Novice

Izberi obdobje v arhivu prispevkov ali

Zadnje objavljene novice:

Čiščenje morske obale in zaoljenih ptic

26. 5. 2015, Novice

Razlitja nafte na morju imajo lahko velik vpliv tako na okolje in ljudi kot tudi na morsko in obalno živalstvo in rastlinstvo. Pri tem so še posebno ogrožene ptice in morski sesalci. Za čim hitrejše in pravilno ukrepanje ob takšnih nesrečah je potrebno imeti poleg že izdelanega načrta zaščite in reševanja ob nesrečah na morju v pripravljenosti tudi ustrezno usposobljene ljudi, ki lahko v takšnih primerih priskočijo na pomoč.

Novoustanovljeni »Adriatic Training and Research Centre« (ATRAC) z Reke na Hrvaškem bo organiziral dvodnevno usposabljanje z naslovom »Čiščenje morske obale in zaoljenih ptic v primeru onesnaženja z nafto in njenimi derivati«. Potekalo bo od 25. do 26. maja 2015 v prostorih Morske biološke postaje v Piranu. Usposabljanje bodo organizirali v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo (NIB), Upravo RS za zaščito in reševanje (URSZR) in DOPPS.

Izvedba usposabljanja je del aktivnosti IPA projekta »Strengthening common reaction capacity to fight sea pollution of oil, toxic and hazardous substances in Adriatic sea HAZADR,« pri katerem sodelujejo tudi strokovnjaki iz URSZR in DOPPS.

Cilj usposabljanja je izobraziti in usposobiti udeležence, da bodo lahko pomagali strokovnim delavcem pri čiščenju onesnaženj z nafto in naftnimi derivati ter pri čiščenju zaoljenih ptic. Srečanje bo namenjeno tudi izmenjavi informacij in izkušenj med različnimi nevladnimi organizacijami, vladnimi ustanovami in raziskovalnimi institucijami.

V Sloveniji je prvo tovrstno usposabljanje je ZRSZR skupaj z DOPPS organizirala novembra 2013 v okviru projekta SIMARINE-NATURA, ko je potekal tudi praktični prikaz čiščenja z nafto onesnažene morske obale in zaoljenih ptic (več).

Izjava za javnost: Usposabljanje – 22.5.2015

Ukinitev sredstev

15. 5. 2015, Novice

Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) javnost seznanja s problemom ukinitve financiranja monitoringov (morja, celinskih voda in populacij kvalifikacijskih vrst) s strani Ministrstva za okolje in prostor (MOP) in povsem negotove situacije v zvezi s financiranjem aktivnosti v letu 2015 za implementacijo evropskih direktiv, Okvirne direktive o morski strategiji, Okvirne vodne direktive in Habitatne direktive ter s škodljivimi posledicami, ki bodo zaradi tega nastale na področju varovanja okolja in zdravja ljudi.

Zaradi prenehanja financiranja monitoringov morja bo Slovenija ostala brez podatkov o kakovosti morja kot so npr. podatki o temperaturi, slanosti in bioloških elementih kakovosti vode (fitoplankton, makroalge, bentoški nevretenčarji).

Brez izvajanja monitoringov populacij kvalifikacijskih vrst, med katerimi so tudi številne vrste ptic, ne bo niti kontinuiranih podatkov za analize stanja na območjih Natura 2000, za kar se je Vlada RS zavezala s sprejemom Operativnega programa upravljanja z območji Natura 2000 v Sloveniji 2014-2020 (PUN2000) aprila letos.

Podrobnejše informacije so vam na voljo v priloženi izjavi za javnost – Izjava za javnost: Problematika ukinitve monitoringa (pdf)

Vabilo na posvet

15. 5. 2015, Novice

Vabimo vas na posvet na temo naravi prijaznega umeščanja elektrovodov v prostor, ki bo v četrtek 21.5.2015 v prostorih Eles d.o.o. (Dvorana C – 3. nadstropje), Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana.

