Doživeti Škocjanski zatok

Opazovanje ptic že dolgo ni več le opravilo zanesenjakov in znanstvenikov, z njim si popestrijo počitnice naravoslovni turisti, šoloobvezni otroci tako spoznavajo skrivnosti narave, na družinskem sprehodu pa se malčki v živo seznanjajo s pticami, ki so jih dotlej poznali le iz slikanic.

20160407-monografia-doziveti-skocjanski-zatokDOPPS je skupaj z Zavodom za favnistiko Koper pred kratkim izdal knjigo Doživeti Škocjanski zatok. Kot pravi avtor Iztok Geister, gre za »slavospev močvirju, tamkajšnjim trstiščem, slanušam in polojem, ki jim z veliko naklonjenostjo ne obljublja le varstva, temveč tudi neoviran razmah in je v tem pogledu pravi poklon divjini«, ki jo predstavlja na 332 straneh in več kot 660 fotografijah.

Več o knjigi na http://www.skocjanski-zatok.org/monografija-doziveti-skocjanski-zatok/

Knjigo lahko kupite v Centru za obiskovalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok(Sermin 50, Koper) ali v pisarni DOPPS, Tržaška cesta 2, Ljubljana, po ceni 25 evrov.

Knjigo vam na podlagi telefonskega ali naročila po e-pošti (05/626 0370 ali info@skocjanski-zatok.org) lahko pošljemo tudi po pošti, pri čemer vam zaračunamo še stroške pakiranja in pošiljanja knjige, ki informativno v primeru naročila enega izvoda knjige znašajo:

  • v primeru plačila po predračunu na naš poslovni račun plačate dodatno še 2,48 evrov, torej celotna kupnina znaša 27,48 evrov;
  • v primeru plačila po povzetju pa dodatni stroški pakiranja in pošiljanja znašajo 6,75 evrov, Pošta Slovenije pa vam dodatno zaračuna še 1,05 evrov stroškov nakazila. Pri tem načinu pošiljanja tako skupni stroški znašajo 32,80 evrov.
  • V trgovini v centru za obiskovalce NR Škocjanski zatok lahko poleg tega kupite še številne druge knjige o pticah in naravi, predvsem knjige založb Narava in Oka, poleg njih pa tudi druge izdelke. Z nakupom vseh izdelkov nam pomagate pri uresničevanju našega poslanstva, ki je varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij.

    Težko pričakovana nova številka revije Svet ptic

    Pomlad nam letos ni prinesla samo sonca, vračajočih se selivk, žvrgolečih gnezdilk in drugih lepih stvari tega obdobja leta … Po večletnih prizadevanjih, sestankih uredniškega odbora in iskanju finančnih možnosti smo končno uresničili željo, da v letošnji pomladi 2016 tudi društvena revija Svet ptic zaživi v novi podobi.

    20160422_Svet_ptic_naslovnica_0116
    Morda veste, kako so se razvile prve leteče živali in koliko časa je bilo potrebnega, da so ptice osvojile zrak? Svojo radovednost lahko potešite ob branju članka Urše Koce Osvajanje zraka. V tej številki smo se z Blažem Blažičem odpravili na potovanje po Republiki Južna Afrika. Pišemo pa tudi o naravovarstvenih vročih temah – pomanjkljivem varstvu biotske raznovrstnosti na Balkanu, vplivu globalnega segrevanja na velikost ptic, o črnih točkah za dvoživke in kako jim lahko pomagamo idr.

    Za tisti, ki se niste mogli udeležiti slavnostne in težko pričakovane otvoritve Naravnega rezervata Škocjanski zatok, smo pripravili kratko fotoreportažo o dogodku. Od novega leta do pomladi pa so se zgodili tudi drugi pomembni dogodki – Zimsko štetje vodnih ptic Slovenije, drugi kongres obročkovalcev ptic Slovenije, sodelovanje prostovoljcev DOPPS z Zeleno prestolnico Slovenije … O vsem tem in še marsičem pišemo v pomladni številki.

