprtin redno gnezdile v cerkvi.

Akcija je čudovito uspela in razšli smo se v upanju, da bo že v prvi gnezditveni večina gnezdilnic naseljena. Upamo, da bo primer cerkve v Podragi služil kot primer dobre prakse in iskanja enostavnih rešitev za biodiverziteto in da se bodo podobne akcije izvedle še v kateri fari. Zgodba o biodiverziteti na cerkvah pa ima tudi druge izzive, kot so varovanje kolonij netopirjev, ki potrebujejo prost dostop do notranjosti ostrešja. V teh primerih je pripravljenost za odstranitev zaščitnih mrež na cerkvah zagotovo težje doseči, saj je statistika deleža zamreženih cerkva zelo zgovorna. Ampak, kjer je želja, je tudi pot.

Obiskal nas je ameriški veleposlanik

V sredo, 14.12.2016, smo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok gostili ameriškega veleposlanika v Sloveniji g. Brenta R. Hartleyja s sodelavci. Z veseljem so si ogledali zeleno oazo na pragu Kopra, vključno s sodobno opremljenim novim z novim centrom za obiskovalce in bili navdušeni nad naravovarstvenimi uspehi in ureditvijo naravnega rezervata, ki tudi pri ljudeh, ki so vajeni ohranjene narave veliko večjega formata, vzbuja spoštovanje in veliko zanimanja.

Mag. Nataša Šalaja, vodja NR Škocjanski zatok; Bojana Lipej, koordinatorica izobraževanja; g. Brent R. Hartley, ameriški veleposlanik in dr. Damijan Denac, direktor DOPPS pred centrom za obiskovalce NRŠZ, foto: Mirjana Rabič

Mag. Nataša Šalaja, vodja NR Škocjanski zatok; Bojana Lipej, koordinatorica izobraževanja; g. Brent R. Hartley, ameriški veleposlanik in dr. Damijan Denac, direktor DOPPS pred centrom za obiskovalce NRŠZ, foto: Mirjana Rabič

»Hišni ljubljenčki« izumirajo!

2016_11_12_rdeci_seznam_banner

Letošnja posodobitev Rdečega seznama organizacije IUCN (Svetovna zveza za varstvo narave) prinaša zaskrbljujoče opozorilo o stiski nekaterih najbolj priljubljenih vrst ptic, »hišnih ljubljenčkov« katere sta lov in preprodaja pripeljala do skorajšnjega izumrtja v naravi.

Sivi žako (Psittacus erithacus), verjetno največja ikona in ena najbolj prepoznavnih ptic na svetu je na letošnjem seznamu zdrsnila iz kategorije RANLJIVA v kategorijo OGROŽENA. Ta inteligentna, karizmatična papiga, ki je vsem dobro poznana po neverjetni sposobnosti posnemanja človeškega glasu je ena najbolj priljubljenih vrst ptičjih »hišnih ljubljenčkov« po vsem svetu. Papiga je tako pogost prizor v trgovinah s hišnimi ljubljenčki, da bo marsikdo presenečen ko bo izvedel, da vrsti v naravi grozi izumrtje. V nekaterih Afriških državah, kjer vrsta domuje je njena populacija upadla za 90, ponekod celo za 99%!

Razmere so še bolj zaskrbljujoče v Aziji, kjer je kar 19 vrst ptic povzpelo v višjo kategorijo ogroženosti, 6 izmed njih v kategorijo KRITIČNO OGROŽENA, kar je zadnja kategorija pred izumrtjem. Vse te vrste so endemične za Indonezijo, kjer ima velik vpliv uničevanje tropskega gozdu, vendar je glavni povod v izumiranje teh vrst lokalno trgovanje ulovljenih ptic.