Namen posveta je izmenjava izkušenj in dobrih praks na področju umeščanj elektrovodov v prostor, saj razumevanje te tematike tako iz vidika gradnje, kot varstva narave zahteva specifična znanja, ki jih različni deležniki med seboj slabše poznamo. Prepričani smo, da ravno s prenosom in distribucijo ustreznih znanj lahko zagotovimo prenosna in distribucijska omrežja prijaznejša do narave in deležnikov.

Prosimo vas, da svojo udeležbo potrdite na e-naslovu: tomaz.mihelc@dopps.si.

Program posveta je dostopen v priloženem vabilu – Vabilo na posvet: narava in elektrovodi (pdf)

Posvet je organiziran v sklopu projekta:

Alarm za naravo: kampanja

12. 5. 2015, Novice,Sporočila za javnost

Danes bodo nevladne okoljske organizacije po vsej Evropi začele skupno spletno akcijo za rešitev evropske narave, ki jo ogroža deregulacijski načrt predsednika Evropske komisije Junckerja

Akcija poimenovana “Alarm za naravo” [1] bo omogočila državljanom 28 EU držav sodelovanje v javnem posvetovanju Evropske komisije o zakonodaji, ki varuje naravo v Evropi. Mednarodne NVO BirdLife, WWF (Svetovni sklad za naravo), Evropski okoljski biro in Prijatelji zemlje bodo organizirale in promovirale akcijo, ki bo potekala na svetovnem spletu. Akciji se pridružujejo tudi številne slovenske naravovarstvene in okoljske NVO.

Spletna akcija pomeni začetek vseevropske kampanje proti slabitvi naravovarstvenih prizadevanj in za učinkovitejše izvajanje evropske naravovarstvene zakonodaje. V akciji združujejo svoje moči okoljske NVO iz vse Evrope, ki želijo mobilizirati člane, podpornike in splošno javnost ter tako sporočiti Evropski komisiji, da hočejo, da se veljavna evropska naravovarstvena zakonodaja ohrani in začne učinkoviteje izvajati.

Evropska naravovarstvena zakonodaja (Ptičja in Habitatna direktiva) slovi kot ena najboljših na svetu in v resnici prispeva pri varstvu živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov pred izumiranjem. Zaradi nje ima Evropa v svetovnem merilu največje omrežje varovanih območij, Natura 2000, ki pokriva petino evropskega kopnega in 4 % evropskih morij.

Evropska komisija se je odločila izvesti poglobljeno presojo obeh direktiv, da bi ugotovili, če »primerno varujeta naravo« [2]. Ta proces se odvija v vzdušju, ki je izrazito nenaklonjeno do ohranjanja narave. To ilustrira retorika predsednika Evropske komisije Junkerja o zakonodaji, ki bo bolj prijazna do industrije in gospodarstva ter o »zmanjševanju zelenih administrativnih bremen«.

Preko internetne akcije nevladnikov bodo državljani lahko sodelovali v javnem posvetovanju Evropske komisije do 24. julija 2015. To je v tem postopku edina priložnost, ko lahko širša javnost izrazi svoje poglede in pričakovanja.

Izjave voditeljev štirih največjih krovnih okoljskih nevladnih organizacij v Evropi:

Angelo Caserta, direktor evropskega dela BirdLife International: »Na voljo so kupi znanstvenih dokazov, da obe direktivi dajeta rezultate, če se ju ustrezno izvaja. In številni primeri kažejo, da direktivi nista oviri za dober ekonomski razvoj. Zato je moje vprašanje predsedniku Junkerju in podpredsedniku Timmermanu preprosto: zakaj se pri vsem delu, ki ga je treba postoriti v Uniji, ukvarjamo prav s klestenjem naravovarstvene zakonodaje?«

