Ptice okoli nas v letu 2015

Ptice so živa bitja, katerim se skoraj ne moramo izogniti, kjer koli pač smo. Pa naj si bo to gozd, mlaka, velemesto, odprto morje ali podzemna jama. Ptice, tako kot ljudi, najdemo skoraj povsod! In kaj je boljši način za proučevanje ptic, kot pomoč vseh vas, ki se s pticami srečujete vsak dan v okolici doma, službe, na izletu ali počitnicah? Danes je vloga širše javnosti v raziskovalnih dejavnostih vse večja, hkrati pa vse pomembnejša. Z vsem dostopno tehnologijo in preprosto zastavljenimi raziskavami povsod po svetu skupaj ugotavljamo, kako se godi nam in organizmom okoli nas.

Z akcijo »Ptice okoli nas« želimo pridobiti podatke o številčnosti tistih vrst ptic, katere srečujemo skoraj vsak dan. Sodeluje lahko prav vsak, s tem pa želimo spodbuditi čut za naravo in nas nekoliko približati pticam. Kaj hitro boste spoznali, da poznate več vrst ptic, kot jih lahko preštejete na prste obeh rok!

Kaj ste nam sporočili v letu 2015?

V zadnjem tednu januarja 2015 smo skupaj že sedmič preštevali ptice v naseljih. Tokrat se je akcije udeležilo 995 opazovalcev. Opazovanje so organizirali v 30 vrtcih in šolah, kar je pritegnilo 639 otrok. Ti so tako imeli priložnost pobližje spoznati ptice in prispevati k raziskavi, ki temelji na tem, da je raziskovalec lahko prav vsak (angl. Citizen Science).

V enem tednu akcije smo skupaj prešteli 17.232 ptic, ki so pripadale 58 vrstam. Tri najštevilčnejše vrste so bile domači vrabec (Passer domesticus), velika sinica (Parus major) in siva vrana (Corvus cornix). Med zanimivejšimi in redkejšimi vrstami so izstopali brezovček (Carduelis flammea), planinska kavka (Pyrrhocorax graculus), srednji detel (Dendrocopos medius) in povodni kos (Cinclus cinclus).

Obširnejše poročilo o akciji Ptice okoli nas v letu 2015 si lahko preberete tukaj: Ptice okoli nas v letu 2015 (pdf)

TOP3_risbe

7 let štetji in opazovanj, 7 setov podatkov

Letošnje leto je bilo sedmo zapovrstjo, ko smo skupaj preštevali ptice okoli nas. Teh sedem let bi lahko na hitro strnili v nekaj kratkih ugotovitev, vendar se bojim, da bi morda kateri vrsti storili krivico. Morda se sedem let sliši veliko, vendar smo z raziskavo šele na začetku, se učimo, vadimo in pridobivamo znanje. Počakajmo še kakšno leto več, pa se bomo lahko ozrli nazaj in morda z zagotovostjo zatrdili »Velikih sinic je vsako leto več!«. Trenutno smo na zelo dobri poti, vaši podatki so vsako leto boljši ter bolj zanimivi, slednjih pa je tudi vsako leto več.

Na tem mestu se vsem, ki ste sodelovali v letošnji akciji lepo zahvaljujem za vaš trud in upam, da ste ob opazovanjih ptic neizmerno uživali. Tiste, katerim vam je branje tega poročila zbudilo zanimanje pa vabim, da se nam v akciji pridružite tudi prihodnje leto. Mi se že pripravljamo in kujemo nove načrte!

Ptice okoli nas bomo opazovali tudi v letu 2016

To zimo bo akcija potekala v tednu od ponedeljka, 25. januarja, do nedelje, 31. januarja 2016. Navodila in več informacij najdete na naši spletni strani v zavihku Ptice okoi nas. Vabljeni k sodelovanju!

Svet ptic na spletu

Ali veste, da ima revija Svet ptic svojo spletno stran?