    Upam, da je nova preobleka revije Svet ptic prijetno presenečenje za vas, predvsem pa si želim, da vam bo dovolj pregledna in simpatična in da jo boste še naprej prebirali z vsaj takšnim veseljem kot doslej.

    Hvala lepa za potrpežljivost pri čakanju na novo številko. Priznam, da ste sodelavce in mene presenečali s svojimi vprašanji, zakaj revije še ni, kaj se je zgodilo! To je za nas največja potrditev, da revijo radi berete in se vsake nove številke veselite in jo težko pričakujete! Iskrena hvala.

    Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

    Kazalo

    • 4 Ptice naših krajev// Al Vrezec, Jurij Hanžel
    • 6 Osvajanje zraka// Urša Koce
    • 10 Republika Južna Afrika// Blaž Blažič
    • 14 Varstvo biotske raznovrstnosti na Balkanu// Borut Rubinič
    • 16 Žabohod // Katja Poboljšaj
    • 19 Zakaj se ptice selivke še niso vrnile // Barbara Vidmar
    • 20 Rdečegrla cipa // Dejan Bordjan
    • 22 Vpliva gloalno segrevanje na velikost ptic? //Anja Remškar
    • 24 Voda – magnet za ptice// Davorin Tome
    • 26 Konrad Lorenz – Nobelov nagrajenec // Kazimir Tarman
    • 28 Pomladna opazovanja v naravi
    • 34 Vtisi zimskega opazovanja ptic 2016 // Aleksander Pritekelj, Barbara Vidmar, Ivan Esenko, Tomi Trilar, Gregor Bernard
    • 36 Prifrčali smo v Zeleno prestolnico Evrope // Neža Kocjan
    • 37 Naj fotoulov // Gregor Bernard, Ivan Esenko
    • 38 Slavnostno odprtje Škocjanskega zatoka // Bojana Lipej
    • 40 Obročkovalci ptic so se srečali na drugem kongresu // Barbara Vidmar
    • 45 Naj fotoulov
    • 46 Srečanje z nenavadno raco // Vid Potočnik
    • 46 Veliki žagar v gnezdilnici // Aljaž Mulej

    PDF revije Svet Ptic, leto 2016, letnik 22, številka 01
    Elektronske različice revije so dostopne tudi v Arhivu revij Svet ptic.

    Se Fortuna vrača v Evropo?

    Sredi marca se v Slovenijo vrnejo prve bele štorklje, praviloma samci, ki do prihoda samic vneto dograjujejo in popravljajo stara gnezda. Vračanje štorkelj se pogosto zavleče do konca aprila ali celo v začetek maja, pri čemer številni pozni osebki in pari ne gnezdijo, temveč le za nekaj dni ali tednov zasedejo prazna gnezda. Mnoge izmed poznih štorkelj so mladiči prejšnjega leta, ki so spolno nezreli in zato nezmožni uspešne gnezditve. Nekatere njihove vrstnice raje prva dve do tri leta preživijo kar na prezimovališčih v Afriki ali pa na Bližnjem vzhodu, v Evropo pa se vrnejo v starosti od treh do štirih let.

    Fortuna, foto: Katarina Denac

    Fortuna.
    foto: Katarina Denac

    Zuri in Fortuna

    Od dne, ko smo z GPS sledilnima napravama opremili dve mladi beli štorklji v Ponovi vasi pri Grosupljem, je v začetku aprila 2016 minilo 9 mesecev. Zuri, ki je prezimovala na meji med Čadom in Kamerunom, se nam je nazadnje »javila« pred tremi meseci, 19.1.2016. Žal je nemogoče reči, ali ji je odpovedal oddajnik ali pa je bila prva zima v Afriki tudi njena zadnja. Več sreče imamo zaenkrat s Fortuno, ki je po prezimovanju v Etiopiji in osrednjem delu Tanzanije v začetku aprila krenila nazaj severno ter 9.4.2016 že prispela v zahodno Kenijo, 40 kilometrov vzhodno od mesta Kisumu, ki leži na obali Viktorijinega jezera. Če se ne bo ustavila kje v severni Afriki ali na Bližnjem vzhodu, obstaja možnost, da jo bomo poleti lahko opazovali v Evropi, morda v kakšni od številnih skupin negnezdečih štorkelj. Takšne jate redno videvamo tudi v Sloveniji, štejejo pa lahko do nekaj deset osebkov. Najbolj si seveda želimo, da bi se Fortuna vrnila k nam, vendar se moramo zavedati, da jo od Evrope loči še nekaj tisoč kilometrov zelo nevarne poti, zdržati pa mora tudi njen oddajnik, ki nam bo poročal o uspešni vrnitvi.

