Spoznajmo “Ptice okoli nas”

Vabimo vas k sodelovanju v akciji »Ptice okoli nas«, v okviru katere vsako zimo opazujemo ptice, ki se pozimi pojavljajo v naši okolici. Z akcijo želimo spodbujati k boljšemu zavedanju narave ter spremljati, kaj se dogaja z našimi pogostimi vrstami ptic. Želimo namreč, da te tudi v prihodnje ostanejo pogoste.

Spoznajmo »Ptice okoli nas«

20_1_2016_brglez_gregorbernard

Brglez je pogost obiskovalec krmilnic in dreves v bližini naših domov.
foto: Gregor Bernard

Ptice so živa bitja, ki jih srečamo na vseh kontinentih in v skoraj vseh življenjskih okoljih. Lahko bi rekli, da jih najdemo za vsakim vogalom. Prav zaradi tega so najbolje raziskana skupina živali, med ljudmi pa so ptice dobro poznane in priljubljene. Vsak izmed nas pozna vrabca, veliko sinico, plavčka, kosa ali goloba. Tako kot spremljanje številčnosti redkih vrst, je zelo pomembno spremljati tudi kaj se dogaja s tistimi pogostejšimi. V Veliki Britaniji je v zadnjem času število domačih vrabcev upadlo za več kot dve tretjini!

Slednje je tudi eden izmed razlogov, da se za pomoč pri pridobivanju takšnih podatkov obračamo tudi na vas. Z akcijo »Ptice okoli nas« želimo pridobiti podatke o pogostejših vrstah ptic, hkrati pa spodbuditi ljudi k boljšemu poznavanju ptic in jim na preprost način približat naravo. Akcija bo to leto potekala že osmo leto zapored, rezultate lanske akcije pa lahko najdete TUKAJ.

V akciji »Ptice okoli nas« lahko sodelujete tudi to zimo

Tudi letos bomo nadaljevali z akcijo opazovanja ptic okoli nas, zato vas vabimo, da se nam pridružite pri tem množičnem dogodku. Opazovanje je preprosto, tako da lahko pri tem sodelujete prav vsi, tudi če menite, da niste dobri poznavalci ptic. Ptice lahko beležite v mestu ali na vasi, okoli doma, službe, sole ali vrtca. Pomembno je, da vsi sodelujoči opazujemo na enak način in da vsak opazovalec ali skupina, ki opazuje izpolni svoj obrazec. Za pomoč pri štetju opaženih ptic in ugotavljanju, katerim vrstam pripadajo, smo na društvu pripravili letak, na katerem je tabela za vpisovanje opazovanj, ter slike najpogostejših ptic, ki se pojavljajo v naseljih. Letak za pomoč pri opazovanju najdete TUKAJ.

  • To zimo bo akcija potekala v tednu od ponedeljka, 25. januarja, do nedelje, 31. januarja 2016.
  • Enkrat v tem tednu si izberite pol ure in si v tem času zabeležite vse ptice, ki jih opazite.
  • Zabeležite samo največje število ptic, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic).
  • Nato nam svoja opazovanja sporočite, najbolje preko spletnega obrazca. Če nimate te možnosti, jih pošljite na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana.
  • Več informacij o sami akciji najdete na naši spletni strani pod zavihkom Ptice okoli nas.

Vabilo Ptice okoli nas 2016 _mediji 2016 (pdf)

Fotografska razstava Ptice

Otvoritev fotografske razstave “Ptice – fotoulov dveh šolarjev”, ki je potekala v Murski Soboti 13. januarja 2016, je dobro uspela. Na ogled ostaja še do konca januarja.

Kazalec na uri je kazal 5 min čez dogovorjeno uro, a se zaradi tega ni nihče pritoževal. V avli Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti se nas je ob panojih s 30 fotografijami ptic zbrala skupinica 25 ljudi, ki smo sproščeno klepetali. V tako prijetnem vzdušju smo otvorili fotografsko razstavo dveh šolarjev in najmlajših aktivnih članov Pomurske sekcije DOPPS.

Kratkemu uvodnemu nagovoru organizatorke Monike Podgorelec in predstavitvi avtorjev Pascala Mariča in Matevža Škaliča je sledil skupni ogled fotografij.