Te zanima, kakšni prispevki so bili objavljeni v prvi številki revije Svet ptic? Mogoče pa iščete članke določene vrste ptic? Ali pa pišete prispevek za revijo in ne veste, kako dolg naj bi bil? Vse koristne informacije o reviji najdete na povezavi https://www.ptice.si/publikacije/svet-ptic/, nanjo pa lahko pridete tudi z DOPPS-ove spletne strani, če izberete podstran »Publikacije« in v njej zavihek »Svet ptic«.

Leta 1994 je bilo društveno glasilo zasnovano kot informativni bilten Novice DOPPS pod izvedbo Slavka Polaka in Boruta Mozetiča.

Leta 1994 je bilo društveno glasilo zasnovano kot informativni bilten Novice DOPPS pod izvedbo Slavka Polaka in Boruta Mozetiča.

Kaj stran ponuja?

Za tiste, ki vam branje z računalniškega ekrana ni tuje, si odprite zavihek »Nova številka revije« in kar od tam preberite zadnjo, najnovejšo številko. Večino bo zanimal »Arhiv revij«, kjer si lahko preberete vsebino katerekoli številke revije Svet ptic, ki je izšla do sedaj. Žal starih revij v tiskani obliki ni več na zalogi, zato je arhiv dobrodošel vir člankov starih številk.

Na strani so zbrani tudi splošni podatki revije: o članih uredniškega odbora (zavihek »Uredništvo«), sodelavcih revije (»Sodelavci«), pa tudi seznam in vsebina ter namen rubrik (»Rubrike«). Ker je revija sestavljena iz raznovrstnih rubrik, so v zavihku »Navodila za prispevke« zelo natančna navodila za pripravo članka v določeni rubriki. Tisti, ki vas zanima izobraževanje, pa najdete v podstrani »Izobraževanje« vse prispevke, ki smo jih objavili do sedaj v rubrikah Določevalni kotiček, Ornitologija v učnem načrtu, Določevalni ključi in Skupaj rastemo.

Posredujte nam kratke zanimive dogodivščine s pticami

Se vam je zgodila zanimiva dogodivščina s pticami?Ste spoznali kaj izjemnega iz življenja ptic na vaši krmilnici, v gnezdilnici ali kar tako na sprehodu in bi to želeli deliti z drugimi?

Kratke zanimive dogodivščine s pticami

Kratke zanimive prigode s pticami

Zanimivih in predvsem kratkih zgodb naših srečanj s pticami je veliko in mi bi jih z veseljem objavili v naši priljubljeni reviji Svet ptic in jih tako delili še z drugimi ljubitelji ptic in narave.

Z veseljem ugotavljamo, da društvene spletne skupine lepo živijo. Na njih objavljate zanimiva opazovanja, delite izkušnje, mnenja itd., zato bi vas želeli povabiti, da zanimive zgodbe pošljete tudi v objavo v reviji Svet ptic, saj rubriki Ptičarske prigode in Naj fotoulov ne zaživita tako kot bi morali. Rubriki sta namenjeni praktično vsem, tako opazovalcem in ljubiteljem ptic kot tudi bolj izkušenim. Pogoj je le kratka, zanimiva zgodba in če le lahko, tudi dovolj zgovorna fotografija.

Dobrodošli novi fotografi

K sodelovanju pri reviji lepo vabljeni fotografi, tako ljubiteljski kot profesionalni. Prvi vtis o reviji da bralcu gotovo dobra fotografija in ta ga šele potegne, da se zatopi v branje, zato je izjemno pomembno, imeti za izdajanje revije dobro bazo fotografij. Ne sekirajte se, če še niste dovolj izkušeni v tem. Začetnikom omogočimo objavo manjših, manj izpostavljenih fotografij, izkušeni pa imajo možnost objave v bolj tehnično zahtevnih rubrikah – naslovnica, plakat, Skozi objektiv itd.