Martin Šolar, direktor WWF Adria pravi: »WWF se več kot 30 let bori, da bi imela Evropa učinkovito naravovarstveno zakonodajo, ki bo zgled vsemu svetu. Zato ne bomo mirno gledali, kako si nekateri prizadevajo to zakonodajo zavreči, čeprav je že sedaj zelo siromašna, saj vsebuje le dve direktivi in nič več. Nihče ne bo imel koristi od tega, če bomo uro evropskih naravovarstvenih predpisov prestavili nazaj. Ne narava sama in ne mi ljudje, katerih blagostanje je odvisno od nje. Zato zdaj začenjamo poziv javnosti, da naravo skupaj obdržimo pri življenju.«

Jeremy Wates, generalni sekretar Evropskega okoljskega biroja (EEB): »Evropska komisija je ta čas tako preokupirana z idejami o deregulaciji in zmanjševanju administrativnih bremen, da je slepa za usodo ogroženih živalskih vrst in njihovega življenjskega prostora. Namesto da spodkopavajo naravovarstveno zakonodajo, naj se Evropska komisija in države članice raje potrudijo za njeno učinkovitejše izvajanje. S tem bodo dosegli da bo ta zakonodaja prinašala velike koristi naravi in s tem nam in našim gospodarstvom.«

Magda Stoczkiewicz, direktorica Prijateljev Zemlje Evrope (Friends of the Earth): »Mi vsi imamo pravico do narave – in skubljenje predpisov, ki jo varujejo, bi bila katastrofa za evropske državljane in za naravo, ki jo imamo radi. Zato mobiliziramo ljudi po vsej EU, da bomo jasno in glasno povedali – naša narava ni na razpolago grabežljivcem. Od naših politikov pričakujemo, da jo bodo varovali za nas vse in za bodoče generacije.«

[1] nevladna internetna akcija bo dostopna na naslednjih povezavah:
Alarm za naravo(v Sloveniji)
www.naturealert.eu

[2] Javno posvetovanje Evropske komisije je dostopno tule: Public consultation as part of the ‘fitness check’ for EU nature legislation (Birds Directive, Habitats Directive)

Več informacij o pravnih postopkih v zvezi s Ptičjo in Habitatno direktivo:

– Preverjanje ustreznosti (Fitness Check): Evropska komisija ta čas izvaja poglobljeno analizo naravovarstvenih direktiv kot del širše REFIT agende. Presoja se, če obe direktivi »ustrezata namenu«. To pomeni, da se preverja, če direktivi v veljavni obliki na učinkovit način prispevata k ciljem ohranjanja vrst in habitatov evropskega pomena in če je to v skladu z drugimi politikami Evropske unije.

– Postopek revizije (Review Process): Če bo na koncu postopka preverjanja ustreznosti (do junija 2016) Evropska komisija odločila, da direktivi »ne ustrezata namenu«, lahko začne postopek revizije, kar pomeni, da obravnava različne možnosti za spremembo direktiv in oceni okoljski, gospodarski, administrativni in socialni vpliv takšnih sprememb. Na koncu se lahko odloči, da sprememb ne bo, da se združita obe direktivi v eno, da se spremenijo samo Dodatki direktiv (npr. seznami vrst/habitatov, ki se varujejo), ali pa, da predlaga nekaj pravno nezavezujočih inštrumentov.

– Postopek spremembe (Revision process): Če bo na koncu postopka preverjanja ustreznosti Evropska komisija odločila, da je treba direktivi spremeniti, bo to predlagala državam članicam. O predlogu spremenjenih direktiv bodo nato razpravljale in se pogajale države članice in Evropski parlament. Preden se o spremenjenih direktivah dogovorijo in ju sprejmejo na Svetu EU in v Parlamentu, lahko traja več let.

Kampanjo podpirajo:

Sporočilo za javnost: Alarm za naravo: kampanja okoljevarstvenih organizacij proti spodkopavanju naravovarstvene zakonodaje s strani Evropske komisije (PDF)
Natura2000 factsheet (PDF)

Kontakti

DOPPS: Bia Rakar, 031 269 811, bia.rakar@dopps.si
WWF Adria: Bojan Stojanović, 051 367 362, bstojanovic@wwf.panda.org
BirdLife Europe: Luca Bonaccorsi, +32 478 20 62 84, luca.bonaccorsi@birdlife.org
Evropski okoljski biro (EEB): Philippa Jones, +32 471 57 01 81, philippa.jones@eeb.org
Friends of the Earth Europe: Paul Hallows, + 32 2 839 10 33, paul.hallows@foeeurope.org

Alarm za naravo!

