Status stranskega udeleženca podeljen

V začetku meseca smo na društvo z Upravnega sodišča prejel sodbo, s katero je sodišče razveljavilo odločitev Ministrstva za okolje in prostor (MOP), da DOPPS nima pravice sodelovati kot stranski udeleženec v upravnem postopku celovite presoje vplivov načrtovane hidroelektrarne Hrastje-Mota na okolje. Tokrat Ministrstvo za okolje in prostor po navodilih sodišča popravlja napako iz lanskega leta.

DOPPS je vlogo za udeležbo v postopku posredoval na MOP 1.6.2015. Na MOPu so vlogo ignorirali več kot pol leta. Šele po številnih posredovanjih so januarja lani izdali sklep, s katerim pa so DOPPSu udeležbo v postopku zavrnili.

Zoper sporni sklep MOPa je DOPPS 15.1.2016 vložili tožbo na Upravno sodišče. Sodišče je s sodbo z dne 5.1.2017 presodilo, da je bilo ravnanje MOPa nezakonito in ministrstvu naložilo, da DOPPSu z odločbo prizna položaj stranskega udeleženca v postopku CPVO.

MOP je s sklepom z dne 16.1.2017 DOPPSu priznal status stranskega udeleženca v postopku celovite presoje vplivov na okolje za plan – Državni prostorski načrt za HE Hrastje Mota na Muri.

Sklep MOP, 16.1.2017 (pdf)

2017_9_1_ciconia_nigra_web_-milancerar

3, 2, 1… SINICA!

Pričeli smo z akcijo Ptice okoli nas, tokrat že 9. leto zapored. Od danes pa vse do nedelje, 29. januarja vas vabimo, da se nam pridružite v množični akciji opazovanja naših pogostih vrst ptic okoli naših domov in nam vaša opazovanja tudi sporočite. Pridruži se nam lahko prav vsak, vendar kako opazovati? Zbrali smo nekaj predlogov in nasvetov, ki vam jih danes predstavljamo.

2017_10_1_pon_2017_spletna_banner

2017_23_1_pon17_krmilnica_tomazmihelic

Foto: Tomaž Mihelič

1. Opazujte ptice na krmilnici

Krmljenje ptic pozimi je pri nas zelo popularno in za ptice, predvsem ko temperature za dalj časa padejo pod ničlo, zelo dobrodošlo. Pevke pod snežno odejo in v zamrznjenih tleh težko najdejo hrano, zato jih z nekaj semeni ali sadja lahko izdatno pomagamo. Kaj pa imamo od tega ljudje? Nepozabno predstavo! Ptice se pozimi zelo približajo našim bivališčem, kar zelo olajša njihovo opazovanje, tudi brez optičnih pripomočkov. Postavite krmilnico blizu okna, se udobno namestite in uživajte v predstavi! Če vas ptice kljub temu opazijo, se skrijte za okensko cvetje ali zaveso, lahko pa čez okno pripravite tudi improviziran zastor iz papirja.

2017_23_1_izlet_MS_gregordomanjko

Foto: Gregor Domanjko

2. Pojdite na sprehod

Če doma ne krmite ptic iz takšnega ali drugačnega razloga, lahko ptice opazujete tudi ob krajšem sprehodu v bližini vašega doma ali službe. Vzemite seboj letak za prepoznavanje ptic in ob hoji spremljajte ter skrbno zapisujte vse opažene ptice. Mestni park, vrt ali podeželska pot vas lahko hitro preseneti s pestrostjo ptic, ki stikajo za hrano. Ob hladnih dneh seveda ne pozabite na topla oblačila in obutev!

3. Ne pozabite na družbo!

Zakaj ne bi ptic opazovali v dobri družbi? Kot pri večini stvari, je tudi opazovanje ptic bolj zabavno, če lahko svoja opazovanja, mnenja, občutke in nasvete delimo. Povabite k sodelovanju vaše partnerje, otroke, znance in prijatelje ali pa organizirajte opazovanje v razredu ali službi. Opazovanje ptic na krmilnici skozi okno tople sobe je lahko pravo doživetje. Ne verjamete? Poskusite!