Neverjetno, kaj zmoremo skupaj

Za zaključek naj navedem skoraj »neverjetno statistiko«, ki zgovorno kaže priljubljenost revije in dober društveni duh. V vseh letih smo izdali 62 številk revije Svet ptic, pri reviji je sodelovalo več kot 350 piscev, ki so napisali prek 1.400 prispevkov in prispevali več kot 2.000 slik. Nepredstavljive številke, ki povedo veliko, saj so plod prostovoljnih prispevkov tako naših članov kot drugih sodelavcev, ki nam je skupna skrb narava in naši pernati prijatelji!

Naj vas še enkrat prisrčno povabim k ogledu in uporabi spletne strani revije, zapisovanju zanimivih doživetij s pticami in pošiljanju fotografij. Fotografije in kratke prispevke za objavo pošljite na elektronski naslov uredništva petra.vrh@dopps.si.

Veselimo se vaših odzivov, hvala!

 

Zuri in Fortuna vsaka na svojem koncu Afrike

Na društvu smo v mesecu juliju na dve mladi beli štorklji namestili GPS sledilne naprave in vse od takrat njuno pot nestrpno spremljamo. V tem času sta prepotovali že ogromne razdalje, sedaj pa se verjetno približujeta njunu končni destinaciji.

2015_18_11_beli_storklji_Etiopija

Selitvena pot Zuri in Fortune do sredine novembra.

Zuri in Fortuna, mladi slovenski beli štorklji z GPS sledilnimi napravami, sta prvih 700 km poti do Bolgarije opravili skupaj, nato pa so se njune poti ločile, saj je Zuri malo pospešila oziroma Fortuna malo zaostala. Navkljub temu pa sta tudi poslej leteli v skorajda identični smeri prek Bližnjega vzhoda in Rdečega morja proti osrednji Afriki, vendar le do vzhodnega Čada. Tam je Zuri v začetku septembra poletela proti JZ države, kjer se je zadrževala v okolici manjših jezer 250 km vzhodno od Čadskega jezera. Glede na njene zadnje premike sredi novembra lahko domnevamo, da bo nadaljevala svojo pot na jug, saj se je podala ob reko Chari južno od N’Djamene, glavnega mesta Čada.

Fortuna je po nekaj manj kot dveh mesecih bivanja v polpuščavskih predelih vzhodnega Čada 20. oktobra krenila proti vzhodu in 16. novembra prispela v vzhodno Etiopijo, kjer je pokrajina bistveno drugačna – gorata in poraščena. Ta hip obe štorklji ločuje približno 2200 km zračne črte. Glavnina vzhodnoevropskih belih štorkelj, torej tudi slovenskih, prezimuje med Tanzanijo in Južno Afriko, medtem ko Sudan in Čad zanje predstavljata pomembni postojanki, kjer se zadržijo nekaj tednov ali celo mesecev, preden krenejo še južneje. Bosta temu vzorcu sledili tudi Zuri in Fortuna?

Njuno pot lahko spremljate na naši spletni strani pod zavihkom Beli štorklji na poti v Afriko.

Dobili smo naraščaj!

V Naravnem rezervatu Ormoške lagune v nastajanju imamo od pomladi lanskega leta pet vodnih bivolov. Bik in štiri krave nam na območju bazenov nekdanje Tovarne sladkorja Ormož s pašo pomagajo v boju z bujno vegetacijo in tako skrbijo, da je območje lagun primerno za različne vrste ptic in drugih živali. To jesen so za nas pripravili presenečenje, saj nas je v začetku meseca ob njih pričakal naraščaj!

V začetku meseca nas je na društvu lepo presenetila novica iz Ormoških lagun, kjer je ena izmed krav v čredi vodnih bivolov povrgla prvega mladiča, mladega bikca.

2015_16_11_mlad_bivol_dominikbombek

Nekaj ur star prvorojenec.
foto: Dominik Bombek

»Ob jutranjem obhodu naravnega rezervata sem med našo čredo zagledal nekaj majhnega in črnega, kar je ždelo v travi. Takoj sem pristopil in zagledal nekaj ur starega mladiča vodnega bivola. Srce mi je poskočilo in takoj sem poklical sodelavca,« je povedal Matjaž Premzl, naravovarstveni nadzornik v Naravnem rezervatu Ormoške lagune. »Dominik, pridi nekaj pogledat v šesto laguno,« se je glasilo sporočilo.