12. 5. 2015, Novice

Našo najdragocenejšo naravo varuje zakonodaja Evropske unije. Obstoj naših rastlinskih in živalskih vrst ter najlepših kotičkov narave je odvisen od teh pravil.

Na žalost Evropska komisija zdaj razmišlja, da bi razvodenela te zakone in s tem izničila več let napredka na področju varovanja narave v Evropi.

Postopek je v fazi zbiranja mnenja javnosti in zdaj je čas, da se sliši naš glas.

V javnem posvetovanju je Evropska komisija državljanom EU postavila nekaj vprašanj. Predlagali smo odgovore, ki po našem mnenju najbolje zagovarjajo varstvo narave.

Ukrepati moramo zdaj ter jasno sporočiti, da naj se naravovarstveni zakoni dosledno izvajajo, ne pa oslabijo.

Da bi rešili evropsko naravo, preprosto vnesite svoje podatke in kliknite Ukrepaj zdaj.

Odgovori, ki po našem mnenju najbolje zagovarjajo varstvo narave:

Vprašanje 1: Kako pomembno ja za vas varstvo narave?

Zelo pomembno.

Vprašanje 2: Kako dobro poznate EU ukrepe za ohranjanje narave?

Direktiva o pticah: nekoliko jih poznam
Direktiva o habitatih: nekoliko jih poznam
Omrežje zaščitenih območij Natura 2000: nekoliko jih poznam

Vprašanje 3: Kako pomembni za ohranjanje narave sta direktiva o pticah in direktiva o habitatih?
Zelo pomembni.

Vprašanje 4: Ali so strateški cilji teh direktiv ustrezni za varstvo narave v EU?

Zelo ustrezni.

Namen naravovarstvenih direktiv je ohranjanje vrst in življenjskih prostorov z visoko naravno vrednostjo. Vizijo, ki ji sledita obe direktivi, podpirajo naravovarstvene organizacije po vsej Evropski uniji.

Vprašanje 5: Ali je pristop, naveden v direktivah, primeren način za zaščito vrst in habitatov v EU?

Zelo primeren.

Obravnavani direktivi od držav članic EU zahtevata vzpostavitev natančnih pravil varstva vseh evropskih prostoživečih vrst ptic in številnih drugih ogroženih vrst ter identifikacijo in ohranjanje pomembnih območij naravnih habitatov.

Vprašanje 6: Ali direktivi učinkovito varujeta naravo?

Zelo učinkovito.

Zahvaljujoč obema direktivama se je območje varovanih habitatov visoke naravne vrednosti v Evropi močno povečalo. Znanstvene raziskave kažejo, da se je stanje nekaterih ogroženih prostoživečih vrst po uveljavitvi direktiv izboljšalo.

Vprašanje 7: Kako pomembno je omrežje Natura 2000 za varovanje ogroženih vrst in habitatov v EU?

Zelo pomembno.

Omrežje Natura 2000 vključuje približno 27.000 območij ohranjene narave, ki obsegajo približno 18 % ozemlja in 4 % morij EU. Podatki kažejo, da so ta območja pripomogla k izboljšanju stanja nekaterih najbolj ogroženih vrst rastlin in živali v Evropi.

Vprašanje 8: Kako lahko primerjamo stroške izvajanja direktiv o pticah in habitatih s koristmi izvajanja?

Koristi izvajanja so precej večje od stroškov.

Raziskave so pokazale, da prednosti teh direktiv izrazito prevladujejo nad stroški. Poleg varovanja rastlinskih in živalskih vrst območja Natura 2000 prinašajo tudi številne druge pozitivne učinke.