Akcija ptice okoli nas bo trajala do nedelje, 29. januarja 2017, več informacij pa najdete pod zavihkom Ptice okoli nas.

5 najštevilčnejših vrst ptic

Še samo nekaj dni nas loči od akcije Ptice okoli nas, ki bo to leto že devetič zapored. Danes vam na podlagi vaših opazovanj preteklih osmih let predstavljamo najštevilčnejše vrste ptic, ki se pojavljajo v naseljih, na vrtovih in v parkih.

2017_19_1_domaci_vrabec_bormihelic

Foto: Bor Mihelič

1. Domači vrabec Passer domesticus
Domači vrabec je verjetno najbolje poznana ptica. To gre pripisati njegovi številčnosti in karakterju. So tiste brihtne ptice, ki glasno sčebetajo, v skupinah poletavajo naokoli in iščejo nekaj za pod kljun. Saj veste, več oči več vidi! Če bi jih opazovali dlje časa bi kaj hitro ugotovili, da so prava banda, ki včasih spominja na kakšne prizore iz starih vesternih filmov! Danes je domači vrabec, ki sicer izvira iz vzhodne Azije, človekov spremljevalec v naseljih od obale pa do gorskega sveta. V Sloveniji je zelo pogosta celoletna vrsta, v zadnjih desetletjih pa njegova populacija žal upada.

2017_19_1_velika_sinica_gregorbernard

Foto: Gregor Bernard

2. Velika sinica Parus major
Sinica je v primerjavi z vrabcem nekoliko bolj umirjena in samotarska. V bližini krmilnice se glasno oglaša, včasih tudi kakšno zapoje. Pogosto obiskuje krmilnice, kamor hitro smukne, odnese kakšno seme in ga na bližnjem drevesu poje. Kadar krmilnico zasede banda vrabcev se ona posluži pogače ali visečega sadja, saj vrabci takšnih akrobacij ne zmorejo! Velika sinica je največja in najpogostejša evropska sinica, ki ji ustrezajo razredčeni iglasti in listnati gozdovi, parki in vrtovi. Spomladi ji lahko pomagamo z namestitvijo gnezdilnice, pozimi pa je pogosta obiskovalka krmilnic.

2017_19_1_siva_vrana_gregorbernard

Foto: Gregor Bernard

3. Siva vrana Corvus cornix
Ste vedeli, da so vrane ene najbolj inteligentnih ptic in živali na svetu? Zelo rade se igrajo, pri iskanju in nabiranju hrane pa si lahko pomagajo z orodjem in prepoznavo kompleksnih vzorcev! Zato ni prav nič čudno, da so tako dobro prilagojene na življenje blizu ljudi. Kljub temu bi življenjski prostor sive vrane težko natančno opisali, saj živi skoraj povsod. Ni je le v obsežnih strnjenih gozdovih in visokogorju. Njihova prehrana je zelo pestra, najbolj pa jim tekne tista, ki jo za seboj pustimo ljudje. Prav zato so vrane celo zelo koristne, saj opravljajo vlogo komunalne službe!

2017_19_1_domaci_golob_evavukelic

Foto: Eva Vukelic

4. Domači golob Columbia livia domestica
Domnevno naj bi bil domači golob potomec udomačenega skalnega goloba (Columba livia), ki je v 11. stoletju gnezdil v hišah. Golobe je človek že od nekdaj gojil, jih imel za hrano ali pa jih je uporabljal za prenašanje sporočil, njihove iztrebke pa za kmetijske in tudi vojaške namene. Danes jih gojijo za tekmovanja in razstave. So zelo zaupljivi na mestnih trgih, tržnicah in v parkih, kjer jih ljudje hranijo. Ker golobi zlahka pridejo do hrane, jih v nekaterih evropskih velemestih gnezdi tudi po več tisoč. Pri nas so številčnejši v mestih, na podeželju pa veliko manj.