Vendar pa slednje ni bilo edino presenečenje, katero nam je letos pripravila naša čreda vodnih bivolov. Konec preteklega tedna sta mladiča povrgli še dve kravi in tako priskrbeli družbo bikcu, kateri se je skotil dober teden prej. Sedaj šteje čreda osem živali, pet odraslih in trije mladiči. Vsi se počutijo izvrstno, krave pa zanj lepo skrbijo in bdijo nad njimi z budnim očesom.

Dogodkov smo se na društvu zelo razveselili in že pozdravili naše nove »sodelavce«. Prirast bo v veliko pomoč pri upravljanju naravnega rezervata, hkrati pa to tudi pomeni, da se živali tukaj dobro počutijo.

Za vas smo že pripravili kratek videospot, kjer si lahko ogledate naša prva dva mladička.

Rešimo afriške jastrebe

Večina jastrebov po celotni Afriki je na robu izumrtja. Glede na ključno vlogo, katero igrajo pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni je pomembno, da naredimo vse kar je v naši moči za rešitev teh neopevanih junakov.

Napačna predstava

Na kaj pomislite, kadar si predstavljate jastrebe?

Jastrebi niso bili v očeh javnosti nikdar dobro zapisani. Ljudje iz različnih kultur so jih povezovali s smrtjo, razpadom in gnilobo. Po vrhu vsega bi nekatere jastrebe težko opisali za najlepše. Jastrebi so danes odpadniki, za katere nam manjka sočutja, katerega občutimo ob težavah pande, orla ali leva.

Redek, ogrožen in nepoznan junak

Ljubkovalno rečeno so med ljubitelji narave po vsem svetu jastrebi poznani kot »Komunalna ekipa narave«. Jastrebi očistijo pokrajino kot nobena druga vrsta.

2015_12_11_brkati_ser_birdlife

Brkati ser je vrsta jastreba, katera se ob beloglavem jastrebom občasno pojavlja tudi v Sloveniji. foto: BirdLife International

V resnici so jastrebi zelo higienični, ljubeči starši in dokaj sramežljivi. Če jih ujamemo v pravi svetlobi, bi za nekatere izmed teh veličastnih jadralcev lahko celo rekli, da so čudoviti.

Kot biološka reciklažna ekipa, igrajo jastrebi pomembno vlogo pri odstranjevanju trupel in s tem preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni kot so antraks, steklina, tuberkuloza in botulizem. So bistveni za naše zdravje!

Razmislite: Kako bi izgledala (in vonjala) vaša soseska, če bi izginila komunalna služba?

Kruta realnost

Jastrebi izginjajo z zaskrbljujočo hitrostjo! Človeštvo je namerno in nenamerno ubilo več tisoče jastrebov v Afriki, Aziji in drugod. So preganjani in zastrupljeni, njihov življenjski prostor pa je vse manjši.

2015_12_11_jastrebi_header_birdlife

Dejstva:

  • v zadnjih 30 letih je število jastrebov v zahodni Afriki zunaj naravnih rezervatov upadlo za 95%,
  • v istem časovnem obdobju je izginilo več kot polovica populacije jastrebov v narodnem parku Masai Mara v Keniji,
  • danes 75% jastrebom starega sveta grozi izumrtje,
  • kapičasti jastreb Necrosyrtes monachus je od 90-ih let doživel 62% upad po vsej Afriki, ponekod je bil upad drastično večji,
  • v Južni Afriki prebiva le še 100 brkatih serov, katerih pa je bilo pred približno 20-30 leti več kot 200,
  • skupaj predstavljata zastrupljanje in prodaja za tradicionalno medicino 90% primerov smrti jastrebov v Afriki.

Kako lahko pomagate?

Skupaj lahko obnovimo vlogo in mesto »Komunalne ekipe narave«, ki je ključna za popolno delovanje našega ekosistema. In morda bodo ljudje s poznavanjem njihovih zaslug nanje v prihodnje gledali pozitivno.