Vprašanje 9: Direktivi se predvsem osredotočata na ohranjanje narave. V koliki meri se pri njunem izvajanju upoštevajo naslednji vidiki?

Ekonomski vidiki– zelo
Socialni vidiki – zelo
Kulturni vidiki – zelo
Regionalne značilnosti – zelo
Lokalne značilnosti – zelo

Zakonodaja je dobro prilagojena različnim evropskim socio-ekonomskim razmeram, vladnim strukturam, lokalnim in kulturnim preferencam ter običajem.

Vprašanje 10: Ali politike EU na naslednjih področjih na splošno podpirajo cilje direktiv o pticah in habitatih?

Kmetijstvo in razvoj podeželja – ne
Ribištvo in pomorstvo – lahko bi prispevale več
Kohezija (regionalna) – lahko bi prispevale več
Energetika – ne
Transport/Promet – ne
Okolje – da
Industrija/podjetja – lahko bi prispevale več
Podnebne spremembe – lahko bi prispevale več
Zdravje – lahko bi prispevale več
Raziskave in inovacije – lahko bi prispevale več

Številni elementi okoljske zakonodaje EU podpirajo namene obeh direktiv. Zakonodaja na drugih področjih pa po drugi strani pogosto vzbuja zaskrbljenost naravovarstvenih organizacij. Kmetijska politika EU spodbuja intenzifikacijo kmetijstva, medtem ko bolj trajnostno naravnane kmete pogosto pušča na cedilu. Energetska politika kljub pobudam k večji orientiranosti na obnovljive vire energije še vedno podpira uporabo fosilnih goriv in kljub negativnim vplivom, ki jih imajo ti na biotsko pestrost, subvencionira biogoriva. Prometna politika spodbuja razvoj infrastrukture, ki je v prostor pogosto umeščena z malo ozira na območja, ki so pomembna za ogrožene habitate in vrste.

Vprašanje 11: V kolikšni meri sta direktivi pomembnejši od zakonov, ki bi jih lahko sprejeli na nacionalni in regionalni ravni na tem področju?

Znatna dodana vrednost.

Ker narava ne pozna meja, je za učinkovito varstvo narave nepogrešljiva koordinacija na mednarodni ravni, zato je pomembno, da k ureditvi tega področja države članice pristopajo tudi na nivoju EU. Zahvaljujoč direktivama je v Evropi postopoma prišlo do pozitivnih sprememb v naravovarstvenih prizadevanjih.

Vprašanje 12: V kolikšni meri sta direktivi dodali vrednost gospodarstvu (npr. ustvarjanje delovnih mest, poslovne priložnosti, povezane z omrežjem Natura 2000)?

Znatna dodana vrednost.

Z uveljavljanjem jasnih pravil, ki veljajo za vse gospodarske sektorje, ter s privabljanjem obiskovalcev in turistov sta direktivi znatno prispevali h gospodarstvu. Po ocenah strokovnjakov gospodarske koristi omrežja Natura 2000 znašajo med 200 in 300 milijardami evrov letno.

Vprašanje 13: V kolikšni meri sta direktivi pripomogli k dodatnim družbenim koristim (npr. zdravje, kultura, rekreacija, izobraževanje)?

Znatna dodana vrednost.

Zahvaljujoč direktivama so najdragocenejša območja ohranjene narave trajno varovana ter kot taka omogočajo učenje in uživanje tako sedanjih kot tudi bodočih generacij. Obstajajo trdni dokazi o prednostih, ki jih stik z zdravim naravnim okoljem prinaša za telesno in duševno zdravje ljudi.

Vprašanje 14: Ali za varovanje vrst in habitatov še vedno potrebujemo zakonodajo EU?

Da.

Direktivi sta bili sprejeti za bolj usklajeno delovanje in odpravo nepravilnosti v veljavnih zakonov o ohranjanju narave posameznih držav članic EU. Upravičenost skupnega pristopa k varstvu narave na nivoju EU je v luči svetovne krize biotske raznovrstnosti danes kvečjemu še večja kot kdajkoli prej. Naslednji korak mora biti zagotovitev, da sta obe direktivi popolnoma uveljavljeni in dosledno izvajani v vsaki državi članici EU.

