Evropo preletelo več kot 4 milijone ptic

Pretekli vikend se je več kot 24.000 ljudi udeležilo več kot 1.000 dogodkov v 41 evropskih državah. Vsi ti ljudje so opazovali neverjetno selitev 4,3 milijona ptic na poti proti prezimovališčem na jugu. Nacionalni partnerji zveze BirdLife International so z lokalnimi dogodki povabi ljudi k opazovanju tega fenomenalnega pojava. V borbi za preživetje potrebujejo ptice selivke dobre pogoje na gnezdiščih na severu, varna postajališča na poti in dobre pogoje na prezimovališčih. Selitev ptic smo v okviru Evropskega dneva opazovanja ptic opazovali tudi po Sloveniji.

2015_9_22_EuroBirdwatch2015

Cilj Evropskega dneva opazovanja ptic je povezati ljudi s pticami, jim pokazati neverjetno razsežnost ptičjih selitev in pomen varovanja ptic. V današnjih časih je izrednega pomena, da vam predstavimo nevarnosti, katere srečujejo naše ptice selivke.

Nedavno objavljena študija zveze BirdLife International je pokazala, da je letno na območju Mediterana ubitih 25 milijonov ptic selivk. Mnoge partnerske organizacije so si kot prioriteto zadale ustavitev nepotrebnega ubijanja ptic. Mnoge organizacije so tako EuroBirdwatch izkoristile za promocijo varovanja selitvenih poti in naravovarstvenih akcij, ki so potrebne za pomoč ogroženim vrstam ptic selivk.

Številne organizacije po Evropi so tako organizirale izlete na zavarovanja območja, pripravila štetja selitve ptic ali stojnice, kjer so ljudi ozaveščale o tem fenomenalnem pojavu. S tem so ljudi spodbudile, da gredo v naravo, opazujejo, raziskujejo in uživajo ob pogledu na ptice. Število opazovanih ptic in ljudi, ki sodelujejo pri dogodkih nedvoumno kaže, da je selitev ptic izjemen fenomen!

Rezultati letošnjega EuroBirdwatch 2015

Najpogosteje opazovane vrste:
1. škorec
2. ščinkavec
3. liska

Število sodelujočih ljudi: 25.115
Število preštetih osebkov ptic: 4.279.501
Število dogodkov: 1.046

Več informacij in podrobnosti o letošnjem Evropskem dnevu opazovanja ptic najdete na spletni strani EuroBirdwatch.

Evropski dan ptic smo obeležili tudi v Sloveniji

V Sloveniji smo za vas pripravili 7 dogodkov po vsej državi, katerih se je udeležilo 165 ljudi. Skupaj smo tako opazili nekoliko več kot 2.000 ptic, izmed katerih so bile najpogostejše škorec, mlakarica in liska. Na Gajševskem jezeru smo opazovali ribjega orla, na Medvedcih sive gosi in za mnoge prvega velikega srakoperja letos, v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok pa več sto glave jate škorcev, ki so poplesavale na trstičjem.

2015_10_4_gajsevsko_ebw15_mojcapodletnik

Opazovanje ptic na Gajševskem jezeru.
foto: Mojca Podletnik

Gradbena dela v NR Škocjanski zatok zaključena, rezervat ponovno odprt v decembru

Skoraj leto je minilo od začetka gradnje objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. V tem času so bili zgrajeni vsi načrtovani objekti, od centra za obiskovalce ob vstopu na Bertoški bonifiki, do hleva z oboro, osrednje opazovalnice, do manjših objektov namenjenih spoznavanju in doživljanju narave. Naravni rezervat do otvoritve, ki je po trenutnem terminskem načrtu pričakovana v letošnjem decembru, ostaja za obiskovalce zaprt, saj v njem potekajo še druga manjša gradbena dela in opremljanje objektov.