2017_19_1_scinkavec_gregorbernard

Foto: Gregor Bernard

5. Ščinkavec Fringilla coelebs
Ščinkavec je naša najmanjša in najpogostejša vrsta ščinkavca. Poleti njihovo petje odmeva po gozdovih in parkih, kjer samci označujejo svoje teritorije in privabljajo samice. V zimskih mesecih radi obiskujejo krmilnice, kjer pa se raje prehranjujejo na tleh pod krmilnico, kot v krmilnici sami. Če so v poletnih mesecih nekoliko bolj samotarski, pa se pozimi radi združijo v večje jate, ki lahko spominjajo na kakšno »vrabčjo bando«.

 

Medtem ko so vrste na prvih štirih mestih trdno zasidrane, si peto mesto ščinkavec pogosto deli, v nekaterih letih pa ga celo izpodrinejo kos, poljski vrabec, lišček ali plavček. Vse vrste se pogosto zadržujejo v bližini naših domov in redno obiskujejo krmilnice, zato je težko napovedati, kaj bo priesla letošnja zima. Najbolje, da slednje ugotovimo kar skupaj, kajne?

Pred nami je vikend, v ponedeljek pa gre zares! Lepo vas vabimo k udeležbi v tokratni akciji Ptice okoli nas, ki bo trajala od ponedeljka, 23. do nedelje, 29. januarja 2017. Vse kar morate storiti je, da si v tem tednu vzamete pol ure časa in opazujete ptice okoli svojega doma. Svojih opazovanj ne pozabite zapisat in nam jih kasneje sporočit. Navodila in informacije o akciji najdete TUKAJ.

Ptice okoli nas – kaj ste nam sporočili v letu 2016?

Številni ornitologi vestno opazujemo ptice okoli svojih domov, vendar se nam zmerom poraja vprašanje »Katere vrste opazujejo drugod?«. Prav zato se vsako leto v akciji »Ptice okoli nas« po pomoč obračamo na vas. Sporočite nam vaša opazovanja, mi pa vam obljubimo, da bomo vsa opazovanja povzeli in vam sporočili, katere ptice se pojavljajo okoli naših domov, dogovorjeno?

Da si boste lažje predstavljali, vam kar na tem mestu sporočamo, kako se je iztekla akcija »Ptice okoli nas« v letu 2016. Skupaj z nami je svoja opazovana delilo 781 ljudi. Še posebej navdušujoče je, da je ptice opazovalo veliko otrok v vrtcih in šolah. Ptice so tako v okviru akcije spoznavali v 31 vrtcih in šolah, sodelovalo pa je 525 učencev in učenk. Verjetno pa vas že zanima, kaj smo v tednu opazovanja opazili na naših vrtovih, balkonih in pakih, kaj ne?

2017_19_1_top3_ptice_2016

2017_19_1_stevilcnost2016

Številčnost nekaterih vrst ptic v naseljih v zadnjih osmih letih.

Skupaj smo našteli kar 10.182 osebkov, ki so pripadali 52 vrstam ptic. Najštevilčnejši in že vrsto let nepremagan je ostal domači vrabec, temu pa sta sledila siva vrana in velika sinica. Pa naj kdo reče, da rek »V številu je moč!« ne velja? Vrabci so prav lep dokaz, da jim prilagodljivost, iznajdljivost in sodelovanje deluje v prid!

Kot vsako leto, ste nam sporočili tudi nekaj zelo zanimivih opazovanj, ki so vredne omembe. Na Gorenjskem ste opazovali planinskega orla in sokola selca, medtem ko ste na Štajerskem odkrili prezimovališče malih uharic, kjer je »dopustovalo« 27 sov.

Bomo z opazovanji ptic v naši okolici nadaljevali? Dajmo!

Do pričetka letošnje akcije nas loči samo še nekaj dni! Več informacij najdete na tej POVEZAVI.

Izšla je številka 168/169 društvene revije Acrocephalus

V teh dneh je izšla številka 168/169 društvene revije Acrocephalus.