    Podrobnejše informacije o raziskavi so objavljene na: https://www.ptice.si/zuri-in-fortuna/.

     

    Balkan Rivers Tour

    Prihodnji teden bomo na pot pospremili kajakaše iz vse Evrope, ki bodo pod vodstvom Roka Rozmana v 35-dneh preveslali 18 rek v 6 državah, od Slovenije do Albanije, z namenom opozoriti na tsunami hidroenergetskih projektov na balkanskih rekah, zadnjih divjih biserih Evrope. Prve zaveslaje bodo naredili v soboto, 16. 4. 2016, ko se bodo točno opoldne po uradnem štartu na Bohinjskem jezeru spustili v Savo Bohinjko.

    Rok Rozman in Žan Kunčič na zadnji veliki prosto tekoči reki v Evropi - reki Vjosi  ©Anže Osterman

    Rok Rozman in Žan Kunčič na zadnji veliki prosto tekoči reki v Evropi – reki Vjosi ©Anže Osterman

    Rok Rozman, ki se bo s tem dogodkom tudi simbolično poslovil od veslaške kariere in presedlal v kajak je ob tem povedal: »Profesionalnemu športu sem namenil večino življenja a sem na srečo vedno imel vizijo, daljšo od konice čolna. Prav kariera profesionalnega športnika me je naučila najpomembnejših reči v življenju, ki so potrebne, ko loviš svoje prave sanje; dandanes sem biolog, ribič, ekstremni kajakaš in naravovarstvenik – prav to, kar sem si vedno želel in ne potrebuje druge vizije.

    Ko prekineš rečni tok, prekineš življenje

    Reke so žile, prenašajo energijo in hranila iz višjih predelov, skozi različne tipe pokrajin proti končni postaji, morju. Če prekinemo tok, ustavimo življenje, enako je pri rekah. Ko prostavimo jez, se reka iz živahnga toka spremeni v jezero. Kisika je manj, nabirajo se usedline, ribje vrste, ki niso prilagojene na nove razmere izginejo, pestrost se zmanjša. Zaradi vsakodnevnega nihanja vode v akumulaciji in pod jezom, se pogosto zgodi, da mladice in ikre po upadu gladine ostanejo na suhem. Jezovi so za vodne organizme pogosto povsem neprehodni. Slovenija in Balkan imata privilegij gostiti zadnje naravne populacije avtohtonih vrst rib, še posebej kralja voda – sulca. Samo skupni boj ribičev, strokovnjakov, naravovarstvenih organizacij in kajakašev lahko poskrbi, da tako stanje ohranimo in na ga dolgi rok celo izboljšamo.

    Mapa poti Balkan Rivers Toura  ©Ajda Primožič in Dalibor Kazija

    Mapa poti Balkan Rivers Toura ©Ajda Primožič in Dalibor Kazija

    Vroče točke biotske raznovrstnosti

    Reke Balkanskega polotoka so v primerjavi z preostalo Evropo izjemo dobro ohranjene, mnoge povsem neokrnjene. Prav te predstavljajo vroče točke biodiverzitete in zato je še toliko pomembneje, da jih zaščitimo in ohranimo takšne kot so – naravne in divje. Interesi kapitala so ravno nasprotni; za mastne zaslužke pri gradnji jezov so nekateri pripravljeni iti čez vse. Pred kratkim (9. marca) je Predsednik uprave največje evropske hidroenergetske korporacije Verbund AG (Avstrija), Wolfgang Anzengruber, na radiu ORF izjavil: “V prihodnjih letih ni primeren čas za mnoge nove projekte v energetskem sektorju. To bi zaradi viška elektrike na trgu, dodatno tudi na račun novih sončnih in veternih elektrarn, povzoročilo še dodatno upadanje cene elektrike v Evropi, zato to enostavno ni pametno“, kar je zadosti zgovorna izjava.