Kratkemu uvodnemu nagovoru organizatorke Monike Podgorelec in predstavitvi avtorjev Pascala Mariča in Matevža Škaliča je sledil skupni ogled fotografij.
foto: Vilibald Marič

Kratkemu uvodnemu nagovoru in predstavitvi avtorjev je sledil skupni ogled fotografij. Mlada ljubitelja ptic, Pascal Marič, učenec 8. razreda Osnovne šole Apače in Matevž Škalič, dijak 3. letnika Gimnazije Murska Sobota, sta predstavila nekaj svojih najboljših fotografij ptic. Med njimi je bilo nekaj bolj pogostih in široko poznanih, kot sta kos in ščinkavec, pa tudi nekaj redkih vrst ptic, kot sta plevica in rjava čaplja. Manjkale niso niti ogrožene vrste z območja Natura 2000 Mura, med katere štejemo na primer srednjega detla, sršenarja, velikega žagarja, vodomca in malega deževnika.

Fanta smo za njuno vnemo nagradili z ornitološkima knjigama, druženje in klepet pa smo zaključili ob odlično pripravljeni zakuski. Pascalova mama je namreč naše brbončice razvajala z vegetarijanskimi, lososovimi in pršutovimi kanapeji, Škaličevi pa so pripravili okusno pecivo. Manjkalo ni niti “piškotnih” labodov, račk in drugih ptičk. Naša ideja je bila realizirana z donacijo podjetja Lorida, Darko Lorenčič s. p., iz Lenarta. Še enkrat iskrena hvala!

Še nekaj besed o fotografih. Pascala in Matevža ptice in fotografija zanimajo že od “zelo malih nog”. Pascala je za to pri 7 letih navdušil dedek, ki je od takrat tudi njegov glavni mentor, Matevža pa je v fotografijo pri 9 letih pritegnil oče. Fanta največ fotografirata med počitnicami in čez vikend, ko jima to dopušča šola, pravita pa, da na leto naredita vsaj 50.000 fotografij. Ljubezen do narave je zasidrana v njuni družini in v njihovem vsakdanjem življenju, zato hvala staršem, ki stojijo Pascalu in Matevžu ob strani in jima dovolijo ter omogočajo, da razvijata svoj jaz. Fantoma želimo, da bi čez nekaj let postala dobra ornitologa in da bi z dobrim poznavanjem ptic naše Mure postala glasna zagovornika reke in njenih ogroženih vrst ter da bi reka tekla nemoteno brez hidroelektrarn!

Pomurska sekcija DOPPS je razstavo v prvi vrsti pripravila z namenom uresničevanja svoje pomembne naloge, to je v društvo na območju Pomurja pritegniti podmladek. Upamo, da je bila razstava dodatna motivacija in spodbuda za šolarja za še bolj zagnano spoznavanje ptic in njihovo varstvo, hkrati pa si želimo, da bi vlila pogum še kakemu novemu šolarju.

Razstava je na ogled vse do 31. januarja, zato lepo vabljeni. Pridite in za trenutek postojte.

Izšla je številka 164/165 društvene revije Acrocephalus

V teh dneh je izšla številka 164/165 društvene revije Acrocephalus.

2015_30_12_Acro_164_165_naslovnaV naslovnem članku so zbrani najnovejši podatki o razširjenosti in številčnosti belohrbtega detla Dendrocopos leucotos v Sloveniji. Skrivnostna gozdna vrsta, katere populacijska ocena je z 20–30 parov leta 2000 zrasla na 100–150 parov leta 2015, kar je posledica izpopolnjene popisne metode in številnih ciljnih popisov, ne pa dejanskega porasta populacije. V članku so predstavljeni tudi možni varstveni ukrepi, ki lahko zagotovijo dolgoročno preživetje vrste v naših gozdovih. Večletno celodnevno spremljanje spomladanske selitve na vodnem zadrževalniku Medvedce je postreglo z nekaterimi zanimivimi ugotovitvami: čez območje se je v tem času selilo 42,045 vodnih ptic in ujed, pri čemer je število rjavih Circus aeruginosus in pepelastih lunjev C. cyaneus pomembno tudi v mednarodnem merilu.