Dobri razlogi, zakaj morate ukrepati:

foto: Flickr, Wikimedia

Sporočila za javnost

12. 5. 2015 – Alarm za naravo: kampanja okoljevarstvenih organizacij proti spodkopavanju naravovarstvene zakonodaje s strani Evropske komisije

Kampanjo podpirajo:

Bili smo na Pannonian Bird Experiance 2015!

4. 5. 2015, Novice

Med 18. in 26. aprilom 2015 se je v Nacionalnem parku Nežidersko jezero v Avstriji odvil vsakoletni dogodek Pannonian BirdExperiance 2015, ki v dobrem tednu dni z različnimi dogodki združi občudovalce ptic iz več evropskih držav. Na ornitološkem sejmu, ki je potekal od 24. aprila naprej, smo bili tudi mi!

Nežidersko jezero privablja številne ptice … in njihove občudovalce.
vfoto: Tilen Basle

Nežidersko jezero – jezero v stepi

Nežidersko jezero je eno največjih jezer v centralni Evropi. Obdaja ga več kot 180 km² trstišč ter številna majhna jezerca, mlake ter celo slana mokrišča. Čez širšo okolico se razprostirajo obsežna travišča, ki se prepletajo s kulturno krajino, katero je ustvari človek. Ta preplet življenjskih prostorov privabi tudi številne ptice, ki jih na območju najdemo več kot 340 različnih vrst.

Leta 1993 je bil del jezera in njegove okolice razglašen za čezmejni nacionalni park, ki skupno z madžarskim delom jezera obsega 300 km². In prav raznovrstnost življenjskih prostorov in ptic ter neverjeten preplet narave in ljudi je tisto, kar vsako leto k jezeru pritegne številne obiskovalce.

Dogodek, ki naravo približa ljudem

DOPPS se je na sejmu predstavil že drugo leto zapored.
foto: Tilen Basle

Pannonian BirdExperiance je teden dni dolg festival, ki ljudem predstavi naravo Nežiderskega jezera skozi raznolike dogodke. Odvijajo se številni izleti, predavanja, testi optične opreme ter fotografske delavnice. Tisti bolj zagreti lahko celo tekmujejo v prepoznavanju ptic ali opazovanju ptic na terenu. Dogodek doseže vrhunec z ornitološkim sejmom, ki se odvija zadnje tri dni.

Na sejmu se na stojnicah predstavljajo različna turistična društva in agencije, ki promovirajo ornitološke izlete in zelen turizem, proizvajalci optične in fotografske opreme, umetniki in številne naravovarstvene organizacije. Med slednjimi se je na sejmu letos že drugo leto zapored predstavil tudi DOPPS. Predstavili smo delovanje društva, njegove cilje in dosežke, poseben poudarek pa smo namenili tudi predstavitvi preteklih aktivnosti na reki Dravi in sedanjega izvajanja projekta LIVEDRAVA. Slednjega smo predstavili tudi na dveh predavanjih, kjer so poslušalci lahko dobili več informacij o območju, našem delu in prihodnosti reke Drave.

Dogodek je bil odlična priložnost za našo predstavitev, hkrati pa enkraten vpogled v delo drugih organizacij. Le s pogovorom, širjenjem idej in medsebojno pomočjo lahko dobre ideje iz prakse prenesemo tudi drugam. Vsekakor se veselimo novih izzivov in sodelovanja z našimi soborci tako pri nas, kot tudi v tujini. Narava je povsod okoli nas in ne pozna meja!

Popis kosca na Ljubljanskem barju – delavnica za predstavitev prenovljene metode

30. 4. 2015, Novice

Kosec je ptica suhih ali mokrotnih travnikov, za njegovo preživetje pa je posebaj pomembno, da so ti negnojeni in pozno košeni. Kot že mnogo let zapored, bomo tudi letos popisali kosca na Ljubljanskem barju, ki je zanj eno najpomembnejših območji v državi.