    Prav vsakdo, ki mu je mar za naše reke se lahko udeleži dogodkov in se pridruži kajakašem na reki. Pripravljen je bogat program, ki bo zadovoljil športne navdušence, družine ter ljubitelje Narave in žurov z razlogom.

    PROGRAM ZAČETKA TOURA:

    Petek, 15. 4. 2016 – Uvodni večer v TNP centru Bohinj, kjer bo od 20h projekcija filma Skupaj za reko – Zgodba o Vjosi.

    Sobota, 16. 4. 2016 – Štart Balkan Rivers toura
    11.00 – splavitev čolnov vstopna točka pri Hostlu pod Voglom
    11.30 – postavitev za skupinsko fotografijo
    12.00 – štart Balkan Rivers Toura
    17.00 – prihod do Bohinjske Bele, sprejem kajakašev v domu Blanskih ribičev
    19.00 – začetek večernega dogodka v TNP Info centru Triglavska roža Bled (uvodni nagovor + film DamNation)
    22.00 – koncert skupine Simon and the Rusks in Divji žur za Divje Reke v baru Kult Bled

    Pri aktivnostih na jezeru in Savi Bohinjki lahko sodelujete prav vsi, lokalni ponudnik Pac sports ponuja ugoden najem kanujev (5 eur) in voden spust z mini rafti po Savi Bohinjki (20 eur), rezervacije obvezne na info@pac.si in GSM 041 389 990

    Za nočitve se obrnite na Hostel Bledec info@bledec.si in Hostel 1004 castle.1004@gmail.com.

    Nedelja, 17. 4. 2016
    9.30 – zbor kajakašev in rafterjev pred TNP Info centrom Triglavska roža Bled, odhod proti HE Moste, kjer bo vstopna točka za veslanje po Savi Dolinki
    10.00 – voden sprehod v dolino Brje za tiste, ki ne veslajo
    12.00 – voden pohod iz Radovljice (v sklopu Festivala čokolade) po Poti ob Savi
    14.00 – piknik in zabavni program pri TINA RAFT centru v Radovljici ob Fuxovi brvi

    Spust z rafti po Savi Dolinki od Most do Globokega ponuja Tina raft po promocjiski ceni 20 eur, rezervacije na info@tinaraft.si.

    V dneh med 15. in 17. aprilom poteka tudi Festival čokolade v Radovljici, kar je le še dodaten razlog za obisk Gorenjske prihodnji vikend.

    V okviru akcije bodo v dobrem mesecu dni potekali številni dogodki, projekcije filmov, protesti in druženja. Vabljeni, da se nam pridružite tudi drugje na naši poti. Med Slovenijo in Albanijo se brez premisleka načrtuje gradnja 2.700 jezov v zavarovanih območjih, habitatih ogroženih vrst in brez vključevanja lokalnih skupnosti. V veliko teh načrtov so vključene tudi banke in podjetja iz zahodno evropskih držav, Avstrije, Nemčije in Italije, saj v EU takih projektov zaradi bolj striktne zakonodaje in že popolnoma zajezenih vodotokov enostavno ne morejo izvajati. Odločni, da se temu upremo in ohranimo te naravne bisere, smo pripravili edinstveno akcijo “Balkan Rivers Tour”, ki bo potekala med 16. aprilom in 20. majem 2016, ko bodo kajakaši iz cele Evrope veslali edinstvene in najbolj osupljive reke balkanskega polotoka.