2017_19_1_acro37_coverNaslovni članek predstavlja selitev južne postovke Falco naumanni v jugovzhodni Evropi. Temelji na obročkovalskih podatkih in kaže, da jesenska selitev poteka drugače od spomladanske. Ugotovljene daljše disperzijske razdalje mladih ptic pa morda omogočajo komunikacijo med sicer ločenimi gnezdečimi populacijami. Nizu favnističnih člankov o vodnih pticah v Sloveniji se je pridružil članek o Šaleških jezerih, kjer avtorja nadgrajujeta ugotovitve iz monografije o pticah Šaleških jezer. Opazovanja močvirskih uharic Asio flammeus so v zadnjih letih vse pogostejša, v nekaterih letih so te sove tako številne, da lahko govorimo o erupcijah. Ena samica, ki je sicer poginila, je imela celo razvito valilno plešo, kar nakazuje, da prva gnezditev te vrste v Sloveniji po letu 1936 morda le ni tako neverjetna, kot se zdi. Največ možnosti za srečanje s to še vedno redko vrsto sove imate na Ljubljanskem barju in vodnem zadrževalniku Medvedce.

Leta 2015 se je seznamu vrst ptic Slovenije pridružila še ena, in sicer puščavski kupčar Oenanthe deserti, 386. po vrsti. Številko zaključujeta kratka članka o pticah kulturne krajine v Vojvodini in favnistični članek o zanimivih opazovanjih z romunske delte Donave.

V rubriki Iz ornitološke beležnice imajo tokrat pomembno mesto ptice z barvnimi nepravilnostmi – preberite, zakaj vsaka bela ptica še ni albin.

Revijo lahko v elektronski obliki najdete v arhivu revij ali na spodnji povezavi.

Acrocephalus, 2016, letnik 37, številka 168-169 (pdf)

Želimo vam prijetno branje!

En vrabec, dve sinici…

Kdo danes ne pozna vrabca ali sinice? Vrabci so tiste brihtne ptice, ki glasno sčebetajo, v skupinah poletavajo naokoli in iščejo nekaj za pod kljun. Saj veste, več oči več vidi! Če bi jih opazovali dlje časa bi kaj hitro ugotovili, da so prava banda, ki včasih spominja na kakšne prizore iz starih vesternih filmov!

2017_10_1_polj_vrabec_bormihelic

Sinica je v primerjavi z vrabcem nekoliko bolj umirjena in samotarska. V bližini krmilnice se glasno oglaša, včasih tudi kakšno zapoje. Pogosto obiskuje krmilnice, kamor hitro smukne, odnese kakšno seme in ga na bližnjem drevesu poje. Kadar krmilnico zasede banda vrabcev se ona posluži pogače ali visečega sadja, saj vrabci takšnih akrobacij ne zmorejo!

…tri dolgorepke, ena..hmm?

Poznate prav vse vrste ptic, katere srečate v okolici svojega doma? Če pozorno spremljate jih lahko kaj kmalu našteje več kot 30 vrst! Seveda se katera pokaže bolj poredko in velikokrat se moramo tudi izkušeni ornitologi zelo potrudit, da jo določimo. Zato naj vas ne skrbi, če vam kakšna ptica »uide«, z mero potrpežljivosti in vaje boste lahko kos tudi še tako skrivnostnim vrstam.

Kratek sprehod okoli hiše ali pa namestitev krmilnice lahko kaj kmalu prinese spoznanje, da se v bližini pojavlja kar nekaj vrst ptic. Ob vrabcu in sinici hitro opazimo še plavčka, brgleza ali pa taščico, ki sramežljivo smuka po bližnjem grmu.

Katere vrste ste opazili?

Številni ornitologi vestno opazujemo ptice okoli svojih domov, vendar se nam zmerom poraja vprašanje »Katere vrste opazujejo drugod?«. Prav zato se vsako leto v akciji »Ptice okoli nas« po pomoč obračamo na vas. Sporočite nam vaša opazovanja, mi pa vam obljubimo, da bomo vsa opazovanja povzeli in vam sporočili, katere ptice se pojavljajo okoli naših domov, dogovorjeno?