Pojoč kosec.
foto: Peter Buchner

Letos bomo metodo popisa kosca na barju nekoliko osvežili in nadgraditi. S popisi pokošenost travnikov na Barju, s katerimi smo pričeli predlani, se nam namreč odpirajo številne možnosti za dobre analize, ki pa zahtevajo še nekoliko bolj natančno določanje lokacije pojočih koscev, kot smo to počeli dosedaj. S kombiniranjem obeh popisov bomo lahko ocenili, koliko koscev sploh uspe odgnezditi. Videti je namreč, da veliko večino gnezd in mladičev pokonča prezgodnja košnja.

Prenovljeno metodo bomo predstavili popisovalcem in jo predebatirali na delavnici, katero bomo ponovili dvakrat: v torek 5. in v četrtek 7. maja, obakrat ob 19 h. Delavnica bo v društvenih prostorih na Tržaški 2 v Ljubljani. Na delavnico ste vabljeni tako dosedanji, kot tudi novi in morebitni bodoči popisovalci. Obe delavnico bosta enaki, pridite na tisto, ki vam časovno bolj ustreza.

Če imate pametni telefon, ga prinesite s sabo. Predstavili bomo, kako nam tehnika lahko imenitno pomaga tudi pri popisu kosca.

Lepo vabljeni!

Evropska nagrada Natura 2000

30. 4. 2015, Novice

Triletni projekt AdriaWet 2000 – Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 – se je zaključil, vendar se delo, ki so ga do sedaj izvedli štirje projektni partnerji in številni deležniki, ki so se pridružili različnim projektnim pobudam, nadaljuje z novim zagonom in prenovljeno zavezo.

Pri čezmejnem projektu AdriaWet 2000 – Jadranska mokrišča za omrežje Natura 2000 je DOPPS sodeloval kot partner, Naravni rezervat Škocjanski zatok pa kot projektno območje.

Ob zaključku projekta smo s podpisom Štarancanske listine ustanovili Omrežje Natura 2000 mokrišč v Jadranu, s katerim nadgrajujemo in nadaljujemo sodelovanje zavarovanih območij Jadranskega morja. foto: DOPPS

Pomen projektnih rezultatov in poti, ki se je začela s projektom AdriaWet 2000, priznava tudi nominacija za Evropsko nagrado Natura 2000. Evropska Komisija je v letu 2014 prvič razpisala natečaj za Evropsko nagrado Natura 2000, ki je priznanje za najboljše prakse upravljanja območij Natura 2000 – evropske mreže za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Z nagrado se želi pokazati uspeh delovanja omrežja Natura 2000, njegovo vlogo v varstvu biotske raznovrstnosti v Evropi in prednosti, ki jih prinaša prebivalstvu ter priznavati primere najboljših praks v 5 različnih kategorijah: ohranjanje, socio-ekonomske koristi, komuniciranje, uskladitev interesov ter mreženje in čezmejno sodelovanje.

Glasovanje je odprto do 6. maja 2015. Vabimo vas k glasovanju. Vsi, ki bi radi glasovali morajo vnesti svoj elektronski naslov in glasovanje potrditi preko povezave, ki jo pošlje spletna stran Evropske Komisije (pozor, elektronsko sporočilo je pogosto uvrščeno med neželeno pošto).

Projekt AdriaWet 2000, uvrščen v kategorijo čezmejnega sodelovanja, je edini skupen slovensko-italijanski projekt, ki je bil uvrščen med 23 kandidatov: to je dodatna potrditev vrednosti dela, ki so ga opravili Občina Štarancan, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Konzorcij »Il Mosaico« in Veneto Agricoltura. Nagrada bo dodatna motivacija za utrjevanje mreže »Adriawet«, katere del so projektna območja in deležniki jadranskega območja, podpisniki »Štarancanske listine« z namenom, da se nadaljujejo aktivnosti sodelovanja za varstvo naravne dediščine.

