Zimski Svet ptic

Boškarin in kravja čaplja – s tokratne naslovnice ni težko uganiti glavne teme tokratne številke revije Svet ptic.

2015-12-24-naslovnica-revije-Svet ptic_04,'15

V novem letu 2016 vsi nestrpno pričakujemo otvoritev Naravnega rezervata Škocjanski zatok, zato smo tej temi namenili malo več prostora. Gotovo vas bo zanimalo, kako je Škocjanski zatok preživel leto gradbenih del! Idejni vodja naravnega rezervata, Borut Mozetič, pa nam je zaupal zgodbo, kako je prišlo do ideje za zavarovanje »Oaze na pragu Kopra« in kakšna je bila pot do uresničitve, da smetišče postane raj za ptice in ljudi. Fotograf Bojan Škerjanc lepoto tega območja prikazuje skozi fotografski objektiv. Mali sokol je reden gost tega območja, zato je portret tokrat posvečen temu najmanjšemu evropskemu sokolu.

Pišemo pa seveda tudi o drugih perečih temah – o divjem lovu na ptice v Sredozemlju, ki ima nepredstavljive razsežnosti, se sprehodimo po zanimivem kraljestvu mineralov, tokrat potujemo v skriti svet indijske Himalaje – v Ladakh in Kašmir itd.

Ne manjka društvenih novic. Med prvim vikendom oktobra je Evropo preletelo pet milijonov ptic – med popisovalci smo bili tudi Slovenci. Tudi Ptičariada 2015 na Snežniškem je bila letos nekaj posebnega. Zbralo se je kar 56 tekmovalcev, kar je največ doslej, in zabeležilo 104 vrste ptic. Uspešni pa smo bili tudi v Akciji Ptice okoli nas. Lepo vabljeni, da se ji spet pridružite januarja 2016. Ne pozabite tudi na Januarsko štetje vodnih ptic, ki bo 16. in 17. januarja. Vsekakor pa so tudi severnjaški krivokljuni zanimiv ornitološki izziv novega leta 2016.

Uživajte v branju pernatih novic!

Kazalo

  • 4 Ptice naših krajev// Al Vrezec, Jurij Hanžel
  • 6 Labodi Slovenije// Blaž Blažič
  • 10 Ladakh in Kašmir – skriti svet indijske Himalaje// Janez Mihovec
  • 12 Pa smo le dočakali dokončno ureditev Škocjanskega zatoka// Nataša Šalaja in Borut Mozetič
  • 15 Puščavski tekalec // Urška Kačar
  • 16 V kraljestvu mineralov // Miha Jeršekl
  • 18 BORUT MOZETIČ – zaščitnik in idejni oče Naravnega rezervata Škocjanski zatok // pogovarjala se je Petra Vrh Vrezec
  • 28 Mali sokol //Domen Stanič
  • 30 Zimska opazovanja v naravi
  • 32 Otroci spoznavali ptice na 5. Pomurskem ornitološkem vikendu v Negovi// Larisa Gregur in Gregor Domanjko
  • 33 Ptičariada 2015 na Snežniškem // Katarina Denac
  • 34 Ptice okoli nas v letu 2015 // Tilen Basle
  • 35 Med letošnjim prvim oktobrskim vikendom je Evropo preletelo več kot pet milijonov ptic // Tilen Basle
  • 37 Naj fotoulov // Gregor Bernard, Ivan Esenko
  • 38 Ptice Naravnega rezervata Škocjanski zatok // Bojan Škerjanc
  • 40 Taljenje ledu vpliva na hitrost spomladanske selitve malega laboda // Nuša Hrga, Tjaša Sušin
  • 41 Mladinska sekcija DOPPS v hribih // Mitja Denac
  • 42 Novice DOPPS

PDF revije Svet Ptic, leto 2015, letnik 21, številka 04
Elektronske različice revije so dostopne tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Dela v NR Škocjanski zatok

Gradnja objektov in urejanje Naravnega rezervata Škocjanski zatok se bliža koncu. Nekaj dodatne zamude je sicer nastalo zaradi odpravljanja pomanjkljivosti s strani izvajalcev del, tako da se tudi pričakovana otvoritev premika iz decembra 2015 v februar 2016. Dotlej ostaja Škocjanski zatok za obiskovalce zaprt.