Da si boste lažje predstavljali, vam kar na tem mestu sporočamo, kako se je iztekla akcija »Ptice okoli nas« v letu 2016. Skupaj z nami je svoja opazovana delilo 781 ljudi. Še posebej navdušujoče je, da je ptice opazovalo veliko otrok v vrtcih in šolah. Ptice so tako v okviru akcije spoznavali v 31 vrtcih in šolah, sodelovalo pa je 525 učencev in učenk. Verjetno pa vas že zanima, kaj smo v tednu opazovanja opazili na naših vrtovih, balkonih in parkih, kaj ne?

Skupaj smo našteli kar 10.182 osebkov, ki so pripadali 52 vrstam ptic. Najštevilčnejši in že vrsto let nepremagan je ostal domači vrabec, temu pa sta sledila siva vrana in velika sinica. Pa naj kdo reče, da rek »V številu je moč!« ne velja? Vrabci so prav lep dokaz, da jim prilagodljivost, iznajdljivost in sodelovanje deluje v prid!

Kot vsako leto, ste nam sporočili tudi nekaj zelo zanimivih opazovanj, ki so vredne omembe. Na Gorenjskem ste opazovali planinskega orla in sokola selca, medtem ko ste na Štajerskem odkrili prezimovališče malih uharic, kjer je »dopustovalo« 27 sov.

Bomo z opazovanje ptic v naši okolici nadaljevali? Dajmo!

Pojdite na sprehod, opazujte skozi okno…

… in si zabeležite svoja opazovanja! Nas nadvse zanima, katere ptice se pojavljajo okoli vaših domov in katere uspete prepoznati. »Vaja dela mojstra« pravijo in več kot boste v naravi, lažje boste prepoznali to in ono vrsto ptice ali kakšne druge živali. Za spodbudo in vam v pomoč smo na spletni strani ptice.si pripravili rubriko »Ptice in ljudje«, kjer najdete veliko koristnih nasvetov, kako privabit, opazovati in pomagati pticam.

V letu 2017 bo akcija »Ptice okoli nas« potekala od ponedeljka, 23. januarja do nedeje, 29. januarja 2017. Enkrat v tem tednu si izberite pol ure in si v tem času zabeležite vse ptice, ki jih opazite. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). Svoja opazovanja nam sporočite do konca februarja preko e-obrazca, ki ga najdete na spletni strani ptice.si, kjer najdete tudi vse dodatne informacije.

2017_10_1_pon_2017_spletna_banner

Približajte ptice najmlajšim!

Opazovanje ptic v okolici doma, šole ali vrtca je v zimskem času odlična priložnost, da otrokom približamo naravo in tako gojimo odnos do nje. Ker lahko pozimi ptice s postavitvijo krmilnice približamo našim bivališčem, jih je zelo enostavno opazovati tudi brez daljnogleda ali spektiva. Krmilnico postavimo blizu okna, sami pa se skrijemo za kuliso, lončnice ali zavese in potrpežljivo čakamo prve goste. Ptice bodo hrano kaj kmalu našle, informacija pa se bo kot strela razširila med pripadnike iste, kot tudi druge vrste. Kaj kmalu bomo lahko na krmilnici opazovali več vrst ptic, vaša naloga pa je, da jih čim več prepoznate. Pri tem si lahko pomagate z letakom, ki smo ga na društvu pripravili prav v ta namen in je na voljo na naši spletni strani. Otroci bodo nad dogajanjem na krmilnici zelo navdušeni, hkrati pa se bodo ob tem lahko naučili prepoznati nekaj vrst ptic, njihove navade ter prilagoditve.

K sodelovanju v akciji »Ptice okoli nas« zato še posebej vabimo vse vrtce in šole. Tako kot vaših podatkov o opazovanju bomo zelo veseli bomo tudi kakšnih fotografij, risb ali zanimivih opazovanj, katere nam lahko posredujete na spletni naslov spletnik@dopps.si ali po pošti na naslov DOPPS, Tržaška 2, 1001 Ljubljana.

MOP nezakonito preprečuje DOPPSu sodelovanje v postopku presoje vplivov HE na Muri na okolje

Odvetnik Tomaž Petrovič, ki zastopa DOPPS, je z Upravnega sodišča prejel sodbo, s katero je sodišče razveljavilo odločitev Ministrstva za okolje in prostor (MOP), da DOPPS nima pravice sodelovati kot stranski udeleženec v upravnem postopku celovite presoje vplivov načrtovane hidroelektrarne Hrastje-Mota na okolje.