V poročilu Komisije za redkosti lahko preberete, katera nova vrsta je bila leta 2014 opazovana v Sloveniji, v poročilu o januarskem štetju vodnih ptic pa boste izvedeli, katera vrsta se je prvič doslej uvrstila med peterico najštevilnejših. V kratkem članku so predstavljeni izsledki pilotne raziskave o trkih ptic v stekleno fasado stavbe v središču Ljubljane. Opazovalci so v 27,25 urah spremljanja zabeležili 16 trkov (tri s smrtnim izidom) in 19 skorajšnjih trkov, ko so se ptice v zadnjem trenutku izognile steklu. V dveh kratkih člankih iz tujine je predstavljeno zimsko pojavljanje dveh vrst sinic v urbanem okolju v srbski Vojvodini ter prvi opazovanji bledega srakoperja Lanius isabellinus v Bolgariji. Slednji pri nas še ni bil opazovan, zato bo kratka osvežitev znanja o zapleteni taksonomiji te vrste dobrodošla tudi za slovenske opazovalce.

Revijo lahko v elektronski obliki najdete v arhivu revij ali na spodnji povezavi.

Acrocephalus, 2015, letnik 36, številka 164-165 (pdf)

Želimo vam prijetno branje!

Srečno 2016!

Želimo vam vesele praznike in srečno 2016!

Voscilo_DOPPS 2016

Pred nakupom in uporabo pirotehničnih sredstev pa pomislite tudi na živali in ljudi, ki jih s pokanjem lahko vznemirjate ali celo ogrožate. Hvala!

Zimski Svet ptic

Boškarin in kravja čaplja – s tokratne naslovnice ni težko uganiti glavne teme tokratne številke revije Svet ptic.

2015-12-24-naslovnica-revije-Svet ptic_04,'15

V novem letu 2016 vsi nestrpno pričakujemo otvoritev Naravnega rezervata Škocjanski zatok, zato smo tej temi namenili malo več prostora. Gotovo vas bo zanimalo, kako je Škocjanski zatok preživel leto gradbenih del! Idejni vodja naravnega rezervata, Borut Mozetič, pa nam je zaupal zgodbo, kako je prišlo do ideje za zavarovanje »Oaze na pragu Kopra« in kakšna je bila pot do uresničitve, da smetišče postane raj za ptice in ljudi. Fotograf Bojan Škerjanc lepoto tega območja prikazuje skozi fotografski objektiv. Mali sokol je reden gost tega območja, zato je portret tokrat posvečen temu najmanjšemu evropskemu sokolu.

Pišemo pa seveda tudi o drugih perečih temah – o divjem lovu na ptice v Sredozemlju, ki ima nepredstavljive razsežnosti, se sprehodimo po zanimivem kraljestvu mineralov, tokrat potujemo v skriti svet indijske Himalaje – v Ladakh in Kašmir itd.

Ne manjka društvenih novic. Med prvim vikendom oktobra je Evropo preletelo pet milijonov ptic – med popisovalci smo bili tudi Slovenci. Tudi Ptičariada 2015 na Snežniškem je bila letos nekaj posebnega. Zbralo se je kar 56 tekmovalcev, kar je največ doslej, in zabeležilo 104 vrste ptic. Uspešni pa smo bili tudi v Akciji Ptice okoli nas. Lepo vabljeni, da se ji spet pridružite januarja 2016. Ne pozabite tudi na Januarsko štetje vodnih ptic, ki bo 16. in 17. januarja. Vsekakor pa so tudi severnjaški krivokljuni zanimiv ornitološki izziv novega leta 2016.

Uživajte v branju pernatih novic!