Trud organizacije BirdLife za rešitev jastrebov v Afriki lahko podprete z donacijo, nakupom nagrad, prostovoljstvom za Uradno BirdLife vlogo in z deljenjem tega sporočila med svoje prijatelje, znance in sorodnike.

Več informacij o kampaniji najdete na spletni strani organizacije BirdLife ali TUKAJ.

5. Pomurski ornitološki vikend letos v Negovi in okolici

Člani Pomurske sekcije DOPPS so v času »krompirjevih« počitnic med 23. in 26. oktobrom v Negovi in okolici izvedli 5. Pomurski ornitološki vikend. Letos se je ornitološkega vikenda udeležilo 24 osnovnošolcev starih od 10 do 15 let iz šestih osnovnih šol v Pomurju.

»Osnovni namen Pomurskega ornitološkega vikenda je spoznavanje in določanje ptic na terenu, preživeti čim več časa v naravi, biti telesno aktiven ter spoznavati naravne posebnosti določenega območja. Pri tem se učimo delati v skupinah in razvijati pozitiven odnos do okolja ter sovrstnikov« pravi Larisa Gregur, vodja 5. Pomurskega ornitološkega vikenda.

Skupina, ki je spremljala gozdne ptice, foto: Gregor Domanjko

Skupina, ki je spremljala gozdne ptice, foto: Gregor Domanjko

Prvi dan so se otroci in mentorji po prihodu v prostore OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova ter namestitvi najprej spoznali med seboj. Sledila je predstavitev programa dela, seznanitev z aktivnostmi in poslanstvom DOPPS ter ogled kratkega animiranega filma.

Sobotno jutro so udeleženci začeli s skupinskim razgibavanjem, pri katerem je vsak pokazal eno vajo. Po zajtrku so se razdelili v pet skupin, ki jih je vodilo devet mentorjev, prostovoljcev. Vsaka skupina posebej je spoznavala in določala ptice ter njihova življenjska okolja; v mešanem gozdu med Negovo in Kunovo, v naselju Negova, na in ob Negovskem jezeru, ki je del krajinskega parka in v odprti kulturni krajini z visokodebelnimi sadovnjaki. Posebej navdušeni so bili otroci ob predstavitvi obročkanja ptic, ko so si posamezne ptice lahko ogledali od blizu ali jih celo držali v roki. Popoldne so vse skupine preživele v Ščavniški dolini, kjer so otroci spoznavali ptice kmetijske krajine in posebnost tega dela Slovenije – slatinske izvire in mofete. Dan so zaključili z večernim izzivanjem in poslušanjem sov.

V nedeljo dopoldne so otroci v skupinah ponovno spoznavali ptice različnih življenjskih okolij v okolici Negove. Popoldne je sledil nagradni kviz »Lepo je biti ornitolog« in večerno druženje ob pečenih kostanjih. Zadnji dan ornitološkega vikenda so otroci izdelovali plakate in predstavitve svojih opazovanj ter dela, ki so ga popoldne na zaključni prireditvi predstavili svojim staršem in drugim zbranim gostom v OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova. Skupaj so udeleženci 5. Pomurskega ornitološkega vikenda v dveh dneh opazili ali slišali 55 različnih vrst ptic.

Larisa Gregur po uspešno izvedenem Pomurskem ornitološkem vikendu: »Lepe stvari vedno hitro minejo. Tako je bilo tudi letos s 5. POV. Neverjetni udeleženci in mentorji so vsak s svojim prispevkom pripomogli ustvariti še en nepozaben ornitološki vikend. Hvala vsakemu posebej! Upam, da se vidimo spet naslednje leto.«

Člani DOPPS se pri izvedbi 5. Pomurskega ornitološkega vikenda za finančno in materialno podporo najlepše zahvaljujejo Tovarni bovdenov in plastike d.d. iz Lenarta, Elektru Maribor, JZ Krajinski park Goričko in Pekarni kavarni in slaščičarni Šijanec


 

Ustavimo ilegalen lov na ptice pevke v Franciji

2015_19_10_lpo_kampanija_cabs

Načini lova so zelo različni in kruti – ptica, ujeta v limanice.
foto: CABS

LPO France, tamkajšnji BirdLife International partner je v sodelovanju s Komitejem proti poboju ptic (CABS) pripravil spletno kampanijo za ustavitev ilegalnega lova na tamkajšnje ptice pevke. Z nekaj kliki lahko na spletni strani oddate glas in tako podprete njihova prizadevanja v boju proti ilegalnemu lovu.