2017_9_1_ciconia_nigra_web_-milancerar

Na MOP poteka postopek celovite presoje vplivov (CPVO) načrtovane hidroelektrarne Hrastje-Mota na okolje. Elektrarna je načrtovana na reki Muri, ki je največja slovenska reka brez velikih energetskih in drugih za naravo najbolj uničujočih objektov, in ena zadnjih ohranjenih velikih nižinskih rek sploh. To je območje z visoko biodiverziteto in vrhunsko območje ohranjene narave.

V DOPPSu smo zaskrbljeni zaradi načrtov o izgradnji hidroelektrarn na Muri. Bojimo se, da bi to pomenilo obsežno razvrednotenje enkratnega rečnega ekosistema z razvejanimi rečnimi rokavi, mrtvicami in poplavnimi gozdovi. Bojimo se tudi, da bi poseg pomenil veliko grožnjo mednarodno pomembnim populacijam ptic na območju.

Zato smo že leta 2009 odgovorne pozvali:

  • da skrbno pretehtajo, če je hidroelektrarne sploh mogoče zgraditi brez prekomerne škode za naravo
  • da nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom narave, vključijo v najzgodnejše faze načrtovanja projekta in presojanje njegovih vplivov na naravo
  • da vse postopke vodijo transparentno in družbeno odgovorno.

Na DOPPSu razočarano ugotavljamo, da smo pri MOPu naleteli na gluha ušesa. Ne le, da se za naš poziv ne menijo, pač pa zavestno nezakonito preprečujejo sodelovanje nevladnim organizacijam v postopku CPVO. DOPPS je vlogo za udeležbo v postopku posredoval na MOP 1.6.2015. Na MOPu so vlogo ignorirali več kot pol leta. Šele po številnih posredovanjih so januarja lani izdali sklep, s katerim pa so DOPPSu udeležbo v postopku zavrnili.

Nezakoniti sklep je pripravil podsekretar Jure Likar, podpisala pa ga je ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.
Zoper sporni sklep MOPa je DOPPS potem vložili tožbo na Upravno sodišče. Sodišče je z omenjeno sodbo presodilo, da je bilo ravnanje MOPa nezakonito in ministrstvu naložilo, da DOPPSu z odločbo prizna položaj stranskega udeleženca v postopku CPVO. Odločbo pričakujemo v tednu ali dveh.

Rudolf Tekavčič, predsednik DOPPS: »Umeščanje hidroelektrarne na reko Muro je okoljsko in strokovno zelo občutljivo vprašanje. S tem ko ministrstvo samovoljno in nezakonito onemogoča civilni družbi njeno nadzorno funkcijo, investitorju dela medvedjo uslugo. Porajajo se dvomi, če od ministrstva sploh še lako pričakujemo transparentno in pošteno odločanje v tej zadevi«

Na DOPPSu se z zaskrbljenostjo sprašujemo, če se ne ponavlja nesrečni primer Volovja reber. Tudi primer Volovja reber se je začel z nezakonitim preprečevanjem sodelovanja civilne družbe v postopkih presojanja vplivov načrtovanih vetrnic na okolje. Z nestrokovnimi in nezakonitimi odločitvami so takrat okoljsko ministrstvo in organi v njegovi sestavi investitorju povzročili desetletno zamudo in milijonske nepotrebne stroške.

Zimski Svet ptic

Izšla je obsežna decembrska številka revije Svet ptic. V njej vam predstavljamo Ambulanto za ptice, male sesalce in plazilce na Veterinarski fakulteti, kjer se znajdejo tudi prostoživeče ptice. Katere so najpogostejše divje vrste ptic in kako poteka njihova oskrba, si lahko preberete v zanimivem poljudnem prispevku.

sp0416_naslMed varstvenimi rubrikami smo pisali o ogroženosti pod vodno gladino – o vodnih hroščih, ki so dobri kazalci čistih voda, ter o zavarovanih območjih, ki so naša dolžnost in odgovornost. Predstavljamo pa vam tudi predanega naravovarstvenika Andreja Hudoklina.

