Novice

Izberi obdobje v arhivu prispevkov ali

Zadnje objavljene novice:

Bubo in več kot 200 prostovoljcev

14. 3. 2017, Novice

Teritorialno petje samca velike uharice doseže največjo intenzivnost v začetku meseca marca. Prav zato smo z mnogimi prostovoljci v preteklih dveh tednih opravili dva velika skupinska popisa velike uharice in mnogo individualnih opazovanj oz. poslušanj.

Zborno mesto nam omogoči, da se razporedimo zgolj po zaslugi ekstremne zbranosti vseh popisovalcev.
Foto: Claudio Bearzatto

Gugalnica – že 19. leto zapored (Regijski park Škocjanske jame, 3. marec 2017)

Gugalnice, skupinskega popisa velike uharice na Krasu se je letos udeležilo 171 prostovoljcev, ki so v enem večeru na 46 popisnih točkah zabeležili 9 različnih pojočih samcev velike uharice. Pokritost je bila letos tako dobra, da smo lahko nekaj samcem sledili pri večernih premikih med različnimi točkami, kar je poslastica dela v skupini. Veliko uharico je tako letos slišalo kar 41 udeležencev.

»Vsako leto pred Gugalnico imam tremo, saj vem, da na popis pride veliko ljudi, uharic je pa malo. Ampak tudi letos so me povsem prevzeli z njihovo dobro voljo in entuziazmom.« je povedal Tomaž Mihelič, koordinator akcije.

Skupinski popis velike uharice na Štajerskem (Ljubečna, 11. marec 2017)

Preteklo soboto so se ob skupinskem popisu velike uharice prostovoljci zbrali tudi na Štajerskem. Na 17 popisnih točkah so zabeležili 10 pojočih samcev velike uharice, skupaj pa se je na popisu zbralo 55 prostovoljcev. V nedeljo sta ob individualnem obisku dveh gnezdišč bila zabeležena še 2 pojoča samca, kar je skupno število povečalo na 12 pojočih samcev.

»Udeleženci popisa so bili navdušeni in nekateri so z iskanjem pojočih samcev želeli nadaljevati tudi naslednji večer!« je navdušeno dodal Matej Gamser, organizator akcije na Štajerskem.

Aktiven kamnolom z veliko stroji je poskrbel za precej filmsko sceno in “našemil” se je tudi tamkajšnji samec velike uharice. Brez skrbi, stroji (še) niso oživeli!
Foto: Nina Golnar

Postani varuh velike uharice!

Na točkah, kjer smo potrdili prisotnost samca, nas ne čaka več veliko dela. Konec pomladi bomo tam preverjali prisotnost mladičev, kar je v veliki meri že domena varuhov velike uharice. Če se želi kdo aktivno priključiti tej skupini, ga vabimo, da se nam pridruži. To je zelo neformalno združenje vseh, ki želijo na različne načine prispevati k varstvu uharice, od iskanja novih gnezdišč, do preverjanja gnezditvene uspešnosti že znanih. Za več informacije se lahko obrnete direktno na Tomaža.

Vsem prostovoljcem in varuhom velike uharice se za udeležbo, sodelovanje in nesebičen trud iskreno zahvaljujemo.

Kvalitetna hrana in kvalitetno kmetijstvo – zdaj!

8. 3. 2017, Novice,Sporočila za javnost

V ponedeljek je več kot 150 evropskih in nacionalnih nevladnih organizacij s podpisom skupne izjave pozvalo k obsežni reformi evropske kmetijske politike. Dogodek je sovpadel s pomembno sejo Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki se je je udeležil tudi slovenski kmetijski minister. DOPPS je ministru ob tej priložnosti poslal odprto pismo. Skupno izjavo je podpisalo tudi sedem nevladnih organizacij iz Slovenije.

“Verjamemo, da je obstoječi evropski sistem kmetijstva in prehrane pokvarjen in da deluje za interese peščice na škodo večine državljanov, kmetov in planeta,” smo v skupni izjavi zapisale nevladne organizacije in pozvale k obsežni reformi evropske kmetijske politike, ki je okoljsko in socialno nevzdržna.

Nevladne organizacije smo pred sejo Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, na katerem so kmetijski ministri iz držav članic EU razpravljali o prihodnosti evropske kmetijske politike, s skupno izjavo opozorile na nevzdržnost obstoječega kmetijskega sistema, ki s številnimi ukrepi uničuje okolje, ogroža javno zdravje, pospešuje propadanje obrobnih podeželskih območij in prispeva k podnebnim spremembam.