Pod pretvezo »Francoske tradicije« izginjajo ptice pevke, tudi tiste pogoste, katere vidimo na naših vrtovih, parkih in na podeželju. Izjema niso niti taščice, črnoglavke in liščki, ptice, ki nas v spomladanskih mesecih razveseljujejo z njihovim čudovitim petjem.

Načini lova ptic pevk so popolnoma neselektivni in kruti, ter pogosto pokončajo tudi vrste, katere so zaščitene, ogrožene ali za lovce nezaželene. Ptice se ulovijo na limanice, v zanke ali pa jih pokonča težka past. Tiste, ki se znajdejo v ujetništvu so pogosto pod velikih stresom in ne malo kdaj poškodovane. Velikokrat predstavlja ilegalen lov na ptice pevke donosen posel za mnoge lokalne restavracije.

Krivolovci v Franciji za svoja početja niso preganjani, saj vlada njihova početja obravnava kot »tolerantna«. LPO zato potrebuje vaše glasove za zaustavitev teh barbarskih dejanj, ki zagotovo ne sodijo v današnje čase. Francoski predsednik Hollande je izjavil, da vidi Francijo kot vzorno v trudu za zaščito biodiverzitete. S podpisom peticije želijo predsednika opomniti na ta kruta dejanja in ga naprositi k ukrepanju za ohranitev biodiverzitete in spoštovanju zakonodaje za zaščito ptic.

Spletno peticijo in več informacij lahko najdete na tej POVEZAVI. Spletna stran je v Angleškem jeziku.

Vrtni strnad je nacionalna specialiteta

Vrtne strnade ulovijo žive in jih v temi zredijo. Nato jih utopijo v konjaku (Armagnac) in skuhajo!

Otoki na Ptujskem jezeru pripravljeni na novo gnezditveno sezono

V nedeljo, 27. septembra 2015 smo na otokih Ptujskega jezera izvedli prostovoljno delovno akcijo, katere namen je bil otoke očistiti zarasti in jih tako pripraviti na novo gnezditveno sezono v prihodnjem letu. Otoki so pomembno in tudi zadnje redno gnezdišče celinske populacije navadne čigre v Sloveniji, kot tudi pomembno gnezdišče za rečnega galeba in številne vrste rac.

2015_10_13_akcija_ptuj_malca_evahorvat

Zaslužena malica po opravljenem delu.
foto: Eva Horvat

Akcije se je udeležilo 23 prostovoljcev, ki so v dobrih 5 urah dela otoke »slekli«. Na »Novem otoku« so s pomočjo strižne kosilnice pokosili in iz otoka odstranili vso visoko in gosto rastlinje, medtem pa so na preostalih treh otokih s puljenjem odstranili vso vegetacijo, ki je v celoti ali delno pričela zaraščati golo prodnato površino. Letos so tako v okviru akcije tudi prvič očistili dva nova, prodnata otoka, ki bila ustvarjena v letu 2014 in sta v letošnjem letu že gostila prve pernate gnezdilke. Skupaj so prostovoljci za gnezdenje pripravili 3.000m2 površin.

Otoki so sedaj pripravljeni za naše goste, navadne čigre, rečne galebe in ostale pernate prebivalce. Posebna zahvala gre vsem udeležencem akcije, prostovoljcem, brez katerih takšno upravljanje z otoki ne bi bilo mogoče.

Akcija je potekala v okviru projekta LIVEDRAVA, LIFE11 NAT/SI/882.

