Evropski dan opazovanja ptic 2017

Te dni bo na milijone ptic selivk zapustilo Evropo in odletelo proti svojim prezimovališčem v Afriki. Na svoji tisoče kilometrov dolgi poti se bodo soočile z mnogimi nevarnostmi. DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da ob Evropskem dnevu opazovanja ptic 30. septembra in 1. oktobra 2017 izkoristite priložnost in spoznate osupljiv svet ptic tudi v živo!

Letos vas skupaj z 39 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete dejstvom o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Pripravili bomo informacijske točke in izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Lovu na ptice ni konca

Tudi letos smo se odločili, da ob Evropskem dnevu opazovanja ptic izpostavimo problematiko nepotrebnega ubijanja ptic na območju Sredozemlja. Lov na ptice se odvija predvsem v času spomladanske in jesenske selitve, ko območje prečka največje število ptic. Stanje je zaskrbljujoče tudi za države izven Sredozemlja, kjer se lov v takšni meri ne izvaja. Te države namreč vlagajo velike napore v ohranjanje habitatov, populacije ptic pa si kljub temu ne opomorejo, saj te zdesetkajo lovci v Sredozemlju.

Študija zveze BirdLife International objavljena v letu 2015 je pokazala, da je letno na območju Sredozemlja ubitih 25 milijonov ptic selivk, od tega več kot 2 milijona na območju Balkana. Mnoge partnerske organizacije so si kot prioriteto zadale ustavitev nepotrebnega ubijanja ptic in sedaj je čas, da bolj kot kadarkoli strnemo vrste in odločno rečemo »NE« lovu na ptice selivke! Več o problematiki in o tem, kako lahko pomagate tudi sami izveste TUKAJ.

Spremljajte selitev ptic v živo!

Evropski dan opazovanja ptic je letni dogodek, ki ga sestavlja na stotine aktivnosti, ki jih organizirajo nacionalni partnerji zveze BirdLife International. V preteklem letu je na dogodku sodelovalo 37 organizacij, katere so skupaj organizirale 1,336 dogodkov z več kot 30.000 udeleženci. Skupno število ptic, opaženih na dogodkih je znašalo kar 6,595,007 osebkov!

Letošnji dogodek koordinira slovaški partner SOS/BirdLife Slovakia, ki bo kasneje tudi sprejel in analiziral letošnje podatke.

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na več koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

Sobota, 30. september:

  • Informativna stojnica v Ljubljani (Osrednja ljubljanska tržnica) – med 8:30 in 12:30
  • Obročkanje ptic v NR Škocjanski zatok (Koper) – med 8. in 12. uro

Nedelja, 1. oktober:

  • Cerkniško jezero s kolesi (Cerknica)zbor ob 9:00 na avtobusni postaji Cerknica
  • Opazovanje ptic v mestnem parku Tivoli (Ljubljana)zbor ob 9. uri na parkirišču pred kopališčem v Tivoliju
  • Spremljanje selitve ptic na zadrževalniku Medvedce (Pragersko)opazovalna točka na nasipu na severni strani zadrževalnika med 8. in 12. uro
  • Gajševsko jezero (Grabe pri Ljutomeru)zbor v Grabah ob 8:00
  • NR Škocjanski zatok (Koper)opazovalna točka med 10. in 13. uro
  • KP Sečoveljske soline (Sečovlje)zbor na parkirišču pred recepcijo na Fontaniggeah ob 10. uri
  • Park Škocjanske jame (Škocjan) – zbor pred J’kopinovim skednjem ob 8. uri

Stališče BirdLife do podnebnih sprememb

Na DOPPS smo pripravili slovenski prevod Stališča organizacije BirdLife International do podnebnih sprememb. Stališče vsebuje niz podpornih vsebinskih ugotovitev, ki ga postavljajo v okvir varstva ptic in narave, in ključna sporočila za snovanje politik, ki jih BirdLife zagovarja v boju proti podnebnim spremembam. Želimo si, da bo ta dokument prispeval k bolje informirani in strokovno podprti razpravi na področju blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe ter njihovih vplivov na doseganje naravovarstvenih ciljev v Sloveniji.