Strokovna komisija bo 21. maja 2015 v Bruslju med 23 finalisti razglasili 6 zmagovalev, enega v vsaki kategoriji in nagrajenca, ki ga bo izbralo občinstvo. Z letošnjim letom so uvedli pomembno novost: prvič bo podeljena tudi nagrada občinstva za projekt, ki bo na spletni strani Evropske Komisije izbral največ glasov: http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/awards/application-2015/award-finalists/index_en.htm

Dodatne informacije so dostopne na spodnji povezavi: http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/awards/index_en.htm

www.adriawet2000.eu

Velikih škurhov letos manj kot v preteklih letih

17. 4. 2015, Novice

V Sloveniji kritično ogroženi veliki škurh na Ljubljanskem barju gnezdi na pozno košenih travnikih.
foto: Peter Trontelj

V sredo, 15. 4., smo na društvu organizirali prvi letošnji popis velikih škurhov na Ljubljanskem barju. Popisa se je udeležilo 33 prostovoljcev, ki so na 27 točkah zabeležili šest parov in tri posamične osebke teh redkih ptic. Rezultat je slabši kot pretekla leta in celo še slabši kot lani, ko smo našteli šest do osem parov, nato pa kasneje ob cesti Ig-Škofljica potrdili še en par.

Veliki škurh je kritično ogrožena vrsta, ki pri nas gnezdi le na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru. Njegova populacija je bila v letu 2011 ocenjena na manj kot 15 parov, od katerih največ parov gnezdi prav na Ljubljanskem barju, ki ga prav zato varujemo tudi kot območje Natura 2000.

Določanje števila gnezdečih parov je lahko pravi izziv

Z namenom spremljanja številčnosti škurhov prostovoljci na društvu vsako leto popišemo gnezdečo populacijo. Ker te ptice gnezdijo na tleh na pozno košenih travnikih, je število gnezd in območja (teritorije) gnezdečih parov težko določiti. Ptice se namreč skrivajo v travi, samec in samica pa se lahko premikata po širšem območju ter tako pred plenilci prikrivata natačno lokacijo gnezda.

Popis zato izvedemo v dveh ponovitvah – enkrat v sredini aprila in drugič v sredini maja. V času prvega popisa namreč poteka intenzivno svatovanje, v sredini maja pa se mladiči ravno izvalijo iz jajc. Vsak popisovalec na v naprej izbrani točki s teleskopom in daljnogledom dobri dve uri pregleduje okoliške travnike ter beleži vedenje, smer leta in uro opazovanja vseh velikih škurhov, ki jih opazi. Ker popisujemo vsi hkrati, lahko z interpretacijo opazovanj na posameznih točkah, razprostrih po širšem območju, dokaj natančno določimo, koliko parov v resnici gnezdi.

Kako lahko pomagamo pri ohranjanju velikega škurha?

Zaradi tako majhnega gnezdečih števila parov so veliki škurhi na Ljubljanskem barju zelo ranljivi. Najbolj pomembno je, da na travnikih, kjer te ptice še gnezdijo, zagotovimo poznejšo košnjo, ki naj prvič poteka vsaj po 30. juniju. Tako omogočimo, da lahko mladiči varno odrastejo in poletijo.

Sprehajalci, pozor!

Zelo pomembno pa je tudi, da se v času gnezditve izogibamo hoji čez travnike. Zaradi tega namreč močno vznemirjamo oba starša, ki nenehno zapuščata gnezdo, nezaščitena jajca pa so tako bolj izpostavljena ohlajanju in plenilcem.

Sprehajalce na Ljubljanskem barju zato prosimo, da v času med aprilom in junijem ne hodite po travnikih. Prav tako tudi ne spuščajte svojih psov z vrvice. Najbolj pomembno je to na travnikih vzhodno in zahodno od Ižanske ceste, v naravnem rezervatu Iški morost ter južno in vzhodno od vasi Bevke, saj na teh območjih gnezdijo veliki škurhi.