Jesenska št. revije Svet ptic

Ste radovedni, kaj se dogaja s pticami v jesenskih mesecih, kaj vam priporočamo opazovati v tem obdobju leta in kaj se je v društvu dogajalo med poletjem?

2015-10-05-Svet_ptic_03,'15

Labodi nas s svojo lepoto in eleganco navdihujejo že dolgo v človeški zgodovini. O štirih vrstah, ki se pojavljajo v Sloveniji, je pisal Blaž Blažič.

Ker se zaključuje pomemben projekt, s katerim se bo zaključilo tudi opredeljevanje morskih območij IBA v Sloveniji, smo Uršo Koce, vodjo projekta, zaprosili, da nam o tem pove kaj več.

Ljudje smo z večtisočletno rabo tal omogočili razvoj žitne vegetacije, ki je bila naš sopotnik vse do dandanes, ko so se razmere zelo hitro spremenile. Kdaj ste nazadnje videli kokalj, jesenski zajčji mak ali druge zanimive žitne plevele? Več tisoč let razvoja je bilo v nekaj desetletjih intenzifikacije v kmetijstvu postavljenih pred velik izziv, ki ga mnoge vrste niso mogle premostiti.

Morda boste v jesenskih mesecih bolj pozorni na izjemno zanimivo ptico – sivo pevko, iznajdljivo vrsto z raznolikimi paritvenimi strategijami.

Z Rokom Rozmanom pa boste tokrat potovali po kajakaških divjih rekah Čila in zvedeli tudi, katere ptice so Roka spremljale na njegovi divji pustolovščini.

Društvo tudi v poletnih mesecih ni zamrlo. Konec junija je 25 mladih ornitolo¬gov raziskovalo ptice in naravo Pomurja ter Slovenskih goric v sklopu Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora Štrk 2015. Ob taki vnemi in želji po znanju mladih smo v prihodnje lahko brez skrbi za naše naravovarstvo. Poleti je bilo z GPS sledilnimi napravami (oddajniki) opremljenih pet velikih skovikov in dve beli štorklji. »Izbranci« nam razkrivajo izjemno zanimive zgodbe. Zbrani pa so tudi že prvi rezultati popisa kosca na Ljubljanskem barju.

To in še mnogo zanimivih zgodb lahko preberete v jesenski številki revije Svet ptic!

Kazalo

  • 4 Ptice naših krajev// Al Vrezec, Jurij Hanžel
  • 6 Labodi Slovenije// Blaž Blažič
  • 10 Čile – raznovrstnost na pladnju// Rok Rozman
  • 12 Morska mednarodno pomembna območja za ptice (IBA) v Sloveniji// Urša Koce
  • 15 Nevestica // Al Vrezec
  • 16 Žitni pleveli – kako jim uspe preživeti // Josip Otopal
  • 18 Siva pevka // Barbara Vidmar
  • 25 Populacijski trendi zavarovanih vrst ptic so se izboljšali //Neža Gregorič
  • 26 Florence Merriam Bailey – prva aktivistka za zaščito ptic // Petra Vrh Vrezec
  • 28 Jesenska opazovanja v naravi
  • 30 Mladi ornitologi raziskovali ptice Pomurja in Slovenskih goric // Tilen Basle
  • 31 Telemetrija velikih skovikov na Goričkem // Katarina Denac
  • 32 Zuri in Fortuna, beli kraljici v črni Afriki // Katarina Denac
  • 33 Kako letos kaže koscu na Ljubljanskem barju // Tomaž Jančar in Tanja Šumrada
  • 34 Naj fotoulov
  • 35 Žalostna zgodba, ki jo piše narava // Jani Vidmar
  • 36 Vranjek se znebi ostankov kosila // Peter Legiša
  • 38 Kako se godi travniškim pticam v območjih Natura 2000 // Ivan Kljun
  • 40 Novice DOPPS

Vabljeni k branju!

PDF revije Svet Ptic, leto 2015, letnik 21, številka 03
Elektronske različice revije so dostopne tudi v Arhivu letošnjih številk revije Svet ptic.