Znanstveni dokazi so jasni: podnebne spremembe se dogajajo, za kar so večinoma krive človeške aktivnosti. Za človeštvo in biotsko pestrost so zato veliko tveganje in zahtevajo takojšen globalni odziv. Vemo, da bodo spremembe biotske pestrosti zaradi spreminjanja podnebja ogromne in daljnosežne tako v smislu hitrosti kot tudi prostorske razsežnosti.

Biotska pestrost in človeštvo sta tesno povezana

Ohranjanje omrežja Mednarodno pomembnih območij (IBA) in drugih življenjskih okolij ima pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in pomaga ljudem pri prilagajanju posledicam le-teh. Stabilni ekosistemi uravnavajo pretok ogljika in so lahko stroškovno učinkovit obrambni sistem pred različnimi podnebnimi nevarnostmi, kot so erozija, poplave in suše. Prav tako zagotavljajo hrano, gorivo, čisto vodo in zdravila – vire, ki lokalnim skupnostim omogočajo, da se postavijo po robu okoljskim nesrečam, jih obvladajo in si po njih opomorejo.

Ključna sporočila

V boju proti podnebnim spremembam je treba po vsem svetu povečati naložbe v učinkovito rabo energije in nizkoogljično oskrbo z energijo, zlasti s trajnostno rabo obnovljivih virov energije. Emisije, ki nastanejo pri rabi tal (npr. v kmetijstvu, gozdarstvu in urbanizaciji), je treba zmanjšati, ekosisteme kot ponore ogljika pa obnoviti in ohranjati.

Problem je, da slabo načrtovani ali izpeljani ukrepi za preprečevanje podnebnih sprememb (npr. pogozdovanje in uporaba obnovljivih virov energije) in za zmanjševanje njihovih posledic (npr. protipoplavni nasipi in namakalni sistemi) pomenijo nove grožnje in pritiske na ptice in njihova bivališča.

Današnja prizadevanja za zmanjšanje obstoječih pritiskov na naravo, krepitev odpornosti omrežja IBA in povečanje povezljivosti ekosistemov bodo vrstam in ekosistemom pomagala pri prilagajanju podnebnim spremembam v prihodnosti.

Ptičarijada in letno srečanje članov

Drage kolegice in kolegi,
z veseljem napovedujemo Ptičarijado in letno srečanje DOPPS, ki bosta potekala 7. oktobra 2017 v Adlešičih v Beli krajini, in se veselimo snidenja z vami.

Fotografija: www.naravniparkislovenije.si

Dogodka sta povezana, tako da boste lahko našli veliko veselja tako zagrizeni opazovalci ptic, kot tudi vsi ostali aktivni in podporni člani, saj bo dopoldan namenjen klasični Ptičariadi, ki jo bomo popoldan prelevili v letno srečanje s poudarkom na izmenjavi izkušenj letošnjega leta in idej za prihodnje.

Napovedano septembrsko srečanje smo morali zaradi deževja prestaviti na oktober, zato smo ga združili s Ptičarijado in prepričani smo, da bo nastal skupen dogodek, ki ga bomo začeli ponavljati. Veseli vas bomo, če se nam boste pridružili.
 

Klasična Ptičarijada

Tako kot vsa leta doslej, se bodo v jutranjem delu skupine opazovalcev ptic pomerile v dveh disciplinah: številu opazovanih in številu fotografiranih vrst. Pravila bomo v naslednjem tednu objavili na spletni strani DOPPS, za tiste najbolj neučakane snovalce terenskih taktik pa samo predhodno obvestilo, da bo tekmovalni poligon zajemal celotno Belo krajino.