Ptičja izbranka za portret ptice je tokrat beloglavka (Oxyura leucocephala). V portretu Blaž Blažič piše o odmevnejšem primeru vnosa tujerodnih invazivnih vrst ptic, ki je bil v Evropi zabeležen v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat so v Španiji namreč prvič opazili križanca med beloglavko in belolično trdorepko (O. jamaicensis).

Jesenski meseci so bili natrpani z društvenimi dejavnostmi. Na Ptičariadi je sodelovalo rekordnih 16 skupin ljubiteljev ptic, ki so našteli 140 vrst ptic na območju slovenske Istre. Predstavljamo tudi akcijo v Podraški cerkvi, ki je vzorčni primer, kako se s prijaznim dogovorom z lokalnimi cerkvenimi predstavniki lahko na cerkvenih podstrešjih in v zvonikih spet omogoči gnezdenje ogroženim vrstam ptic. Potekalo pa je tudi Srečanje mladih ornitologov Slovenije 2016. Na njem so mladi predstavljali raziskovalne naloge in dogodivščine s terena. Srečanje se je končalo z zaključkom nagradnega risarskega natečaja »Ptice in naš vrtec«.

Zanimivih tem je seveda še precej več, zato lepo vabljeni k branju!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

Kazalo

  • 6 Veterinarska oskrba prostoživečih ptic
  • 10 Galapagos – peklenski raj
  • 14 Zavarovana območja kot dolžnost in odgovornost
  • 17 Še nikoli nisem slišal, da sova leti
  • 18 Ogroženost pod vodno gladino
  • 20 Beloglavka
  • 22 Sončni zahod, svetloba za bogove
  • 24 Ali ptice pozimi zebe?
  • 26 Andrej Hudoklin
  • 29 Zvestoba, ki se obrestuje
  • 30 Program predavanj, izletov in akcij DOPPS
  • 36 Zimska opazovanja v naravi
  • 38 Dan odprtih vrat – Naravni rezervat Škocjanski zatok
  • 40 Rekordnih 40 skupin in 140 opaženih vrst ptic!
  • 42 Podraška cerkev – dom ogroženim vrstam ptic
  • 44 Srečanje mladih ornitologov Slovenije 2016
  • 46 En vrabec, dve sinici …
  • 48 Novice DOPPS

PDF revije Svet ptic, leto 2016, letnik 22, številka 04.
Elektronske različice revije so dostopne tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Dobrodošlica gnezdilkam na Podraški cerkvi v letu 2017

Z delovno akcijo smo odprli zamrežene odprtine cerkve v Podragi, ki bo tako spet nudila dom ogroženim vrstam ptic.

2017_3_1_pegasta_sova_tomazmihelic

Pegasta sova je z zamrežitvijo cerkva izgubila večino svojih tradicionalnih gnezdišč v Sloveniji.
Foto: Tomaž Mihelič

V sakralnih objektih so v preteklosti našle dom številne živali, med njimi mnogotere ptice, ki so gnezdile po zvonikih, ostrešjih in pod visokimi napušči. Cerkve so bile najpomembnejše gnezdišče pegastim sovam (Tyto alba), hudournikom (Apus apus), v njih pa so zelo pogosto gnezdili tudi čuki (Athene noctua), lesne sove (Strix aluco), kavke (Corvus monedula), postovke (Falco tinnunculus), južne postovke (Falco naumanni) in domači golobi (Columba livia domestica). Ravno množičnost slednjih je botrovala, da so se začele line v cerkvah sistematično zamreževati, saj je množična prisotnost golobov prinesla s seboj velike količine iztrebkov, ki so se ponekod v debelih plasteh nalagali po podstrešjih in zvonikih. Zamrežitev pa ni preprečila dostopa samo golobom, temveč tudi številnim redkih in ogroženim prebivalcem cerkva.