Kazalo

  • 4 Ptice naših krajev// Al Vrezec, Jurij Hanžel
  • 6 Labodi Slovenije// Blaž Blažič
  • 10 Ladakh in Kašmir – skriti svet indijske Himalaje// Janez Mihovec
  • 12 Pa smo le dočakali dokončno ureditev Škocjanskega zatoka// Nataša Šalaja in Borut Mozetič
  • 15 Puščavski tekalec // Urška Kačar
  • 16 V kraljestvu mineralov // Miha Jeršekl
  • 18 BORUT MOZETIČ – zaščitnik in idejni oče Naravnega rezervata Škocjanski zatok // pogovarjala se je Petra Vrh Vrezec
  • 28 Mali sokol //Domen Stanič
  • 30 Zimska opazovanja v naravi
  • 32 Otroci spoznavali ptice na 5. Pomurskem ornitološkem vikendu v Negovi// Larisa Gregur in Gregor Domanjko
  • 33 Ptičariada 2015 na Snežniškem // Katarina Denac
  • 34 Ptice okoli nas v letu 2015 // Tilen Basle
  • 35 Med letošnjim prvim oktobrskim vikendom je Evropo preletelo več kot pet milijonov ptic // Tilen Basle
  • 37 Naj fotoulov // Gregor Bernard, Ivan Esenko
  • 38 Ptice Naravnega rezervata Škocjanski zatok // Bojan Škerjanc
  • 40 Taljenje ledu vpliva na hitrost spomladanske selitve malega laboda // Nuša Hrga, Tjaša Sušin
  • 41 Mladinska sekcija DOPPS v hribih // Mitja Denac
  • 42 Novice DOPPS

PDF revije Svet Ptic, leto 2015, letnik 21, številka 04
Elektronske različice revije so dostopne tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Dela v NR Škocjanski zatok

Gradnja objektov in urejanje Naravnega rezervata Škocjanski zatok se bliža koncu. Nekaj dodatne zamude je sicer nastalo zaradi odpravljanja pomanjkljivosti s strani izvajalcev del, tako da se tudi pričakovana otvoritev premika iz decembra 2015 v februar 2016. Dotlej ostaja Škocjanski zatok za obiskovalce zaprt.

Razstava v osrednji opazovalnici, foto Bojana Lipej

Razstava v osrednji opazovalnici, foto Bojana Lipej

Po več kot enem letu intenzivne gradnje in opremljanja Naravni rezervat Škocjanski zatok le dobiva svojo končno podobo. V letu 2015 je postal bogatejši za vse načrtovane objekte, od centra za obiskovalce ob vstopu na Bertoški bonifiki, do hleva z oboro, osrednje opazovalnice ter manjših objektov, namenjenih spoznavanju in doživljanju narave. V zadnjih dveh mesecih je potekalo opremljanje objektov s pohištvom, informacijsko in varnostno opremo ter razstavami in drugimi interpretativnimi elementi. V objektih so tako že nameščene pojasnjevalne table in razstave, ki dopolnjujejo zgodbo, ki jo govori narava sama – o zgodovini območja, njegovih posebnostih in značilnostih žive narave – in hkrati obiskovalcem omogočajo tudi prepoznavanje najpomembnejših živalskih in rastlinskih vrst. Pohištvo so izdelali v podjetju Atlas oprema d.o.o. iz Ljubljane, razstave podjetje GEAart d.o.o. iz Nazarij, varnostno in informacijsko opremo pa je dobavilo koprsko podjetje Dolher d.o.o. Porušena so bila stara opazovališča ob učni poti na bonifiki, ki so povsem dotrajala, na njihovem mestu pa so postavljena nova z dodatnimi nadstreški. Ekipa upravljavca območja, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), se je že preselila v nove prostore in je poskrbela za manjše krajinske ureditve, predvsem zasaditve ob objektih.

Ob učni poti na bonifiki so bila postavljena  nova opazovališča z dodatnimi nadstreški, foto: Bojana Lipej

Ob učni poti na bonifiki so bila postavljena nova opazovališča z dodatnimi nadstreški, foto: Bojana Lipej

Slovenci bomo po otvoritvi Škocjanskega zatoka bogatejši za ornitološki naravni rezervat, povsem opremljen za spoznavanje in doživljanje narave z brezplačnim vstopom za individualne obiskovalce. Objekti so dostopni vsem obiskovalcem, tudi tistim s posebnimi potrebami. Po otvoritvi bo naravni rezervat odprt ves svetli del dneva, tako da se bo odpiralni čas prilagajal letnim časom, ponoči pa bo območje zaprto. Center za obiskovalce in osrednja opazovalnica bosta imela nekoliko krajši obratovalni čas, stolp pod ankaransko vpadnico pa bo svoja vrata odprl samo najavljenim skupinam, sicer pa bo zaradi nevarnosti vandalizma zaprt.