Ptičarijada 2017 – navodila (pdf)

Ptičarijada 2017 – tekmovalni poligon (jpg)

Srečanje članov

Srečanje po tekmovanju pa je namenjeno vsem članom DOPPS, kot tudi ostalim podpornikom. Začeli ga bomo z zaključkom Ptičarijade, da se tudi ostali spoznate s tem simpatično radoživim ptičarskim dogodkom, ter nadaljevali s programom druženja in snovanja idej za prihodnje. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno.
 
Prijave: Zaradi lažje organizacije dogodka vas prosimo, da se na dogodek prijavite na naslov: ursa.koce@dopps.si ali pa telefon 01 426 58 75. Vsem bomo poslali natančna navodila glede celotnega dogodka.

Se veselimo snidenja!

Naravni rezervat Ormoške lagune je odprt

Naravni rezervat Ormoške lagune je odprt. 8. septembra 2017 so generalna direktorica Direktorata za okolje mag. Tanja Bolte, župan Občine Ormož Alojz Sok, predsednik nadzornega odbora Tovarne sladkorja (TSO) Hans Hogeweg in predsednik DOPPS-a Rudolf Tekavčič s svečanim rezanjem traku napovedali novo obdobje Ormoških lagun. Otvoritve se je udeležil tudi veleposlanik kraljevine Nizozemske gospod Bart Twaalfhoven.

Sporočilo za javnost (pdf)

Fotografska gradiva ob sporočilu za javnost (zip)

Otvoritvi je sledilo pestro dogajanje skozi ves vikend. V soboto smo za širšo javnost organizirali dan odprtih vrat, v nedeljo pa smo skupaj s Kolesarsko mrežo Ptuj izvedli kolesarski izlet iz Ptuja v NR Ormoške lagune. Nekaj utrinkov iz dogodkov si lahko ogledate v spodnji galeriji.


Fotografije: Tilen Basle, Peter Mesarič, Jure Novak in Alen Ploj

Peticija Rešimo reko Muro

Reka Mura

Narava reke Mure, njenih rečnih rokavov, mrtvic, poplavnega gozda in drugih življenjskih prostorov je izjemna in neponovljiva tako v nacionalnem kot mednarodnem merilu.
foto: Luka Božič

Reka Mura je še zadnja slovenska velika nižinska reka, ki ni pregrajena s hidroenergetskimi jezovi. Zaradi izjemne biotske raznovrstnosti nacionalnega in mednarodnega pomena je razglašena za območje Nature 2000 in je del predlaganega Unescovega petdržavnega biosfernega območja Mura–Drava–Donava, poznanega tudi kot evropska Amazonka. Podpišite peticijo.

Nominacijo slovenskega dela Mure za biosferno območje je lani (19. 10. 2016) podprla tudi vlada. Kljub temu pa ji grozi uničenje s hidroenergetskimi jezovi, kar bi pomenilo nepopravljivo uničenje narave in okolja, posledice pa bi najbolj čutili lokalni prebivalci.

Trenutno poteka postopek za odobritev gradnje HE Hrastje-Mota, čemur nasprotujemo, saj bi odobritev tega projekta lahko pomenila »odprtje vrat« gradnji verigi dodatnih hidroelektrarn na reki Muri, porečje Mure pa bi bilo za vedno uničeno. Z namenom ohranitve reke Mure je nastala tudi kampanja rešimo Muro pod sloganom “Naj Mura teče brez ovir – stop HE Hrastje-Mota!”.

Poziv Vladi Republike Slovenije

Vlada Republike Slovenije naj ustavi postopke za umestitev HE Hrastje-Mota in drugih predvidenih hidroelektrarn na reki Muri ter naj razglasi slovenski del reke Mure za izključitveno območje (»no-go« area), kjer ne bi bilo več možno graditi hidroenergetskih jezov.