Osnovno vodilo delovne akcije, ki smo jo člani Severnoprimorske sekcije izvedli oktobra 2016, je bilo ponovno odpreti zamrežene odprtine v Podraški cerkvi in obenem zagotoviti, da se golobom ne omogoči prostega dostopa v notranjost cerkve, saj brez tega ne bi dobili dovoljenja za ta poseg. Celotno zamisel je s predstavniki župnije odlično skomuniciral domačin Peter Krečič, ki je bil tudi pobudnik celotne akcije. Pri zamisli in dejanski izvedbi pa sva mu na pomoč priskočila skupaj z Erikom Šinigojem.” je povedal Tomaž Mihelič, ki je na pomoč priskočil tudi pri izvedbi.

2017_3_1_gnezdilnice_cerkev_tomazmihelic

Nekatere rešitve so se ponudile kar na licu mesta. Za vrhnjimi linami zvonika so zaradi debelih zidov nastale prostorne gnezdilne niše. Potrebno je bilo le odstraniti mrežo na lini, na zadnji del stene namestiti vratca, da pa bodo lahko v niši gnezdilne tudi ptice, ki ne spletajo gnezd (sove, postovka), smo na dno nasuli plast sipkega peska. Razčlenjen kamnit strop niše pa je primeren tudi za netopirje.
Foto: Tomaž Mihelič

Celotna akcija se je izkazala za enostavno in učinkovito. Z nekaj deskami, vijaki in tečaji smo uspeli v cerkvi namestiti 6 prostornih gnezdilnic, ki so skonstruirane tako, da bodo lahko nudile dom kar najbolj pestri druščini redkih ptic. Da bomo lažje spremljali gnezditev, smo vsako poimenovali s ptičjim imenom, tako da so že sedaj prisotne od čuka do postovke skoraj vse pričakovane vrste.

2017_3_1_montaza_gnezdilnic_eriksinigoj

Peter Krečič in Tomaž Mihelič pred namestitvijo največje gnezdilnice v cerkvi. Da je sreča na strani pogumnih, se je izkazalo na licu mesta. Gnezdilnico za pegasto sovo je doma izdelal Bor Mihelič, mi pa smo jo potem, ne da bi se na to pripravili, z manj kot centimetrom rezerve spravili skozi vrata zvonika. Vhodna odprtina gnezdilnice se je, kot je vidno že na sliki, na las ujemala z nišo v cerkvi, dolžina gnezdilnice pa z razmikom med tramovi, kar je omogočilo enostavno montažo. Sreča ali niz naključij?
Foto: Erik Šinigoj

Na podstrešje cerkve smo za odprtine namestili prostorne lesene škatle. Ker je bilo celotno ostrešje spomladi obnovljeno, so line nad prezbiterijem ostale ravno zaradi Petrove intervencije, sicer bi jih ob obnovi ostrešja zazidali. Mi smo se obvezali, da bomo za njih namestili ustrezne škatle. Tako smo za vsako od njih namestili večjo leseno gnezdilnico. Največja je posebej prirejena za pegasto sovo, vse pa imajo na zadnji steni odprtino, skozi katero je mogoče spremljati gnezditev in gnezdilnico po potrebi očistiti. Na dno gnezdilnic smo nasuli sipek pesek, ki se je z leti nabral na podstrešju nad oboki cerkve. Med nasipanjem smo v njem našli številne ostanke kosti rovk in voluharic, kar je dokaz, da so sove pred zaprtjem odprtin redno gnezdile v cerkvi.

Akcija je čudovito uspela in razšli smo se v upanju, da bo že v prvi gnezditveni večina gnezdilnic naseljena. Upamo, da bo primer cerkve v Podragi služil kot primer dobre prakse in iskanja enostavnih rešitev za biodiverziteto in da se bodo podobne akcije izvedle še v kateri fari. Zgodba o biodiverziteti na cerkvah pa ima tudi druge izzive, kot so varovanje kolonij netopirjev, ki potrebujejo prost dostop do notranjosti ostrešja. V teh primerih je pripravljenost za odstranitev zaščitnih mrež na cerkvah zagotovo težje doseči, saj je statistika deleža zamreženih cerkva zelo zgovorna. Ampak, kjer je želja, je tudi pot.