Škodljiva in neučinkovita kmetijska politika

Kljub nizu preteklih reform je očitno, da Skupna kmetijska politika, ki ji je trenutno namenjenih 38 % proračuna EU in več kot 55 milijard EUR letno, ne uspe učinkovito reševati sodobnih izzivov kmetijskega sektorja in podeželja. Kmetje so zato soočeni s popačeno in izkrivljeno izbiro med bankrotom ali nadaljno intenzifikacijo. Tisti kmetje, ki izvajajo verodostojne alternativne prakse, kot je ekološko kmetijstvo, pa zaradi favoriziranja obstoječih intenzivnih praks ostajajo na obrobju.

Nevladne organizacije smo zato mnenja, da mora EU izvesti korenito reformo Skupne kmetijske politike in z njo povezanih politik. Nujno potrebujemo sistem, ki bo pravičnejši, trajnosten in prožen ter oblikovan v skladu z naslednjimi načeli:

Pravični in raznoliki ekonomski sistemi kmetijstva in prehrane,
Zdravo okolje in sistem kmetijstva in prehrane, ki spoštuje dobrobit živali,
Podpora zdravju in blaginji državljanov,
Prehranska politika, ki je odgovorna do javnosti in temelji na participativnem upravljanjem, opolnomočenju državljanov in demokraciji.

Skupno izjavo je podpisalo tudi sedem slovenskih organizacij: DOPPS, Drušvo Dinaricum, Gibanje TRS, Inštitut za trajnostni razvoj, NEC Cerknica, Umanotera in Zavod Svibna.

Odprto pismo kmetijskemu ministru mag. Dejanu Židanu

Na DOPPS smo v preteklem tednu na kmetijsko ministrstvo poslali tudi odprto pismo. V njem ministra pozivamo, da na zgoraj omenjeni seji Sveta EU in tekom procesa oblikovanja nove kmetijske politike zagovarja spremenjeno, resnično trajnostno in sodobno politiko, ki bo podpirala tiste, ki pridelujejo zdravo hrano v sožitju z naravo. Odgovora na naše pismo zaenkrat še nismo prejeli.

Izjava nevladnih organizacij o reformi evropske kmetijske politike (slovenski prevod)

Odprto pismo DOPPS za kmetijskega ministra, mag. Dejana Židana – Razprava o prihodnosti evropske kmetijske politike

Skupinski popis velike uharice na Štajerskem

6. 3. 2017, Novice

Pretekli petek smo na Krasu s številnimi prostovoljci in varuhi velike uharice popisali našo največjo sovo. Tudi letos je Gugalnica združila prijetno s koristnim, zato bomo dogodek prihodnji vikend ponovili – na Štajerskem.

Štajerska sekcija DOPPS vabi na družabni skupinski popis velike uharice na območju Celja! Popis bo potekal v soboto, 11. marca, pod vodstvom Tomaža Miheliča. Zborno mesto bo ob 16. uri pri župniji Ljubečna v Leskovcu, v neposredni bližini avtocestnega izvoza Celje Vzhod. Tu se bomo razdelili v skupine in odpravili na popisne točke.

Po popisu se bomo ponovno zbrali in ob 19:30 prisluhnili predavanju Tomaža, temu pa bo sledilo druženje.

Dogodka se lahko udeleži prav vsak, saj popis velike uharice ne zahteva posebnega predznanja. Vse potrebno vas naučimo pred popisom. V primeru hladnejšega vremena priporočamo toplejša oblačila, saj se na popisnih točkah stoji in posluša cca 1 uro, med 17:40 in 18:50. Za povratek s točke vam bo prav prišla naglavna ali kakšna drugačna svetilka.

Zaradi lažje koordinacije vas prosimo, da se na popis prijavite na e-mail: matej.gamser@gmail.com ali na telefon 051 235 375 najkasneje do petka, 10. marca. Vsem prijavljenim bomo pred popisom poslali še natančna navodila.

V primeru slabega vremena bo popis prestavljen, o čemer bomo prijavljene obvestili.

“Možnosti, da “v živo” spoznate uharico, so prav na Štajerskem zelo velike! To dokazuje uspešnost preteklih popisov. Poleg tega vsako leto odkrijemo kakšen nov teritorij, kar je dokaz več, da celjski okoliš zelo ustreza največji sovi na svetu. Pridite, in se prepričajte!” je povedal Matej Gamser, organizator popisa.