    Akcijo lahko spremljate na:
    spletni strani: http://www.balkanriverstour.com
    Facebook: https://www.facebook.com/balkanriverstour/?fref=nf
    Instagram: https://www.instagram.com/balkanriverstour/

    Balkan Rivers Tour je skupna akcija nevladnih organizacij EuroNatur, Riverwatch, Leeway Collective and WWF, ki poteka pod okriljem kampanje “Ohranimo modro srce Evrope”

    20160412_Balkan-River-Tour-sponzorji.jpg

    Mestne lastovke so sedaj varne

    Leta 2015 je na stavbi Glavni trg 17–19 c v Mariboru gnezdilo okoli 140 parov mestnih lastovk (Delichon urbica. Toda tekom gnezdenja so gnezda redno plenile sive vrane. Lahek dostop do gnezd so jim omogočale pred dvema letoma nameščene varovalne police, ki bi naj preprečevale padanje iztrebkov na pločnik.

    Omenjene police so bile nameščene samo okrog 30 centrimetrov pod gnezdi, kar je preblizu. Ker lastniki stavbe in lokalov niso mogli znova financirati znižanja polic, smo se odločili, da akcijo izvedemo kar člani Štajerske sekcije DOPPS. Ker gre za visoko stavbo in dela na višini, smo naročili avto-dvigalo, z akcijo pa smo zaradi bližajoče gnezdilne sezone pohiteli in 3. aprila dela tudi izvedli.

    »Delo smo opravili v dobrih 6 urah, v beton izvrtali 150 lukenj in pritrdili prav toliko vijakov, s tem pa znižali varovalne police za 60 centimetrov. Stanko Jamnik je priskrbel štiri baterijske vrtalnike in 5 dodatnih baterij, ki so komaj zadostovale za dokončanje dela. Darkotu Vogrinu, ki nam je priskrbel avto-dvigalo se za neposredno pomoč pri delu in razumevanje problema iskreno zahvaljujemo.« je povedal Franc Bračko, koordinator akcije in izvedbe del.

    Izvedbo akcije je sofinancirala Mestna občina Maribor.

    2016_7_11_mom_logo

     

    Pomlad prihaja! Letos za lastovke

    Številčnost ene najbolj poznanih ptic na svetu upada. Namesto, da smo zaskrbljeni, raje slavimo lastovke v našem okolju, saj nudijo odličen začetek za ustvarjanje zavesti o pomembnosti ohranjanja narave pri naših najmlajših. Pridružite se letošnji akciji Pomald prihaja!.

    2016_27_2_lastovka_ckorkosz

    Kmečka lastovka
    foto: C. Korkosz


    Lastovke so majhne, čudovite ptice s temnim, sijoče modrim hrbtom, rdečim grlom, svetlim spodnjim delom telesa in škarjastim repom. So ekstremno spretne letalke, ki večino svojega časa preživijo v zraku in lovijo žuželke, s katerimi se prehranjujejo. Kmečke lastovke so nekoč gnezdile v jamah in v razpokah skalnih sten, danes pa svoja gnezda gradijo predvsem pod nadstreški stavb, kot so hlevi in celo restavracije. Ni čudno, da veljajo kmečke lastovke za eno od najbolj poznanih vrst ptic na svetu!

    Poslanstvo zveze BirdLife International ni samo reševanje ogroženih vrst. BirdLife kot glavni organ, ki se ukvarja s pticami z Rdečega seznama IUCN, kmečko lastovko (Hirundo rustica) navaja kot manj ogroženo vrsto, saj sta njena svetovna populacija in območje razširjenosti zelo velika. Kljub temu so v nekaterih predelih zabeležili upadanje njene populacije, zato je za globalno populacijo zabeležen trend zmanjševanja. Upravičeno je pričakovati, da vrsta v prihodnosti morda ne bo več tako pogosta.

    Tukaj pridete na vrsto VI!

    2016_27_2_pomlad_prihaja_fbOtroci in odrasli bodo ob vseh selitvenih poteh nestrpno pričakovali prihod lastovk in ostalih ptic v okviru nove sezone mednarodnega projekta Pomlad prihaja!, ki se je pričela že februarja. Pomlad prihaja! je izobraževalna pobuda za ohranjanje narave pod vodstvom organizacije OTOP (BirdLife partner na Poljskem), ki spodbuja otroke, da aktivno sodelujejo pri ohranjanju ptic selivk.