Javni poziv odgovornim glede pritiska na okoljske NVO v zadevi Magna

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo se s podpisom pridružili Javnemu pozivu odgovornim glede pritiska na okoljske nevladne organizacije v zadevi Magna. V društvu z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za lakirnico v občini Hoče – Slivnica, ki jo načrtuje podjetje Magna Steyr. V zadnjih tednih so bile nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu in so se vključile v postopek, deležne nesprejemljivega pritiska in napadov, ki po našem mnenju niso dopustni in predstavljajo nevaren trend za prihodnost družbenega razvoja in delovanja nevladnega sektorja v Sloveniji.

Vključene okoljske nevladne organizacije so bile po našem mnenju deležne odkritega in orkestriranega napada, kakršnega od osamosvojitve še nismo doživeli. Ta napad je nedopusten v državi, ki je moralno in pravno zavezana demokraciji, spoštovanju lastnih predpisov in sodelovanju s civilno družbo. Pravico in dolžnost nevladnih organizacij, da varujejo javni interes v okoljskih zadevah, so v primeru Magna grobo in neokusno poteptali nosilci moči, pristojne javne institucije pa svoje vloge niso ustrezno opravile.

Tako smo bili v zadnjih dneh priča izkrivljanju resnice in populističnemu prikrojevanju dejstev, ki je vodilo v lomljenje kopij na hrbtih okoljskih nevladnih organizacij. Ta odkriti in brezsramni pogrom nad okoljskimi nevladnimi organizacijami je nevaren precedens za prihodnost delovanja celotnega nevladnega sektorja v Sloveniji, ki lahko vodi v nevarne trende, kakršnim smo že priča v nekaterih članicah EU. Ne verjamemo, da je to smer družbenega razvoja, kot ga želimo ubrati v Sloveniji.

Več v celotnem besedilu poziva.

Slavnostna otvoritev NR Ormoške lagune

Prisrčno Vas vabimo na slavnostno otvoritev Naravnega rezervata Ormoške lagune, ki bo v petek, 8. septembra 2017 s pričetkom ob 12. uri.

Več o naravnem rezervatu, njegovi zgodovini in naravovarstvenemu pomenu, pticah in možnostih obiska rezervata si lahko preberete v novi brošuri Naravni rezervat Ormoške lagune.

Dan odprtih vrat

V soboto, 9. septembra 2017 bo v Naravnem rezervatu Ormoške lagune med 7. in 12. uro potekal dan odprtih vrat. Program bo tega dne sledeč:

  • med 7. in 9. uro bo gospod Franc Bračko prikazal obročkanje ptic,
  • med 9. in 12 uro bo ogled naravnega rezervata in opazovanje ptic z ornitologi.

Prisrčno vabljeni k udeležbi.

Srečanje članov

ODPOVEDANO ZARADI DEŽJA!

VABILO ČLANICAM IN ČLANOM DOPPS NA SKUPNO SREČANJE V ORMOŠKIH LAGUNAH

V prvi letošnji številki revije Svet ptic sem v uvodniku omenil željo nekaterih naših članov, da bi ponovno organizirali eno- ali dvodnevno skupno srečanje in ga namenili druženju ter pogovoru o društvenih temah. Na zadnjem sestanku UO smo zato sprejeli sklep, da takšno srečanje ponovno organiziramo 16. in 17. septembra 2017. Odločili smo se, da se dobimo v Ormoških lagunah, ki so sedaj tudi uradno razglašene za naravni rezervat in mnogi naši člani tam še niso bili. Za tiste, ki se boste udeležili srečanja za en dan, nameravamo organizirati avtobusni prevoz z vrnitvijo v večernih urah.

Predvideni potek srečanja:
1. dan:

  • Odhod iz Ljubljane ob 8. uri s parkirišča na Dolgem mostu
  • Prihod na Ormoško jezero ob 11. uri in opazovanje ptic
  • Prihod v Ormoške lagune ob 13. uri
  • Kosilo
  • Ogled Naravnega rezervata Ormoške lagune in opazovanje ptic
  • Vsebinske razprave o društvu in druženje
  • Predviden zaključek ob 22. uri
  • Možnost prenočitve v postaji v lagunah (obvezna oprema sta podloga za spanje in spalna vreča)

2. dan:

  • Jutranje opazovanje ptic v Ormoških lagunah in ogled obročkanja ptic
  • Prosto (po želji vsakega posameznika) in odhod domov

PRIJAVE sprejemamo do 10. septembra na dopps@dopps.si ali 01 426 58 75. Avtobusni prevoz bomo organizirali, če bo dovolj prijav. Stroške prevoza krijejo člani sami, kosilo bo za člane brezplačno. Dobrodošli vsi mladi in malo manj mladi člani!