Celotna vrednost zaključene investicije, ki jo je uspešno izpeljalo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z DOPPS-om, je znašala nekaj več kot 3,2 milijone evrov. Delno jo je financirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v višini 2,25 milijona evrov. Operacija se je izvajala v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 (razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva).

Nič vas ne stane, da ste dobrodelni

Ali veste, da lahko z vašim denarjem popolnoma brezplačno podprete delovanje našega društva?

Do 0,5 odstotkov odmerjene dohodnine, torej zneska, ki ga sicer plačate državi, lahko kot donacijo namenite financiranju upravičencem, med katerimi je tudi DOPPS. Lahko se odločite, da bo ta majhen, a za nas zelo pomemben finančni prispevek resnično namenjen pravemu varstvu narave. Preberite več.

Varstvo biotske raznolikosti na Balkanu

V torek, 8. decembra 2015, je v Postojni potekalo srečanje za predstavitev strategije nadaljnjega vlaganja v varstvo biotske raznovrstnosti na Balkanu.

Od leta 2011 se s podporo CEPF piše uspešne zgodbe

Na spletni strani »The Mediterranean Basin: the spice of life« (Mediteranski bazen: začimba življenja) lahko raziščete zemljevid, fotografije in videoposnetke projektov s celotnega območja Sredozemlja. http://birdlife.maps.arcgis.com/apps/MapJournal/index.html?appid=0370696a3e124396bf4954f5fefb09cc

Na spletni strani »The Mediterranean Basin: the spice of life« (Mediteranski bazen: začimba življenja) lahko raziščete zemljevid, fotografije in videoposnetke projektov s celotnega območja Sredozemlja.

Sredozemlje je ena izmed 25 tako imenovanih vročih točk biotske raznovrstnosti na svetu. Leta 2011 je Sredozemlje med svoja prioritetna območja uvrstila tudi mednarodna organizacija CEPF (Critical Ecosystem Partnership Fund), ki je na tem območju do danes podprla že več kot 80 naravovarstvenih projektov. Pri promociji, izboru in nadzoru nad financiranjem projektov sodeluje tudi DOPPS. In ravno nam je bila zaupana organizacija srečanja, na katerem je bila predstavljena pomembna strategija za nadaljnje vlaganje v varstvo biotske raznovrstnosti.

Strategija za varstvo biotske raznovrstnosti

Na srečanju, ki ga je 8. decembra 2015 v Postojni organiziral DOPPS v sodelovanju z BirdLife International ter mednarodno organizacijo CEPF, je bila predstavljena strategija nadaljnjega vlaganja v varstvo biotske raznovrstnosti s strani CEPF na Balkanu.

Predstavniki ministrstev za okolje in prostorsko planiranje z Balkana, Evropske Skupnosti, UNDP, GIZ, Regional Cooperation Council, BirdLife International, WWF, IUCN in drugih iz štirih balkanskih držav: Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore ter Makedonije so na srečanju sodelovali pri pripravi dokumenta o stanju civilne družbe v segmentu varstva narave, težavah, ki pestijo biotsko raznovrstnost na Balkanu, ter nadaljnjem financiranju civilne družbe.

Na srečanju se je delalo na pripravi dokumenta o stanju civilne družbe v segmentu varstva narave, težavah, ki pestijo biotsko raznovrstnosti na Balkanu ter nadaljnjem financiranju civilne družbe. Foto: Gregor Šubic

Srečanje je temeljilo na pripravi dokumenta o stanju civilne družbe v segmentu varstva narave, težavah, ki pestijo biotsko raznovrstnosti na Balkanu ter nadaljnjem financiranju civilne družbe. Foto: Gregor Šubic

Borut Rubinić, programski koordinator za Balkan (član skupine RIT – Reginal Implementation Team – fundacije CEPF za Mediteran), o vtisih s srečanja: “Srečanje je minilo v zelo pozitivnem in konstruktivnem vzdušju. Vsi udeleženi so se strinjali, da gre, ko govorimo o izgubi biotske raznovrstnosti, za temo, ki je po eni strani akutna ter v modernem času predstavlja največji planetarni problem, po drugi strani pa je deležna najmanj sistemske podpore v smislu financ in politične pozornosti.

