Na Bavarskem v Nemčiji, v mestu Helmbrecht, je med 27. in 29.5.2015 potekal prvi Evropski simpozij o repaljščici. Raziskovalci, naravovarstveniki in odločevalci iz 18 evropskih držav so predstavili najnovejša spoznanja o repaljščici in ocenili njen varstveni status.

Prvi Evropski simpozij o repaljščici je organiziral nemški LBV (Landesbund für Vogelschutz), oz. njihova sekcija Kreisgruppe Hof. Brezhibno organiziran dogodek je ponudil ves nadstandard, ki si ga udeleženci lahko zamislijo. Odličen zbornik simpozija nas je čakal že na konferenci in program se je odvijal tekoče in pregovorno nemško kvalitetno. Predstavljenih je bil 42 prispevkov. S prispevki iz Slovenije smo na konferenci iz Slovenije sodelovali Davorin Tome, Urška Koce in Damijan Denac. Med drugim smo predstavili učinek našega naravovarstvenega upravljanja v Naravnem rezervatu Iški morost na repaljščico, kjer smo uspeli lokalno povečati populacijo iz 14 na 25 parov.

Učinek naravovarstvenega upravljanja DOPPS na Naravnem rezervatu Iški morost na repaljščico, kjer smo uspeli lokalno povečati populacijo iz 14 na 25 parov. Graf: Damijan Denac

Ali nam bo uspelo rešiti repaljščico pred izumrtjem?

Kako dramatičen vpliv ima neprimerna raba travišč na repaljščico, pa je bila osrednja tema večine predavanj, saj so podatki iz srednje Evrope resnično srhljivi. Ta majhen ptiček, ki prečka Saharo v “non-stop” 2 do 3 dni trajajočem letu v katerem preleti 3.800 kilometrov in se obnemogel ustavi na obalah Severne Afrike, je neusmiljena tarča kulinaričnega lova, za nameček pa ga doma še čaka ekološka past travnikov, kjer mu pokosijo zarod, ali pa travnika sploh ne najde več.

In tako nam repaljščica izumira pred očmi. Eden od povodov konference je bilo že dlje časa prisotno mednarodno zavedanje o resnosti situacije stanja repaljščice. Zato smo na konferenci sprejeli »Evropsko resolucijo o repaljščici«, ki jo v prevodu v celoti objavljamo. Vzpostavljena je bila mednarodna delovna skupina z glavnim ciljem zaustaviti populacijski upad repaljščice prek številnih akcij. Glavni pobudnik ustanovitve skupine je bil prav Davorin Tome. Čaka nas trdo delo predvsem na področju kmetijske politike.

Prvi evropski simpozij o repaljščici: ŽIVLJENJE NA ROBU IZUMRTJA

Resolucija strokovnjakov ornitologov, varstvenih biologov in kmetijcev 18 evropskih držav, ki so se zbrali v Helmbrechtu, za nosilce oblasti:

Repaljščica je karizmatična in indikatorska vrsta stanja travišč, ptic selivk in biodiverzite širom Evrope. Predstavlja številne druge rastlinske in živalske vrste kmetijske kulturne krajine velike naravovarstvene vrednosti, ki jim prav tako koristijo ukrepi za varstvo repaljščice.

Udeleženci Prvega evropskega simpozija o repaljščici so zaskrbljeni nad dejstvom, da so se v mnogih evropskih državah populacije repaljščice v zadnjih 20ih letih zmanjšale za 50 pa vse do 90 %. Ponekod je celo izumrla. To je jasen signal izgube ekosistemskih storitev v Evropi, ki ga na našo lastno odgovornost ne jemljemo dovolj resno. Zato so nujni vsi varstveni ukrepi, da preprečimo nadaljevanje negativnega trenda v populacijah repaljščic.

Na prvem simpoziju o repaljščici se so se zbrali strokovnjaki ornitologi, varstveni biologi in kmetijci 18 evropskih držav, foto: DOPPS

Aktivni udeleženci simpozija zaključujejo, da je sodobno intenzivno kmetijstvo glavni razlog za populacijski upad in kritično stanje vrste.

Za varstvo in obnovo populacij repaljščic in njihovih habitatov simpozij poziva k naslednjim ukrepom na regionalnem in evropskem nivoju:

• Izboljšanje kmetijstva, da ponovno vzpostavimo viabilne populacije repaljščic, njihovih habitatov in združb na traviščih, z varstvom, vzpostavljanjem in promocijo vrstno bogatih travišč, ekstenzivnih njivskih površin in vzpostavljanjem omrežja travnatih ali začasno iz rabe izvzetih pasov, v sodelovanju s kmeti in drugimi deležniki.
• Izčrpne in ekonomsko atraktivne programe subvencij za sodelujoče kmete, ki bodo spodbudnejše od intenzivnega kmetijstva.
• Izvajanje takšnih ukrepov za kmete.

Za varstvo repaljščice in njenih habitatov udeleženci pozivajo k nujnosti čezmejnega pristopa. To vključuje prepoved nelegalnega lova ptic. Čezmejno sodelovanje se mora okrepiti za razvoj varstvenih strategij z lokalnega na kontinentalni nivo.

V zaključku udeleženci Prvega evropskega simpozija o repaljščici pozivajo k takojšnji in koordinirani akciji za izvajanje učinkovitih ukrepov varstva repaljščice po Evropi. Samo tako bo možno doseči evropske cilje biodiverzitete v kmetijstvu do leta 2020.

Evropska resolucija o repaljščici – “European Whinchat Resolution“ (pdf)
Prispevek: Upravljanje vlažnih travnikov in vpliv na repaljščico, avtor: Damijan Denac (pdf)