Rudolf Tekavčič, predsednik DOPPS

Raca na visokem položaju

Spomladi in v začetku poletja imamo v društveni pisarni največ klicev na ornitofon, saj je to čas poletanja še nespretnih ptičjih mladičev, ki pogosto nehote pristanejo in občepijo na tleh, kjer bi lahko hitro postali plen mačke ali psa. Včasih pa se med klici najde tudi kakšen bolj nenavaden.

Raca je za gnezdenje izbrala cvetlično korito z okrasnimi grmovnicami. Foto: Iztok Lazar

Tako smo v začetku julija letos prejeli klic iz NLB, da v 13. nadstropju njihove poslovne stavbe na Trgu republike v Ljubljani gnezdi mlakarica. Jajca je znesla v cvetličnem koritu z okrasnimi grmovnicami, postavljenem na sam rob terase. Da mlakarica v mestih pogosto izbira nenavadna mesta za gnezdenje, je že znano (Tome D., Vrezec A., Bordjan D. (2013): Ptice Ljubljane in okolice. MOL, Ljubljana), vendar se je tokrat odločila res slabo. Mladičev namreč nikakor ne bi mogla pripeljati do najbližje vode, saj je edina možna pot vodila čez rob terase v gotovo smrt na betonu 45 m nižje. Raca je torej potrebovala človeško pomoč. Ta je prišla v prvi vrsti s strani gospoda, ki na terasi NLB vodi gostinski lokal. Pod gnezdo ji je nastavil napihljiv otroški bazen z vodo, za katerega smo upali, da bo mlakarico premamil vsaj za kratek čas takoj potem, ko se bodo mladiči izlegli. Nato bi raco skupaj z mladiči ujeli in spustili nekam v naravo. V petek, 7.7.2017, nas je popoldne poklicala gospa Maja Jaklič iz NLB in povedala, da je nekaj račk že izvaljenih. Ob pregledu smo ugotovili, da se okoli mame race gnete šest mladičkov, pod njo pa sta bili še dve neizvaljeni jajci. Ker je bilo pomembno, da naenkrat rešimo vso račjo družino, smo jajčkoma dali čas še do naslednjega jutra, vendar se nista izvalili. Nismo želeli tvegati, da mati raca družino ponesreči odpelje v smrt, zato smo jo skupaj z mladiči ujeli, jajci pa vzeli s seboj – da ju izvalimo doma in mladiče hitro odpeljemo k preostali družini ali pa zanju poskrbimo sami.

Spuščanje mlakaric v Zadnji ribnik v Dragi pri Igu je šlo tako hitro, da nam niti ni uspelo posneti dobrih fotografij. Smo pa bili zato toliko bolj veseli, ko je raca na vodi vestno počakala vse svoje mladiče in jih nato hitro odpeljala pod veje drevja, ki so visele tik nad vodo. Že na gnezdu se je izkazala kot zelo zaščitniška, saj je ob pregledu na nas divje pihala in nas skušala kavsniti.

S tem pa se zgodba še ni končala. Za preostali jajci smo namreč že kovali načrte, kako ju bomo izvalili in mladičema omogočili združitev s pravo družino še preden bi se utegnila navezati na nas. Pa se je izkazalo, da delamo načrte brez krčmarja, kajti jajci sta bili klopotca brez zarodkov, kar se je lepo videlo, ko smo ju presvetlili z močno lučjo. Zdaj nam torej preostane le še, da račji družini zaželimo uspešno pot v odraslost!