Razstava v osrednji opazovalnici, foto Bojana Lipej

Razstava v osrednji opazovalnici, foto Bojana Lipej

Po več kot enem letu intenzivne gradnje in opremljanja Naravni rezervat Škocjanski zatok le dobiva svojo končno podobo. V letu 2015 je postal bogatejši za vse načrtovane objekte, od centra za obiskovalce ob vstopu na Bertoški bonifiki, do hleva z oboro, osrednje opazovalnice ter manjših objektov, namenjenih spoznavanju in doživljanju narave. V zadnjih dveh mesecih je potekalo opremljanje objektov s pohištvom, informacijsko in varnostno opremo ter razstavami in drugimi interpretativnimi elementi. V objektih so tako že nameščene pojasnjevalne table in razstave, ki dopolnjujejo zgodbo, ki jo govori narava sama – o zgodovini območja, njegovih posebnostih in značilnostih žive narave – in hkrati obiskovalcem omogočajo tudi prepoznavanje najpomembnejših živalskih in rastlinskih vrst. Pohištvo so izdelali v podjetju Atlas oprema d.o.o. iz Ljubljane, razstave podjetje GEAart d.o.o. iz Nazarij, varnostno in informacijsko opremo pa je dobavilo koprsko podjetje Dolher d.o.o. Porušena so bila stara opazovališča ob učni poti na bonifiki, ki so povsem dotrajala, na njihovem mestu pa so postavljena nova z dodatnimi nadstreški. Ekipa upravljavca območja, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), se je že preselila v nove prostore in je poskrbela za manjše krajinske ureditve, predvsem zasaditve ob objektih.

Ob učni poti na bonifiki so bila postavljena  nova opazovališča z dodatnimi nadstreški, foto: Bojana Lipej

Ob učni poti na bonifiki so bila postavljena nova opazovališča z dodatnimi nadstreški, foto: Bojana Lipej

Slovenci bomo po otvoritvi Škocjanskega zatoka bogatejši za ornitološki naravni rezervat, povsem opremljen za spoznavanje in doživljanje narave z brezplačnim vstopom za individualne obiskovalce. Objekti so dostopni vsem obiskovalcem, tudi tistim s posebnimi potrebami. Po otvoritvi bo naravni rezervat odprt ves svetli del dneva, tako da se bo odpiralni čas prilagajal letnim časom, ponoči pa bo območje zaprto. Center za obiskovalce in osrednja opazovalnica bosta imela nekoliko krajši obratovalni čas, stolp pod ankaransko vpadnico pa bo svoja vrata odprl samo najavljenim skupinam, sicer pa bo zaradi nevarnosti vandalizma zaprt.

Celotna vrednost zaključene investicije, ki jo je uspešno izpeljalo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z DOPPS-om, je znašala nekaj več kot 3,2 milijone evrov. Delno jo je financirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v višini 2,25 milijona evrov. Operacija se je izvajala v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 (razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva).

Nič vas ne stane, da ste dobrodelni

Ali veste, da lahko z vašim denarjem popolnoma brezplačno podprete delovanje našega društva?

Do 0,5 odstotkov odmerjene dohodnine, torej zneska, ki ga sicer plačate državi, lahko kot donacijo namenite financiranju upravičencem, med katerimi je tudi DOPPS. Lahko se odločite, da bo ta majhen, a za nas zelo pomemben finančni prispevek resnično namenjen pravemu varstvu narave. Preberite več.

Varstvo biotske raznolikosti na Balkanu

V torek, 8. decembra 2015, je v Postojni potekalo srečanje za predstavitev strategije nadaljnjega vlaganja v varstvo biotske raznovrstnosti na Balkanu.