2016_11_12_liscki_kletka_gregorsubic

Ptice pevke pogosto pristanejo na trgu tudi na Balkanu in celo v Sloveniji. Na fotografiji so liščki na ulici Škodre, Albanija.
Foto: Gregor Šubic

Otoški endemiti se vračajo

Kljub temu letošnji Rdeči seznam prinaša nekaj spodbudnih novic iz oddaljenih otokov iz vsega sveta. Ptice, katerih območje razširjenosti zajema le otok ali arhipelag so med najbolj ogroženimi, ne zaradi njihovega majhnega območja razširjenosti, temveč zaradi slabe zmožnosti prilagoditve na nove grožnje, kot so naprimer novi plenilci (mačke, podgane). Prav zaradi tega predstavljajo velik delež današnjih izumrtji otoški endemiti.

Letošnja »poplava« vrst, katere so prešle v nižjo kategorijo ogroženosti kaže, da vložena energija in varstveni ukrepi izredno pomagajo otoškim populacijam. Med mnogimi vrstami je tudi azorski kalin (Pyrrhula murina), katerega populacija se je iz slabi 300 osebkov v 80-ih letih prejšnjega stoletja do danes potrojila!

Na svetu imamo 742 vrst ptic več!

BirdLife International je kot organ za ptice pri Rdečem seznamu letos končal drug in tudi zadnji taksonomski pregled ptic. Letošnji se je osredotočil na ptice pevke in je pripeljal do prepoznave 742 novih vrst ptic, večino katerih je pred tem predstavljalo podvrste drugih vrst. Danes tako na svetu poznamo 6.649 vrst ptic pevk, skupno število vrst ptic pa je tako preseglo mejo 11.000 in se je tokrat ustavilo pri 11.121.

Izmed vseh novih vrst ptic je 11% ogroženih. Trinajst je v času vpisa v Rdeč seznam že IZUMRLIH, mnoge izmed njih je to doletelo v zadnjih 50 letih.

»Na žalost prepoznava 700 »novih« vrst ptic ne pomeni, da gre pticam na svetu bolje,« razlaga Dr. Ian Burfield, koordinator za globalno znanost pri BirdLife International. »Medtem ko se naše znanje poglablja, se potrjujejo tudi naše skrbi: ne-trajnostno kmetijstvo, sečnja, tujerodne vrste in druge grožnje – kot naprimer nelegalno trgovanje z vrstami – še zmerom vodijo številne vrste proti izumrtju.«

Več informacij o posodobljenem Rdečem seznamu lahko najdete na spletni strani BirdLife Inaternational.

Zmaga! – Vsi za naravo, narava za vse

Te dni je čas za slavje! Evropska komisija je razglasila, da bo ohranila priljubljene zakone, ki ščitijo evropsko naravo – evropsko naravovarstveno zakonodajo. Trenutek veselja je rezultat več kot dveh let neutrudne kampanije, medtem ko je komisija pregledovala in v tišini odločala o usodi direktiv in vseh nas. Ves ta čas se je BirdLife družina trudila napraviti čim več hrupa – piski, petje, žvrgolenje, kričanje in čivkanje vseh partnerjev BirdLife je zagotovilo, da prav nobeden član kolegija komisarjev ni preslišal, kako zelo prebivalci EU cenijo naravo.

2016_9_12_all_for_nature_bli

© Dagmar Cohnen – www.darmar-cohnen.de

Skozi kampanijo Alarm za naravo (NatureAlert!) smo v BirdLife družini tesno sodelovali z drugimi naravovarstvenimi organizacijami (WWF, Friends of the Earth, EEB), na poti pa so nam pomagale številne druge skupine in posamezniki. Neverjetna podpora je prišla s strani številnih poslovnežev, poslancev evropskega parlamenta, okoljskih ministrov in znanstvenikov. Nesporno največji zaslužniki za zmago pa ste zagotovo vi, javnost!

Pred dvema letoma se je s pričetkom rušenja EU naravovarstvenih direktiv zdelo, da je bitka izgubljena, vendar se je v bran postavilo več kot pol milijona prebivalcev EU, ki so glasno izrazili podporo ohranitvi direktiv. Prav slednje je tisto, kar je napravilo spremembo! Rezultat ni bila le zmaga za naravo, temveč tudi za demokracijo ter celotno prihodnost Evrope.