Vrnile so se!

2. 3. 2017, Novice

Po letošnji izredno mrzli zimi je le nastopilo obdobje toplejših dni. Po gozdovih se že razlega ptičje petje, izpod ruše so pogledali prvi zvončki in trobentice. Je pomlad pred vrati?

Ljudje zelo dobro opazujemo svojo okolico in kaj hitro opazimo spremembe, še posebej če te v nas zbujajo pozitivna čustva. Najprej nas ponavadi presenetijo zgodnje cvetice in petje ptic, ki smo jih še slaba dva tedna prej opazovali na naših krmilnicah. Vendar pravijo, da se pomlad prebudi, ko se vrnejo prve ptice selivke. Prav zato vam z veseljem sporočamo – pomlad prihaja!

Skalna lastovka v Dravogradu.
Foto: Katja Rutnik

Prve znanilke pomladi so se že vrnile. V ponedeljek, 27. februarja so bile v Dravogradu opazovane tri skalne lastovke (Ptyonoprogne rupestris), ki so se vrnile na svoja gnezda. Tam sicer že več let redno gnezdijo na precej nenavadnem mestu – tik pod streho stanovanjskega bloka.

V torek, 28. februarja smo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok opazovali prvo kmečko lastovko (Hirundo rustica). Te so tudi v primerjavi s skalno lastovko prave popotnice, saj se vsako leto odselijo v Podsaharsko Afriko. Potovanje dolgo več tisoč kilometrov opravijo v nekaj tednih, saj lahko kmečka lastovka v enem dnevu preleti tudi več kot 300 kilometrov.

Ste tudi vi opazili katero izmed znanilk pomladi?

Vsako pomlad v okviru mednarodnega projekta Pomlad prihaja! spremljamo prihod prvih ptic selivk. S tem želimo spodbuditi zanimanje otrok za naravo in ohranjanje ptic selivk. Vabimo vas, da na spletni strani Pomlad prihaja! beležite svoja opazovanja ptic selivk. V akciji smo se osredotočili na tiste najbolj značilne in poznane ptice selivke; bela štorklja, kmečka lastovka, hudournik, kukavica in čebelar. Prisrčno vabljeni k sodelovanju.

Osnutek dolgoročnega programa na zmanjševanje vpliva kormorana na ribje vrste v celinskih vodah

28. 2. 2017, Novice,Sporočila za javnost

Kormoran (Phalacrocorax carbo)
Foto: Tomaž Mihelič

Društvo je poslalo pripombe na “Osnutek dolgoročnega programa na zmanjševanje vpliva kormorana na ribje vrste v celinskih vodah“.

Uvodoma z obžalovanjem in kritično ugotavljamo, da k pripravi osnovnega teksta in koncepta dokumenta nismo bili povabljeni, kljub temu, da smo stanovska organizacija slovenskih ornitologov, da delujemo v javnem interesu varstva narave in da se že leta dolgo s strokovnimi vsebinami vključujemo v upravne postopke, ki zadevajo kormorana. Sodelovali smo tudi pri delu strokovne skupine za sprejetje takšnega programa, dokler je delovala, vendar pričujoči osnutek ni nastal v okviru te skupine.

Ocenjujemo, da osnutek ne bo prispeval k rešitvi problematike, saj je sestavljen preveč na hitro in bolj ali manj z enostranskim upoštevanjem ribiških argumentov.

Osnutek dolgoročnega programa kormoran – pripombe DOPPS (pdf)

Dan odprtih vrat v NR Škocjanski zatok, 4. marec 2017

22. 2. 2017, Novice

Minilo bo že leto dni od kar smo Škocjanski zatok ponovno odprli za obiskovalce.
Z veseljem vas vabimo na Dan odprtih vrat, ki bo v soboto 4. marca 2017.

PROGRAM DOGODKA

8.00 – 10.00, 17.00 – 19.00: OBROČKANJE PTIC
Prikaz obročkanja ptic bodo vodili izkušeni ornitologi: Igor Brajnik, Dare Fekonja, dr. Al Vrezec in Rudolf Tekavčič.

11.00 – 12.00, 12.30 – 13.30, 14.30 – 15.30 in 16.00 – 17.00:
DELAVNICE S KAMARŠKIMI KOBILAMI IN JAHANJE V MANEŽI za otroke (nad 3 let starosti). Število otrok, ki se lahko udeleži posamezne delavnice je omejeno na 8.
Obvezna predhodna najava na tel. št. 05 626 03 70 ali na recepciji centra za obiskovalce NRŠZ najkasneje 30 min pred pričetkom delavnice. Rezervacija možna do zapolnitve mest.