Od leta 2011 se s podporo CEPF piše uspešne zgodbe

Na spletni strani »The Mediterranean Basin: the spice of life« (Mediteranski bazen: začimba življenja) lahko raziščete zemljevid, fotografije in videoposnetke projektov s celotnega območja Sredozemlja. http://birdlife.maps.arcgis.com/apps/MapJournal/index.html?appid=0370696a3e124396bf4954f5fefb09cc

Na spletni strani »The Mediterranean Basin: the spice of life« (Mediteranski bazen: začimba življenja) lahko raziščete zemljevid, fotografije in videoposnetke projektov s celotnega območja Sredozemlja.

Sredozemlje je ena izmed 25 tako imenovanih vročih točk biotske raznovrstnosti na svetu. Leta 2011 je Sredozemlje med svoja prioritetna območja uvrstila tudi mednarodna organizacija CEPF (Critical Ecosystem Partnership Fund), ki je na tem območju do danes podprla že več kot 80 naravovarstvenih projektov. Pri promociji, izboru in nadzoru nad financiranjem projektov sodeluje tudi DOPPS. In ravno nam je bila zaupana organizacija srečanja, na katerem je bila predstavljena pomembna strategija za nadaljnje vlaganje v varstvo biotske raznovrstnosti.

Strategija za varstvo biotske raznovrstnosti

Na srečanju, ki ga je 8. decembra 2015 v Postojni organiziral DOPPS v sodelovanju z BirdLife International ter mednarodno organizacijo CEPF, je bila predstavljena strategija nadaljnjega vlaganja v varstvo biotske raznovrstnosti s strani CEPF na Balkanu.

Predstavniki ministrstev za okolje in prostorsko planiranje z Balkana, Evropske Skupnosti, UNDP, GIZ, Regional Cooperation Council, BirdLife International, WWF, IUCN in drugih iz štirih balkanskih držav: Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore ter Makedonije so na srečanju sodelovali pri pripravi dokumenta o stanju civilne družbe v segmentu varstva narave, težavah, ki pestijo biotsko raznovrstnost na Balkanu, ter nadaljnjem financiranju civilne družbe.

Na srečanju se je delalo na pripravi dokumenta o stanju civilne družbe v segmentu varstva narave, težavah, ki pestijo biotsko raznovrstnosti na Balkanu ter nadaljnjem financiranju civilne družbe. Foto: Gregor Šubic

Srečanje je temeljilo na pripravi dokumenta o stanju civilne družbe v segmentu varstva narave, težavah, ki pestijo biotsko raznovrstnosti na Balkanu ter nadaljnjem financiranju civilne družbe. Foto: Gregor Šubic

Borut Rubinić, programski koordinator za Balkan (član skupine RIT – Reginal Implementation Team – fundacije CEPF za Mediteran), o vtisih s srečanja: “Srečanje je minilo v zelo pozitivnem in konstruktivnem vzdušju. Vsi udeleženi so se strinjali, da gre, ko govorimo o izgubi biotske raznovrstnosti, za temo, ki je po eni strani akutna ter v modernem času predstavlja največji planetarni problem, po drugi strani pa je deležna najmanj sistemske podpore v smislu financ in politične pozornosti.

Udeleženci, visoki uradniki pristojnih državnih institucij za varstvo narave z Balkana, so se strinjali, da je v prihodnjih letih nujno zagotoviti večjo podporo tej težavi. Enoglasno so tudi podprli načrtovano nadaljnje prizadevanje CEPF-a k podpori civilne družbe v sektorju varstva narave. Obljubili so, da bodo stremeli k podpori in bolj intenzivnemu sodelovanju z nevladnimi organizacijami in drugimi elementi civilne družbe, ki se bojuje proti izgubi biotske raznovrstnosti v državah, ki jih zastopajo. Skupni zaključek je tako obljuba tesnejšega medsebojnega sodelovanja, skupni boj proti opredeljenim grožnjam in bolj sistematično reševanje akutnih problemov varstva narave. V DOPPS-u in BirdLife-u se bomo potrudili da se zaveze »Postojnskega sporazuma« v bližnji prihodnosti ne bodo topile s hitrostjo topljenja arktičnega ledu.