Udeleženci, visoki uradniki pristojnih državnih institucij za varstvo narave z Balkana, so se strinjali, da je v prihodnjih letih nujno zagotoviti večjo podporo tej težavi. Enoglasno so tudi podprli načrtovano nadaljnje prizadevanje CEPF-a k podpori civilne družbe v sektorju varstva narave. Obljubili so, da bodo stremeli k podpori in bolj intenzivnemu sodelovanju z nevladnimi organizacijami in drugimi elementi civilne družbe, ki se bojuje proti izgubi biotske raznovrstnosti v državah, ki jih zastopajo. Skupni zaključek je tako obljuba tesnejšega medsebojnega sodelovanja, skupni boj proti opredeljenim grožnjam in bolj sistematično reševanje akutnih problemov varstva narave. V DOPPS-u in BirdLife-u se bomo potrudili da se zaveze »Postojnskega sporazuma« v bližnji prihodnosti ne bodo topile s hitrostjo topljenja arktičnega ledu.

Napravimo ptičjo krmilnico

Zima je čas, ko se živali zaradi ostrejših vremenskih razmer in težje dostopne hrane zatečejo vse bližje človeku. To je za nas priložnost, da si nekatere izmed njih pobližje ogledamo ter opazujemo njihove navade in iznajdljivost. Ptice so v tem času zagotovo ene izmed pogostejših obiskovalk naših vrtov in dvorišč, zato jim lahko pomagamo s preprosto krmilnico, hkrati pa sami uživamo ob pogledu na »ptičji živ-žav«.

Krmilnice so letos izdelovali tudi otroci

V mesecu novembru je Fundacija za otroke OŠ Polje pripravila nagradni natečaj »Napravimo ptičjo krmilnico«, pri katerem smo jim na društvu priskočili na pomoč. Do zaključka natečaja je prispelo 21 ptičjih krmilnic, skupaj pa smo izbrali tri zmagovalne.

»Pri izboru se je upošteval tako ustvarjalni kot praktični vidik, saj lahko z napačno izdelano krmilnico naredimo tudi precej škode. Moram pa pohvalit vse sodelujoče, ki so se neizmerno potrudili in pokazali veliko mero domišljije, kot tudi praktičnega znanja. Prav zato je bil izbor zmagovalcev izredno težka naloga.« je povedal Tilen Basle, varstveni ornitolog DOPPS, ki je sodeloval pri končnem izboru.

Zmagovalci nagradnega natečaja »Napravimo ptičjo krmilnico« so:
1. Grega Grmek
2. Matej Klobasa
3. Nik Grmek

2015_11_12_krmilnice_natecaj_dusanklobasa

Od leve proti desni: 2. mesto (Matej Klobasa), 1. mesto (Grega Grmek), 3. mesto (Nik Grmek)
foto: Dušan Klobasa

Vsem nagrajencem, kot tudi vsem sodelujočim čestitamo ob tem podvigu in upamo, da bodo s svojim znanjem ter domišljijo še naprej navduševali svoje sovrstnike in prihodnje generacije. Vse krmilnice sedaj že služijo svojemu namenu in privabljajo ptice, kot tudi radovedne poglede otrok in njihovih staršev.

Več o natečaju lahko preberete na spletni strani Fundacije za otroke OŠ Polje.

Bi tudi vi radi opazovali ptice na krmilnici? Želite izdelati krmilnico?

Izdelava krmilnice ni tako zahtevna, kot se morda zdi na prvi pogled. Potrebno je le malce dobre volje, domišljije in iznajdljivosti. Na naši spletni strani smo vam pod rubriko »Hranjenje ptic« pripravili nasvete in odgovore na številna vprašanja, ki se vam pri hranjenju ptic lahko porajajo. Zakaj hraniti ptice? Ali je hranjenje za ptice škodljivo? Kako dolgo hranimo? S čim hranimo?