V DOPPS ne pristajamo na uvajanje enostranskih ukrepov plašenja in streljanja kormoranov in opozarjamo, da se odločbe za odstrel izdajajo nelegalno, argumentacija je enostranska z izkrivljenimi resnicami, plašenje in odstrel pa bosta imela močne negativne posledice na paleto nedolžnih vrst vodnih ptic, ki v času zimovanja v Sloveniji nimajo drugih zatočišč.
Zaradi enostranskega pristopa pri upravljanju z ribami v celinskih vodah nam je v Sloveniji povsem spodletelo pri zagotavljanju načel trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti. Trenutno upravljanje z ribjimi populacijami večinoma izključuje naravne komponente ekosistema, ki so predpogoj za njegovo delovanje, zaskrbljujoče pa je, da so predlagani ukrepi usmerjeni v akcije, ki bodo to stanje še poslabšali. Pojav kormorana kot naravnega plenilca v ekosistemu, ki je med ribičih povzročil kaos, nam jasno pove, da so začrtane smeri v sladkovodnem ribištvu napačne, zatorej je potreben resen razmislek o prenovi načina upravljanja in izboru upravljavcev, ki bodo znali z rekami upravljati celostno in v dobrobit širše družbe.
Dr. Primož Kmecl, vodja Varstveno ornitološkega sektorja je ob tem poudaril: »V iskanju družbenega konsenza pri vprašanju ribojedih ptic močno pogrešamo strokovne sogovorce na strani ribičev, ki bi bili sposobni argumentiranega dialoga. Stalno smo soočeni z izkrivljanjem resnic o domorodnosti kormorana, o njegovi domnevni množični gnezditvi ter škodljivosti in odvračanjem pozornosti od glavnih problemov ogroženosti rib v Sloveniji, kar seveda sproža močne dvome o sposobnosti in namerah trenutnih upravljalcev z ribami.«
Tudi vodilni slovenski ihtiologi poudarjajo, daj je ključen in najbolj uničujoč dejavnik ogrožanja rib v Sloveniji preseljevanje rib iz enega porečja v drugega in naseljevanje tujerodnih vrst, ki ga izvajajo prav trenutni upravljavci voda (Povž in sod. 2015). Med glavne grožnje spadajo še zajezitve, regulacije rek in onesnaževanje voda, medtem ko kormoran kot dejavnik ogrožanja ni prepoznan niti pri eni vrsti rib v Sloveniji. Se pa njegova pojavnost križa z ekonomskimi interesi ribičev in ribogojcev, zato je treba govoriti izključno o vplivu na gospodarstvo, ki pa še nikoli ni bil objektivno ocenjen.
Razsežnosti škode na ribjih populacijah in celotnem rečnem ekosistemu, ki so jo s svojim nestrokovnim upravljanjem naredili ribiči, so uničujoče in v velikih primerih nepopravljive. Ogromna sredstva so bila potrebna za reševanje soške postrvi, katere ogroženost leži povsem na plečih ribičev. Enaka usoda je doletela primorsko podust ter saveto, ki velja za izumrlo vrsto zaradi naseljevanja podusti iz črnomorskega porečja zgolj zaradi popestritve ribolova. Problem je še toliko bolj pereč, ker se tovrstna praksa pri upravljanju z ribami še vedno nadaljuje. Eden najbolj razvpitih primerov je naselitev jezerskih zlatovčic v Dvojno jezero v Triglavskem narodnem parku, s čimer so bile osiromašene prvine naše najvrednejše naravne dediščine. Problematika nekontroliranega naseljevanja postrvjega ostriža, ki smo ji trenutno priča, pa je javnosti popolnoma zamolčana, kljub temu da finančne posledice reševanja tovrstne problematike na koncu pogosto nosimo vsi davkoplačevalci.
Kormoran (Phalacrocorax carbo)
foto: Tomaž Mihelič
»Za slabo stanje z ribami v slovenskih rekah niso krivi kormorani – odgovornost za to bodo morali prevzeti predvsem upravljavci.«
Sporno je tudi pavšalno navajanje vpliva kormorana na gospodarske učinke ribištva. Avtohtone populacije najbolj izpostavljenih rib je pogosto nemogoče oceniti zaradi masovnega naseljevanja gojenih rib teh vrst, ki so neprilagojene na življenje v reki, hkrati pa se v naravno okolje vnaša različne parazite in patogene, ki vplivajo na naravne populacije. Sposobnost preživetja vloženih rib je ne glede na prisotnost kormorana izredno majhna, zato smo neredko priča masovnim poginom rib, tudi teh, ki naj bi jih redčil kormoran.
V DOPPS zagovarjamo argumentiran dialog in smo v njem vedno pripravljeni konstruktivno sodelovati.
Nikakor pa ne moremo pristati na pavšalne ukrepe, ki so nestrokovni in ne temeljijo na materialni resnici. Poleg tega bodo ti ukrepi povzročili znatno škodo, ker se izvajajo v času zimovanja na manjšinskem ekosistemu rek. Zagotavljanje miru v rečnem ekosistemu v času zimovanja je izjemno pomembno pri varstvu mnogih ogroženih vrst, ki jim je ta ekosistem edino zatočišče, zato opozarjamo na obsežne negativne posledice uvajanja popolnoma neselektivnega ukrepa plašenja in streljanja kormoranov. Takšen pristop je nezakonit in popolnoma nesprejemljivo v sodobni družbi.