Več o uspehu si lahko preberete v članku na spletni strani BirdLife International.

Januarsko štetje vodnih ptic 2017

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 naprej v okviru štetja skupaj preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k ohranjanju njihovih populacij in mokrišč. Izvedba štetja v tako velikem obsegu ne bi bila mogoča brez velikega vloženega truda množice predanih popisovalcev. Vaš prispevek je zelo dragocen, saj prav vsak sodelujoči prispeva kamenček v mozaik čez tisoč kilometrov dolge mreže rečnih odsekov in drugih voda, ki jih pregledamo vsako leto.

Veselim se ponovnega sodelovanja z vami v letu 2017, obenem pa se vsem že vnaprej zahvaljujem za opravljeno delo!

Luka Božič
Nacionalni koordinator IWC

IWC_header

Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2017

Štetje vodnih ptic bo leta 2017 potekalo v soboto 14. in nedeljo 15. januarja. Vodne ptice bomo tako kot vsako leto šteli na osmih števnih območjih, na vseh najpomembnejših vodnih površinah po Sloveniji. Vsako števno območje ali njegov del ima svojega lokalnega koordinatorja, ki vas bo razporedil na odsek, kjer boste šteli ter skrbel za skladno opravljanje popisa.

Navodila za štetje vodnih ptic, popisni obrazec, vsa obvestila v zvezi s štetjem ter navodila za prevzem popisnih materialov in oddajo podatkov preko spletne baze, bodo dostopni tudi na spletni strani DOPPS.

Spletna baza januarskega štetja vodnih ptic (IWC)

2015_01_07_logo_NoAGSZaradi velike količine zbranih informacij, so shranjevanje, upravljanje in obdelava podatkov štetja zamuden in logistično zahteven projekt. Pred tremi leti smo vzpostavili bazo, ki omogoča spletni vnos opazovanj in njihovo sprotno preverjanje s strani administratorja. Funkcionalnost baze in obrazec za spletni vseskozi vnos izboljšujemo, tudi s pomočjo povratnih informacij uporabnikov. Spletni vnos podatkov v trenutni različici je enostaven, zmanjšuje možnost napak in omogoča pregleden dostop do rezultatov štetja vsem popisovalcem. Odziv popisovalcev je bil zelo vzpodbuden, saj je možnost spletnega vnosa podatkov za leto 2016 izkoristila večina vseh sodelujočih. Seveda pa si želimo, da bi se ta delež v bodoče še povečal. Z direktnim vnosom se zmanjšajo možnosti napak pri prepisovanju podatkov s popisnih obrazcev v bazo, izognemo pa se tudi okolju neprijazni porabi velikih količin papirja. Vsem, ki ste že pristopili k sistemu elektronskega obveščanja in vnosa podatkov v preteklih letih, bomo podrobnejša navodila, vsa obvestila v zvezi s štetjem in opomnik dogodka poslali preko elektronske pošte.

Nove popisovalce in tiste, ki se za ta korak še niste odločili vabimo, da prevzem popisnih materialov (obrazec, navodila, karte z odseki oz. lokalitetami) in oddajo podatkov (vpis rezultatov vašega štetja in ostalih rubrik z obrazca) za leto 2017, opravite preko spletne baze. V kolikor se boste odločili za to možnost vas prosimo, da nam svojo odločitev sporočite najkasneje do 5. 1. 2017 po e-pošti oziroma z SMS-om nacionalnemu koordinatorju štetja. Sporočilo naj vsebuje vaše ime in priimek ter e-poštni naslov, za katerega želite, da se nahaja v bazi januarskega štetja in ga uporabljamo za komunikacijo z vami.

Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2017 – napotki in kontakti lokalnih koordinatorjev (pdf)

Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2017 – popisni obrazec 2017 (pdf)