    Lastovke so tesno povezane z ljudmi, zato so vrsta, ki ji lahko v okviru letošnje teme projekta Pomlad prihaja! z naslovom »Lastovke okoli mojega doma«, pomaga prav vsak.

    Kmalu bomo z vami delili nasvete o tem, kako lahko poskrbite za lastovke okoli svojega doma, do takrat pa želimo, da postanete Raziskovalci lastovk!

    • Poslušajte, če so lastovke že prispele v vašo sosesko. Njihovo ščebetanje se lahko naučite prepoznavati na TEJ POVEZAVI (kliknite na ikono z zvočnikom).
    • Opazujte svojo okolico in si zabeležite število lastovk in njihovih gnezd, ki jih opazite.
    • »Posvojite« eno izmed lastovičjih gnezd in spremljajte, kaj se v njih dogaja, ne da bi pri tem motili in vznemirjali ptice. Zapišite si pomembne datume, kot so prihod lastovk, izleganje jajc, izvalitev in operjanje mladičev. Te datume boste nato lahko primerjali z datumi naslednje leto.
    • Preprečite uničenje lastovičjih gnezd, tudi če ustvarjajo umazanijo – raje pomagajte postaviti polico, ki bo ujela njihove iztrebke.
    • Spoznajte razliko med kmečko in mestno lastovko ter se pozanimajte o najboljših načinih za ohranjanje obeh vrst.
    • Ustvarite žuželkam prijazen vrt, tako da posadite in posejete veliko cvetočih rastlin, če je le mogoče avtohtonih, zaradi katerih se bo povečala vrstna pestrost žuželk v vaši okolici. S tem boste pticam zagotovili veliko hrane, ko se vrnejo s selitve.

    Evropske kmečke lastovke zimo preživijo v Afriki, južno od Sahare, na Arabskem polotoku in Indijskem podkontinentu. Zaradi velikega območja razširjenosti so dobre ambasadorke, ki povezujejo številne države na svoji selitveni poti.

    Podobno kot v letošnji lastovičji sezoni, otroci iz Evrope, centralne Azije in Afrike na spletni strani Spring Alive vsako pomlad vnašajo prva opažanja kmečke lastovke, bele štorklje, kukavice, hudournika in čebelarja ter tako ustvarjajo zemljevid vsakoletnih neverjetnih potovanj ptic selivk.

    Lastovke že začenjajo svojo spomladansko selitev, na kateri bodo prepotovale več kot sto kilometrov na dan s povprečno hitrostjo več kot 30 km/h, kar je precej utrujajoče! Te majhne ptice so na poti izpostavljene stradanju, izčrpanosti in nevihtam, zato ob vrnitvi v našo deželo potrebujejo vso pomoč, ki jo lahko dobijo, da si opomorejo.

    Pomlad prihaja! za ptice! Kako lahko sodelujete letos:

    1. Oglejte si koledar dogodkov Pomlad prihaja! in koledar Ptičarskih dogodkov na spletni strani Pomlad prihaja ter obiščite katerega izmed dogodkov v vaši bližini.
    2. Delite svoja opazovanja ptic z drugimi otroci iz Evrope, Azije in Afrike. Na Facebook strani Spring Alive objavite svoje fotografije lastovk, kratke video posnetke njihovega gnezdenja, delite Pomlad prihaja! dogodke in si oglejte napotke, kako ustvariti pticam prijazen vrt ali balkon. Bodite na tekočem z novimi fotografijami, zanimivostmi o pticah selivkah in nasveti za njihovo varovanje.
    3. Fotografirajte lastovke in druge ptice na svojem vrtu in sodelujte v fotografskem natečaju, ki bo kasneje letos objavljen na spletni strani Flickr.
    4. »Lastovke okoli mojega doma« – postanite Raziskovalci lastovk.
    5. Vnesite svoja opazovanja kmečke lastovke, bele štorklje, kukavice, hudournika in čebelarja na spletni strani Pomlad prihaja.

    Acrocephalus

    V teh dneh je izšla številka 166/167 društvene revije Acrocephalus.