Napravimo ptičjo krmilnico

Zima je čas, ko se živali zaradi ostrejših vremenskih razmer in težje dostopne hrane zatečejo vse bližje človeku. To je za nas priložnost, da si nekatere izmed njih pobližje ogledamo ter opazujemo njihove navade in iznajdljivost. Ptice so v tem času zagotovo ene izmed pogostejših obiskovalk naših vrtov in dvorišč, zato jim lahko pomagamo s preprosto krmilnico, hkrati pa sami uživamo ob pogledu na »ptičji živ-žav«.

Krmilnice so letos izdelovali tudi otroci

V mesecu novembru je Fundacija za otroke OŠ Polje pripravila nagradni natečaj »Napravimo ptičjo krmilnico«, pri katerem smo jim na društvu priskočili na pomoč. Do zaključka natečaja je prispelo 21 ptičjih krmilnic, skupaj pa smo izbrali tri zmagovalne.

»Pri izboru se je upošteval tako ustvarjalni kot praktični vidik, saj lahko z napačno izdelano krmilnico naredimo tudi precej škode. Moram pa pohvalit vse sodelujoče, ki so se neizmerno potrudili in pokazali veliko mero domišljije, kot tudi praktičnega znanja. Prav zato je bil izbor zmagovalcev izredno težka naloga.« je povedal Tilen Basle, varstveni ornitolog DOPPS, ki je sodeloval pri končnem izboru.

Zmagovalci nagradnega natečaja »Napravimo ptičjo krmilnico« so:
1. Grega Grmek
2. Matej Klobasa
3. Nik Grmek

2015_11_12_krmilnice_natecaj_dusanklobasa

Od leve proti desni: 2. mesto (Matej Klobasa), 1. mesto (Grega Grmek), 3. mesto (Nik Grmek)
foto: Dušan Klobasa

Vsem nagrajencem, kot tudi vsem sodelujočim čestitamo ob tem podvigu in upamo, da bodo s svojim znanjem ter domišljijo še naprej navduševali svoje sovrstnike in prihodnje generacije. Vse krmilnice sedaj že služijo svojemu namenu in privabljajo ptice, kot tudi radovedne poglede otrok in njihovih staršev.

Več o natečaju lahko preberete na spletni strani Fundacije za otroke OŠ Polje.

Bi tudi vi radi opazovali ptice na krmilnici? Želite izdelati krmilnico?

Izdelava krmilnice ni tako zahtevna, kot se morda zdi na prvi pogled. Potrebno je le malce dobre volje, domišljije in iznajdljivosti. Na naši spletni strani smo vam pod rubriko »Hranjenje ptic« pripravili nasvete in odgovore na številna vprašanja, ki se vam pri hranjenju ptic lahko porajajo. Zakaj hraniti ptice? Ali je hranjenje za ptice škodljivo? Kako dolgo hranimo? S čim hranimo?

Ptice okoli nas v letu 2015

Ptice so živa bitja, katerim se skoraj ne moramo izogniti, kjer koli pač smo. Pa naj si bo to gozd, mlaka, velemesto, odprto morje ali podzemna jama. Ptice, tako kot ljudi, najdemo skoraj povsod! In kaj je boljši način za proučevanje ptic, kot pomoč vseh vas, ki se s pticami srečujete vsak dan v okolici doma, službe, na izletu ali počitnicah? Danes je vloga širše javnosti v raziskovalnih dejavnostih vse večja, hkrati pa vse pomembnejša. Z vsem dostopno tehnologijo in preprosto zastavljenimi raziskavami povsod po svetu skupaj ugotavljamo, kako se godi nam in organizmom okoli nas.

Z akcijo »Ptice okoli nas« želimo pridobiti podatke o številčnosti tistih vrst ptic, katere srečujemo skoraj vsak dan. Sodeluje lahko prav vsak, s tem pa želimo spodbuditi čut za naravo in nas nekoliko približati pticam. Kaj hitro boste spoznali, da poznate več vrst ptic, kot jih lahko preštejete na prste obeh rok!