11.00 – 12.00: urica za najmlajše/ Rovka Črkolovka na obisku
Rovka Črkolovka maskota Oddelka za mlade bralce Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper bo po enem letu spet obiskala svoj rojstni kraj. Njen prihod bomo pričakali z uprizoritvijo Zgodbe o vrani..

Optics trade – celodnevna predstavitev optične opreme na zgornji terasi centra za obiskovalce.

8.00 – 17.00:
• OPAZOVALNA TOČKA
Spoznajte Škocjanski zatok s pomočjo strokovnjakov, ornitologov, ki vas bodo sprejeli na razgledni terasi centra za obiskovalce (prvo nadstropje), teleskop, pobarvanke za otroke ipd.
• VODENI OGLEDI
Brezplačni vodeni ogledi, 3 termini, in sicer 1. termin od 10.00 do 11.30, drugi termin od 13.00 do 14.30 in tretji termin od 15.00 do 16.30. Število mest je omejeno, zaželene predhodne prijave na tel. št. 05 626 03 70 ali e-naslov: info@skocjanski-zatok.org.
• STOJNICE LOKALNIH PONUDNIKOV
Lokalni ponudniki bodo svoje izdelke predstavljali pred centrom za obiskovalce NRŠZ (Zadruga ekoloških proizvajalcev Istre, Hiša de Rin, Kmetija Muženič Baruca – siri, olje, vino)

• RAZSTAVA
Originalni mopedi blagovne znamke TOMOS. Od 9.00 do 16.00 ure bo prisoten predsednik društva Tomos, Stevo Vujić, ki bo predstavil zgodovino tovarne in muzej Tomosove zgodovine, ter odgovarjal na vaša vprašanja.

16.00 – 17.00: PREDAVANJE dr. Tomi Trilar: Gozdne ptice Slovenije
(10% popust na DVD in CD – Gozdne ptice Slovenije, Slovenske žabe, Ljubljansko barje – skrivnostni svet živalskega oglašanja)

Ob nakupu artiklov, ki so vam na voljo v trgovini centra za obiskovalce, v vrednosti nad 30,00 EUR, boste prejeli darilo.

V primeru slabega vremena bo program dneva odprtih vrat izveden v manjšem obsegu. Vse spremembe bodo objavljene na spletni in FB strani Škocjanskega zatoka. www.skocjanski-zatok.org

Bodo podnebne spremembe zadale usodni udarec svetovno ogroženim vrstam?

21. 2. 2017, Novice

Nova raziskava je pokazala, da podnebne spremembe negativno vplivajo že na polovico ogroženih kopenskih sesalcev in četrtino ptic. Ali to nakazuje na prelomno točko?

Skepticizem podnebnih sprememb je v nekaterih političnih krogih morda v porastu, vendar si ob problematiki ne gre zatiskati oči. Še posebno, če si žival (ali človek), ki živi v podnebno najbolj občutljivih ekosistemih na svetu.

Glasniki, poročilo zveze BirdLife International iz leta 2015 razkriva kakšne so posledice spreminjajočega podnebja za naš naravni svet. Razširjenost sesalcev in ptic po vsem svetu se postopoma premika proti polu, nekateri iščejo nov dom v višjih legah ali pa se njihova razširjenost in število krči. Slednje je posledica segrevanja planeta, ki vznemirja skrbno uravnana ravnovesja habitatov od katerih smo vsi odvisni. Premiki razširjenost imajo posledično velike razsežnosti, kot so motnje v prehranski verigi, selitvenih vzorcih in mnogo več.

Sedaj je nadaljnja raziskava prvič pokazala razsežnosti vpliva podnebnih sprememb na že ogrožene vrste. Rezultati so za prihodnost biodiverzitete na našem planetu zaskrbljujoči!

Tukani in druge tradicionalno nižinske vrste ptic na Kostariki, kot posledica podnebnih sprememb danes prebivajo na višinah do 1.500 metrov nad morjem.
Foto: Thomas Shahan

Podnebne spremembe predstavljajo dodaten pritisk na svetovno najbolj ogrožene vrste in tega se pogosto ne zavedamo. Modeliranje nakazuje negativen vpliv za skoraj polovico (47%) vseh globalno ogroženih kopenskih sesalcev in približno četrtino (23,1%) globalno ogroženih ptic. Mnoge izmed teh vrst so že sedaj na robu izumrtja in brez ukrepanja se lahko dodaten pritisk izkaže za prelomno točko.