    Acrocephalus, 2015, letnik 36, številka 166-167Naslovni članek predstavlja izsledke sploh prve ekološke raziskave o smrdokavri Upupa epops v Sloveniji. Številčnost te karizmatične vrste kulturne krajine upada, brez dobrega poznavanja njenih ekoloških zahtev pa je nemogoče zasnovati učinkovite varstvene ukrepe. Na Goričkem so se smrdokavre prehranjevale pretežno z bramorji Gryllotalpa gryllotalpa, ključni prehranjevalni habitati pa so pokošeni travniki, travnata dvorišča ter kolovozi.

    V obročkovalskem poročilu za leto 2014 so povzeti podatki o 62,275 pticah, obročkanih v Sloveniji in številnih najdbah tujih ptic v Sloveniji in slovenskih ptic na tujem. Kmečko lastovko Hirundo rustica so ujeli več kot 5000 km daleč v Demokratični republiki Kongo, kosec Crex crex, obročkan med gnezditvijo leta 2013 na Planinskem polju pa je bil leto kasneje ujet na Češkem.

    V kratkem članku so predstavljene redke vrste ptic z območja današnje Slovenije, ki so shranjene v zbirki Universalmuseum Joanneum v Gradcu na avstrijskem Štajerskem. Večino od njih sta prispevala brata Reiser, kar je dobra priložnost, da s polic ponovno vzamete prelomno delo Otmarja Reiserja o pticah Maribora in okolice, ki je prosto dostopno na spletu.

    Redkokdo je spomladi 2015 lahko spregledal rdečenoge postovke Falco vespertinus. Ta sicer redna spomladanska selivka se je lansko pomlad v Sloveniji pa tudi drugod po Evropi pojavlja v nadpovprečno velikem številu. S skupnimi močmi in uporabo spletne baze podatkov smo uspeli rekonstruirati potek invazije in podati oceno, koliko teh ptic se je odselilo čez naše kraje: 3910–4370!

    Acrocephalus, 2015, letnik 36, številka 166/167 (pdf)

    Želimo vam prijetno branje!

    Vabilo na skupinska popisa velike uharice

    Štajerska in Dolenjska sekcija DOPPS vabita na družabni skupinski popis velike uharice ta konec tedna. V petek (18.3.2016) popoldan bo popis potekal na Celjskem, v soboto (19.3.2016) pa v Beli Krajini, ki ga organiziramo skupaj s Krajinskim parkom Kolpa. Oba popisa sta izjemno pomembna z vidika poznavanja populacije velike uharice v Sloveniji.

    20160314_Gugalnica (2)

    Velika uharica (Bubo bubo),
    foto: Tomaž Mihelič

    Dogodka se lahko udeleži prav vsak, saj popis velike uharice ne zahteva nobenega predznanja. Novinci dobijo osnovne informacije pred popisom, na terenu pa se priključijo izkušenejšim popisovalcem. Tisti, ki dogodka ne poznate, si preberite i-Gugalnico.

    Na obeh lokacijah bo popis potekal v popoldanskih in večernih urah. Zborno mesto bo v petek pri Celju, v soboto pa pri Črnomlju. Zbrali se bomo ob 16h, razdelili v skupine in izvedli popis v večernem mraku. Po popisu se bomo ponovno zbrali, kjer bomo zbrali podatke in imeli kratko predavanje o veliki uharici, sledi pa že tradicionalno druženje.

    Zaradi organizacije popisa in zakuske po akciji se je na popis potrebno prijaviti koordinatorjem popisa, prijavljenim pa bomo poslali tudi natančnejša navodila glede popisa in udeležbe.