Kaj ste nam sporočili v letu 2015?

V zadnjem tednu januarja 2015 smo skupaj že sedmič preštevali ptice v naseljih. Tokrat se je akcije udeležilo 995 opazovalcev. Opazovanje so organizirali v 30 vrtcih in šolah, kar je pritegnilo 639 otrok. Ti so tako imeli priložnost pobližje spoznati ptice in prispevati k raziskavi, ki temelji na tem, da je raziskovalec lahko prav vsak (angl. Citizen Science).

V enem tednu akcije smo skupaj prešteli 17.232 ptic, ki so pripadale 58 vrstam. Tri najštevilčnejše vrste so bile domači vrabec (Passer domesticus), velika sinica (Parus major) in siva vrana (Corvus cornix). Med zanimivejšimi in redkejšimi vrstami so izstopali brezovček (Carduelis flammea), planinska kavka (Pyrrhocorax graculus), srednji detel (Dendrocopos medius) in povodni kos (Cinclus cinclus).

Obširnejše poročilo o akciji Ptice okoli nas v letu 2015 si lahko preberete tukaj: Ptice okoli nas v letu 2015 (pdf)

TOP3_risbe

7 let štetji in opazovanj, 7 setov podatkov

Letošnje leto je bilo sedmo zapovrstjo, ko smo skupaj preštevali ptice okoli nas. Teh sedem let bi lahko na hitro strnili v nekaj kratkih ugotovitev, vendar se bojim, da bi morda kateri vrsti storili krivico. Morda se sedem let sliši veliko, vendar smo z raziskavo šele na začetku, se učimo, vadimo in pridobivamo znanje. Počakajmo še kakšno leto več, pa se bomo lahko ozrli nazaj in morda z zagotovostjo zatrdili »Velikih sinic je vsako leto več!«. Trenutno smo na zelo dobri poti, vaši podatki so vsako leto boljši ter bolj zanimivi, slednjih pa je tudi vsako leto več.

Na tem mestu se vsem, ki ste sodelovali v letošnji akciji lepo zahvaljujem za vaš trud in upam, da ste ob opazovanjih ptic neizmerno uživali. Tiste, katerim vam je branje tega poročila zbudilo zanimanje pa vabim, da se nam v akciji pridružite tudi prihodnje leto. Mi se že pripravljamo in kujemo nove načrte!

Ptice okoli nas bomo opazovali tudi v letu 2016

To zimo bo akcija potekala v tednu od ponedeljka, 25. januarja, do nedelje, 31. januarja 2016. Navodila in več informacij najdete na naši spletni strani v zavihku Ptice okoi nas. Vabljeni k sodelovanju!

Svet ptic na spletu

Ali veste, da ima revija Svet ptic svojo spletno stran?

Te zanima, kakšni prispevki so bili objavljeni v prvi številki revije Svet ptic? Mogoče pa iščete članke določene vrste ptic? Ali pa pišete prispevek za revijo in ne veste, kako dolg naj bi bil? Vse koristne informacije o reviji najdete na povezavi https://www.ptice.si/publikacije/svet-ptic/, nanjo pa lahko pridete tudi z DOPPS-ove spletne strani, če izberete podstran »Publikacije« in v njej zavihek »Svet ptic«.

Leta 1994 je bilo društveno glasilo zasnovano kot informativni bilten Novice DOPPS pod izvedbo Slavka Polaka in Boruta Mozetiča.

Leta 1994 je bilo društveno glasilo zasnovano kot informativni bilten Novice DOPPS pod izvedbo Slavka Polaka in Boruta Mozetiča.

Kaj stran ponuja?

Za tiste, ki vam branje z računalniškega ekrana ni tuje, si odprite zavihek »Nova številka revije« in kar od tam preberite zadnjo, najnovejšo številko. Večino bo zanimal »Arhiv revij«, kjer si lahko preberete vsebino katerekoli številke revije Svet ptic, ki je izšla do sedaj. Žal starih revij v tiskani obliki ni več na zalogi, zato je arhiv dobrodošel vir člankov starih številk.