»To je prva ocena števila ogroženih vrst, na katere imajo podnebne spremembe velik negativen vpliv« je povedal Dr. Stuart Butchart iz BirdLife International in soavtor članka. »Rezultati so alarmantni in kažejo na to, da bodo podnebne spremembe zaostrile obstoječe grožnje za številne vrste, s tem pa drastično povečale varstvene izzive«.

Več o učinku podnebnih sprememb si lahko preberete v članku na spletni strani BirdLife International.

Ne zamudite!
Društvo bo to poletje Krakovski nasip v Ljubljani okrasilo s čudovitimi fotografijami ptic in izsledki najnovejših raziskav o vplivih podnebnih sprememb na ptice. Glavni vir bodo prav Glasniki (The Messengers) in izsledki raziskave, ki jo predstavljamo v tem prispevku.

Projekt izvajamo skupaj z National Audubon Society in BirdLife International ter s podporo U.S. Embassy Ljubljana in Visit Ljubljana.

Vabilo na Gugalnico 2017- skupinski popis velike uharice

20. 2. 2017, Novice

V veliko veselje nam je, da vas ponovno lahko povabimo na Gugalnico, družabni skupinski popis velike uharice. To je dogodek, kjer se že vrsto let prelivata znanje in pozitivna energija, ki jo uporabimo za učinkovitejše varstvo vrste. Na popisu združimo koristno s prijetnim, zato vsak od udeležencev doprinese, da lahko preiščemo večje območje in nam je druženje po popisu prijetnejše.

Dogodka se lahko udeleži prav vsak, saj popis velike uharice ne zahteva veliko predznanja. Vse potrebno vas naučimo pred popisom, letos pa smo za tistega, ki bo želel pripravili tudi podrobnejša navodila izvedbe popisa. Tisti, ki dogodka ne poznate, si preberite i-Gugalnico2017.

Gugalnica bo na Krasu letos potekala v petek, 3. marca 2017, popoldan. Zborno mesto bo ob 16.30 pri Škocjanskih jamah (rezervni »vremenski« datum en teden kasneje).

Popis je letos organiziran skupaj s Parkom škocjanske jame, zato bomo zopet na izjemni lokaciji. Na popisu se bomo razkropili po Krasu, nato pa spet zbrali na predavanju, kjer bodo povzete aktualne novice na področju poznavanja in varovanja velike uharice. Omogočeno bo tudi, da boste v parku lahko prespali. Kot vsako leto, tudi letos priskrbimo za poslastico. S tem pa ne mislimo samo zakuske po popisu. Letošnja poslastica se imenuje: Pogled s sovjimi očmi! Po predavanju si boste namreč lahko ogledali predstavitev pestre palete nočnih daljnogledov in termovizije in zadeve lahko tudi praktično preizkusili. Priložnost da vsaj enkrat v življenju izkusite, kako vidijo sove, in kaj v praksi pomeni termovizija.

Zaradi koordinacije popisa vas naprošamo, da se na popis prijavite na e-mail: tomaz.mihelic@dopps.si, nato pa vam bomo poslali natančnejša navodila za udeležbo dogodka.

So kormorani dežurni krivci?

6. 2. 2017, Novice,Sporočila za javnost

V DOPPS ne pristajamo na uvajanje enostranskih ukrepov plašenja in streljanja kormoranov in opozarjamo, da se odločbe za odstrel izdajajo nelegalno, argumentacija je enostranska z izkrivljenimi resnicami, plašenje in odstrel pa bosta imela močne negativne posledice na paleto nedolžnih vrst vodnih ptic, ki v času zimovanja v Sloveniji nimajo drugih zatočišč.

Zaradi enostranskega pristopa pri upravljanju z ribami v celinskih vodah nam je v Sloveniji povsem spodletelo pri zagotavljanju načel trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti. Trenutno upravljanje z ribjimi populacijami večinoma izključuje naravne komponente ekosistema, ki so predpogoj za njegovo delovanje, zaskrbljujoče pa je, da so predlagani ukrepi usmerjeni v akcije, ki bodo to stanje še poslabšali. Pojav kormorana kot naravnega plenilca v ekosistemu, ki je med ribičih povzročil kaos, nam jasno pove, da so začrtane smeri v sladkovodnem ribištvu napačne, zatorej je potreben resen razmislek o prenovi načina upravljanja in izboru upravljavcev, ki bodo znali z rekami upravljati celostno in v dobrobit širše družbe.