    Za popis na Štajerskem se prosimo prijavite na naslov matej.gamser@gmail.com (051 235 375), za popis v Beli Krajini pa na naslov gregor.bernard@siol.net (041 830 463)

    Tomaž Mihelič, vodja popisov velike uharice, je za popis povedal »Z izrednim zanimanjem pričakujem popis na Štajerskem in v Beli krajini. Štajerska je regija, kjer smo v zadnjem času odkrili rekordno število novih gnezdišč te vrste, tako da se je številka povzpela že čez 40 in zagotovo bo presenečenj na letošnjem popisu veliko. V Beli krajini pa bomo pisali predvsem po nepopisanem listu, a z veliko gotovostjo sporočam udeležencem, naj ne zamudijo priložnosti in se priključijo skupini, ki bo prvič odkrila veliko uharico v Beli krajini.«

    20160314_Gugalnica_VU logotipi

    Veliki skoviki – kaj so nam povedali o svojih bivališčih

    Poleti 2015 smo z GPS sledilnimi napravami opremili pet velikih skovikov, od tega štiri samice in enega samca, leto pred tem pa testno eno samico.

    Naš namen je bil raziskati, na katerih površinah se prehranjujejo, saj je to z varstvenega vidika eden pomembnejših podatkov. Uporabne podatke za analizo smo dobili od treh samic (Afrodita, Artemida, Hera). Velikosti njihovih domačih okolišev, torej območij, kjer so lovile hrano za mladiče in zase, so bile primerljive z rezultati radijske (VHF) telemetrije izpred nekaj let. Afrodita in Artemida sta se gibali na območju, velikem 12,8 ha oziroma 6,3 ha, medtem ko smo z VHF telemetrijo za dva samca in eno samico določili domače okoliše velikosti 8,3-24,2 ha. Močno pa je izstopala velikost domačega okoliša samice Here, ki je merila kar 132,1 ha. Najdaljše razdalje med gnezdom in prehranjevališčem so v primeru Afrodite in Artemide znašale 260 m, pri Heri pa skorajda 2.000 m.

    Artemida, nam je pomagala razkriti tančice iz življenja velikih skovikov, foto: Mojca Podletnik

    Artemida, nam je pomagala razkriti tančice iz življenaj velikih skovikov, foto: Mojca Podletnik

    Kot najpomembnejše površine so se za naše tri samice izkazale mejice ter visokodebelni sadovnjaki, najbolj negativno pa so nanje vplivale njive. Za vsak dodaten odstotek površine mejic se je verjetnost za prisotnost velikega skovika povečala za 1,77 %, z vsakim dodatnim odstotkom visokodebelnih sadovnjakov pa za 1,24%. Nasprotno pa se je ta verjetnost močno zmanjšala s povečevanjem površine njiv, in sicer za vsak odstotek njiv kar za 9,24 %.

    Večplastni pomen mejic in sadovnjakov

    Tako mejice kot sadovnjaki imajo za velikega skovika večplastni pomen, saj jih uporablja kot gnezdišča, pevska mesta, preže in lovne površine. Neposrednega pomena travnikov za prehranjevanje sicer nismo uspeli dokazati, vendar pa nanj vseeno sklepamo iz podatka, da je bilo na območjih s skoviki razmerje med njivami in travniki 1.7, na območjih brez njih pa 3.1. Posredno na velik pomen travnikov sklepamo tudi iz sestave plena na Goričkem, ki smo ga ugotavljali v letih 2012 in 2013. V njej so močno prevladovale velike kobilice iz družine pravih cvrčalk, bramorji in murni. Večina teh vrst se namreč zadržuje v mejicah, grmiščih ter na traviščih, bramor pa tudi na njivah. Poudariti je treba, da so gostote kobilic bistveno višje na pozno ali občasno košenih travnikih, zato takšni travniki za velikega skovika predstavljajo boljše prehranjevališče kot gnojeni, večkrat košeni in sejani travniki.

    Še tako dobra prehranjevališča pa za velikega skovika nimajo pomena, če na njih ne najde tudi prež – mejic, posameznih dreves, grmov, žic, količkov, ograj in podobno. Teh primanjkuje zlasti na velikih, enotnih njivskih površinah, kakršne nastanejo po komasacijah. V okviru opravljene raziskave bomo zato oblikovali tudi varstvene ukrepe, za katere menimo, da bi ob doslednem izvajanju lahko pripomogli k povečanju populacije te ogrožene sove na Goričkem.

    Podrobnejše informacije so dostopne v poročilu.
    Poročilo: Raziskava prehranjevališč velikega skovika Otus scops z metodo GPS telemetrije.