Na strani so zbrani tudi splošni podatki revije: o članih uredniškega odbora (zavihek »Uredništvo«), sodelavcih revije (»Sodelavci«), pa tudi seznam in vsebina ter namen rubrik (»Rubrike«). Ker je revija sestavljena iz raznovrstnih rubrik, so v zavihku »Navodila za prispevke« zelo natančna navodila za pripravo članka v določeni rubriki. Tisti, ki vas zanima izobraževanje, pa najdete v podstrani »Izobraževanje« vse prispevke, ki smo jih objavili do sedaj v rubrikah Določevalni kotiček, Ornitologija v učnem načrtu, Določevalni ključi in Skupaj rastemo.

Posredujte nam kratke zanimive dogodivščine s pticami

Se vam je zgodila zanimiva dogodivščina s pticami?Ste spoznali kaj izjemnega iz življenja ptic na vaši krmilnici, v gnezdilnici ali kar tako na sprehodu in bi to želeli deliti z drugimi?

Kratke zanimive dogodivščine s pticami

Kratke zanimive prigode s pticami

Zanimivih in predvsem kratkih zgodb naših srečanj s pticami je veliko in mi bi jih z veseljem objavili v naši priljubljeni reviji Svet ptic in jih tako delili še z drugimi ljubitelji ptic in narave.

Z veseljem ugotavljamo, da društvene spletne skupine lepo živijo. Na njih objavljate zanimiva opazovanja, delite izkušnje, mnenja itd., zato bi vas želeli povabiti, da zanimive zgodbe pošljete tudi v objavo v reviji Svet ptic, saj rubriki Ptičarske prigode in Naj fotoulov ne zaživita tako kot bi morali. Rubriki sta namenjeni praktično vsem, tako opazovalcem in ljubiteljem ptic kot tudi bolj izkušenim. Pogoj je le kratka, zanimiva zgodba in če le lahko, tudi dovolj zgovorna fotografija.

Dobrodošli novi fotografi

K sodelovanju pri reviji lepo vabljeni fotografi, tako ljubiteljski kot profesionalni. Prvi vtis o reviji da bralcu gotovo dobra fotografija in ta ga šele potegne, da se zatopi v branje, zato je izjemno pomembno, imeti za izdajanje revije dobro bazo fotografij. Ne sekirajte se, če še niste dovolj izkušeni v tem. Začetnikom omogočimo objavo manjših, manj izpostavljenih fotografij, izkušeni pa imajo možnost objave v bolj tehnično zahtevnih rubrikah – naslovnica, plakat, Skozi objektiv itd.

Neverjetno, kaj zmoremo skupaj

Za zaključek naj navedem skoraj »neverjetno statistiko«, ki zgovorno kaže priljubljenost revije in dober društveni duh. V vseh letih smo izdali 62 številk revije Svet ptic, pri reviji je sodelovalo več kot 350 piscev, ki so napisali prek 1.400 prispevkov in prispevali več kot 2.000 slik. Nepredstavljive številke, ki povedo veliko, saj so plod prostovoljnih prispevkov tako naših članov kot drugih sodelavcev, ki nam je skupna skrb narava in naši pernati prijatelji!

Naj vas še enkrat prisrčno povabim k ogledu in uporabi spletne strani revije, zapisovanju zanimivih doživetij s pticami in pošiljanju fotografij. Fotografije in kratke prispevke za objavo pošljite na elektronski naslov uredništva petra.vrh@dopps.si.

Veselimo se vaših odzivov, hvala!

 

Zuri in Fortuna vsaka na svojem koncu Afrike

Na društvu smo v mesecu juliju na dve mladi beli štorklji namestili GPS sledilne naprave in vse od takrat njuno pot nestrpno spremljamo. V tem času sta prepotovali že ogromne razdalje, sedaj pa se verjetno približujeta njunu končni destinaciji.