Dr. Primož Kmecl, vodja Varstveno ornitološkega sektorja je ob tem poudaril: »V iskanju družbenega konsenza pri vprašanju ribojedih ptic močno pogrešamo strokovne sogovorce na strani ribičev, ki bi bili sposobni argumentiranega dialoga. Stalno smo soočeni z izkrivljanjem resnic o domorodnosti kormorana, o njegovi domnevni množični gnezditvi ter škodljivosti in odvračanjem pozornosti od glavnih problemov ogroženosti rib v Sloveniji, kar seveda sproža močne dvome o sposobnosti in namerah trenutnih upravljalcev z ribami.«

Tudi vodilni slovenski ihtiologi poudarjajo, daj je ključen in najbolj uničujoč dejavnik ogrožanja rib v Sloveniji preseljevanje rib iz enega porečja v drugega in naseljevanje tujerodnih vrst, ki ga izvajajo prav trenutni upravljavci voda (Povž in sod. 2015). Med glavne grožnje spadajo še zajezitve, regulacije rek in onesnaževanje voda, medtem ko kormoran kot dejavnik ogrožanja ni prepoznan niti pri eni vrsti rib v Sloveniji. Se pa njegova pojavnost križa z ekonomskimi interesi ribičev in ribogojcev, zato je treba govoriti izključno o vplivu na gospodarstvo, ki pa še nikoli ni bil objektivno ocenjen.

Razsežnosti škode na ribjih populacijah in celotnem rečnem ekosistemu, ki so jo s svojim nestrokovnim upravljanjem naredili ribiči, so uničujoče in v velikih primerih nepopravljive. Ogromna sredstva so bila potrebna za reševanje soške postrvi, katere ogroženost leži povsem na plečih ribičev. Enaka usoda je doletela primorsko podust ter saveto, ki velja za izumrlo vrsto zaradi naseljevanja podusti iz črnomorskega porečja zgolj zaradi popestritve ribolova. Problem je še toliko bolj pereč, ker se tovrstna praksa pri upravljanju z ribami še vedno nadaljuje. Eden najbolj razvpitih primerov je naselitev jezerskih zlatovčic v Dvojno jezero v Triglavskem narodnem parku, s čimer so bile osiromašene prvine naše najvrednejše naravne dediščine. Problematika nekontroliranega naseljevanja postrvjega ostriža, ki smo ji trenutno priča, pa je javnosti popolnoma zamolčana, kljub temu da finančne posledice reševanja tovrstne problematike na koncu pogosto nosimo vsi davkoplačevalci.

Kormoran (Phalacrocorax carbo)
foto: Tomaž Mihelič

»Za slabo stanje z ribami v slovenskih rekah niso krivi kormorani – odgovornost za to bodo morali prevzeti predvsem upravljavci.«

Sporno je tudi pavšalno navajanje vpliva kormorana na gospodarske učinke ribištva. Avtohtone populacije najbolj izpostavljenih rib je pogosto nemogoče oceniti zaradi masovnega naseljevanja gojenih rib teh vrst, ki so neprilagojene na življenje v reki, hkrati pa se v naravno okolje vnaša različne parazite in patogene, ki vplivajo na naravne populacije. Sposobnost preživetja vloženih rib je ne glede na prisotnost kormorana izredno majhna, zato smo neredko priča masovnim poginom rib, tudi teh, ki naj bi jih redčil kormoran.

V DOPPS zagovarjamo argumentiran dialog in smo v njem vedno pripravljeni konstruktivno sodelovati.

Nikakor pa ne moremo pristati na pavšalne ukrepe, ki so nestrokovni in ne temeljijo na materialni resnici. Poleg tega bodo ti ukrepi povzročili znatno škodo, ker se izvajajo v času zimovanja na manjšinskem ekosistemu rek. Zagotavljanje miru v rečnem ekosistemu v času zimovanja je izjemno pomembno pri varstvu mnogih ogroženih vrst, ki jim je ta ekosistem edino zatočišče, zato opozarjamo na obsežne negativne posledice uvajanja popolnoma neselektivnega ukrepa plašenja in streljanja kormoranov. Takšen pristop je nezakonit in popolnoma nesprejemljivo v sodobni družbi.

Kormoran in ribe, sporočilo za javnost, 6.2.2017 (pdf)