2015_18_11_beli_storklji_Etiopija

Selitvena pot Zuri in Fortune do sredine novembra.

Zuri in Fortuna, mladi slovenski beli štorklji z GPS sledilnimi napravami, sta prvih 700 km poti do Bolgarije opravili skupaj, nato pa so se njune poti ločile, saj je Zuri malo pospešila oziroma Fortuna malo zaostala. Navkljub temu pa sta tudi poslej leteli v skorajda identični smeri prek Bližnjega vzhoda in Rdečega morja proti osrednji Afriki, vendar le do vzhodnega Čada. Tam je Zuri v začetku septembra poletela proti JZ države, kjer se je zadrževala v okolici manjših jezer 250 km vzhodno od Čadskega jezera. Glede na njene zadnje premike sredi novembra lahko domnevamo, da bo nadaljevala svojo pot na jug, saj se je podala ob reko Chari južno od N’Djamene, glavnega mesta Čada.

Fortuna je po nekaj manj kot dveh mesecih bivanja v polpuščavskih predelih vzhodnega Čada 20. oktobra krenila proti vzhodu in 16. novembra prispela v vzhodno Etiopijo, kjer je pokrajina bistveno drugačna – gorata in poraščena. Ta hip obe štorklji ločuje približno 2200 km zračne črte. Glavnina vzhodnoevropskih belih štorkelj, torej tudi slovenskih, prezimuje med Tanzanijo in Južno Afriko, medtem ko Sudan in Čad zanje predstavljata pomembni postojanki, kjer se zadržijo nekaj tednov ali celo mesecev, preden krenejo še južneje. Bosta temu vzorcu sledili tudi Zuri in Fortuna?

Njuno pot lahko spremljate na naši spletni strani pod zavihkom Beli štorklji na poti v Afriko.

Dobili smo naraščaj!

V Naravnem rezervatu Ormoške lagune v nastajanju imamo od pomladi lanskega leta pet vodnih bivolov. Bik in štiri krave nam na območju bazenov nekdanje Tovarne sladkorja Ormož s pašo pomagajo v boju z bujno vegetacijo in tako skrbijo, da je območje lagun primerno za različne vrste ptic in drugih živali. To jesen so za nas pripravili presenečenje, saj nas je v začetku meseca ob njih pričakal naraščaj!

V začetku meseca nas je na društvu lepo presenetila novica iz Ormoških lagun, kjer je ena izmed krav v čredi vodnih bivolov povrgla prvega mladiča, mladega bikca.

2015_16_11_mlad_bivol_dominikbombek

Nekaj ur star prvorojenec.
foto: Dominik Bombek

»Ob jutranjem obhodu naravnega rezervata sem med našo čredo zagledal nekaj majhnega in črnega, kar je ždelo v travi. Takoj sem pristopil in zagledal nekaj ur starega mladiča vodnega bivola. Srce mi je poskočilo in takoj sem poklical sodelavca,« je povedal Matjaž Premzl, naravovarstveni nadzornik v Naravnem rezervatu Ormoške lagune. »Dominik, pridi nekaj pogledat v šesto laguno,« se je glasilo sporočilo.

Vendar pa slednje ni bilo edino presenečenje, katero nam je letos pripravila naša čreda vodnih bivolov. Konec preteklega tedna sta mladiča povrgli še dve kravi in tako priskrbeli družbo bikcu, kateri se je skotil dober teden prej. Sedaj šteje čreda osem živali, pet odraslih in trije mladiči. Vsi se počutijo izvrstno, krave pa zanj lepo skrbijo in bdijo nad njimi z budnim očesom.

Dogodkov smo se na društvu zelo razveselili in že pozdravili naše nove »sodelavce«. Prirast bo v veliko pomoč pri upravljanju naravnega rezervata, hkrati pa to tudi pomeni, da se živali tukaj dobro počutijo.

Za vas smo že pripravili kratek videospot, kjer si lahko ogledate naša prva dva mladička.