Center za obiskovalce, foto: Tilen Basle

Center za obiskovalce, foto: Tilen Basle

Izvajalec gradbenih, obrtniških in instalacijskih del Adriaing d.o.o. iz Kopra s podizvajalci je pred kratkim zaključil z gradnjo načrtovanih objektov v naravnem rezervatu. Tako je Škocjanski zatok bogatejši za center za obiskovalce s spremljajočimi manipulativnimi površinami (parkirišče, otroško igrišče), ki bo namenjen sprejemu in izobraževanju obiskovalcev, v manjšem delu pa tudi upravi naravnega rezervata. V hlevu z oboro v neposredni bližini bo potekala oskrba pašne živine, poskrbljeno pa bo tudi za njihovo varnost, tako da se bodo v naravni rezervat lahko vrnili tudi kamarški konji. Ostali objekti so namenjeni opazovanju živega sveta oziroma spoznavanju in doživljanju narave, kar je z aktom o ustanovitvi naravnega rezervata namen le-tega na področju obiskovanja. Sredi območja lahko mimoidoči že nekaj časa opazujejo edinstveno okroglo stavbo – osrednjo opazovalnico, iz katere se odpirajo lepi razgledi po celem rezervatu, odlikuje pa jo tudi podvodni pogled. Na območju pod ankaransko vpadnico stoji manjši opazovalni stolp, poleg njega pa so bila ob laguni zgrajena tudi tri nova opazovališča z razgledom po vsem brakičnem delu naravnega rezervata. Na enem od njih bodo obiskovalci lahko povsem od blizu opazovali eno od florističnih posebnosti naravnega rezervata – na sol prilagojene rastline, imenovane slanuše. Dostop v vse objekte je prilagojen tudi gibalno oviranim osebam. Pogodbena vrednost gradbeno obrtniških in instalacijskih del je znašala 2.792.507,31 EUR z DDV. Od tega je bilo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj financirano 1.945.599,35 EUR. Gradnja je potekala pod strokovnim nadzorom podjetja Lokainženiring d.o.o., za projektantski nadzor pa so poskrbeli projektanti iz biroja Ravnikar Potokar d.o.o.

Osrednja opazovalnica, foto: Tilen Basle

Osrednja opazovalnica, foto: Tilen Basle

V naslednjih dveh mesecih bo potekalo še opremljanje objektov s pohištvom, informacijsko in varnostno opremo ter razstavami in drugimi interpretativnimi elementi. Poleg tega bodo porušena stara opazovališča ob učni poti na bonifiki, ki so v zadnjem letu povsem dotrajala, na njihovem mestu pa bodo postavljena nova z dodatnimi nadstreški. Po gradbenih delih bo tudi učna pot povrnjena v prvotno stanje, skupaj z manjšimi krajinskimi ureditvami, predvsem zasaditvami ob objektih.

Celotna vrednost investicije skupaj z dokumentacijo in opremo je na podlagi odločbe o dodelitvi sredstev ocenjena na 3.373.380 EUR. Delno jo financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki prispeva 2.350.489,67 EUR. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.

Sporočilo za javnost  (PDF)

Evropski dan opazovanja ptic 2015

Milijoni ptic selivk bodo v teh tednih zapustili Evropo in se podali na pot proti prezimovališčem v Afriki. Skupaj z BirdLife International vas vabimo, da izkoristite priložnost in med 3. in 4. oktobrom 2015 odkrijete fascinanten svet ptičjih selitev.

Letos vas skupaj s 37 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete dejstvom o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Pripravili bomo informacijske točke in izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Nedavno objavljena študija zveze BirdLife International je pokazala, da je letno na območju Mediterana ubitih 25 milijonov ptic selivk. Mnoge partnerske organizacije so si kot prioriteto zadale ustavitev nepotrebnega ubijanja ptic. Cilj letošnjega Evropskega dneva opazovanje ptic je tako osveščanje javnosti o čudežih selitve ptic in njihovih potrebah na gnezdiščih, med selitvijo kot tudi na prezimovališčih.

Evropski dan opazovanja ptic je letni dogodek, ki ga sestavlja na stotine aktivnosti, ki jih organizirajo nacionalni partnerji zveze BirdLife International. V preteklem letu je na dogodku sodelovalo 38 organizacij, katere so skupaj organizirale 1,184 dogodkov z več kot 33.000 udeleženci. Kar je še posebej navdušujoče je podatek, da smo skupaj prešteli 7,5 milijonov ptic, kar je najvišje število v zgodovini dogodka!

Letošnji dogodek koordinira nizozemski partner Vogelbescherming Nederland, ki bo kasneje tudi sprejel in analiziral letošnje podatke.

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na vseh koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

2015_9_22_EuroBirdwatch2015

Dogodki v okviru Evropskega dneva opazovanja ptic 2015

3. oktober (sobota):

  • Informativna stojnica v Ljubljani (tržnica Center) – med 9. in 12. uro
  • Informativna stojnica pri vhodu v Naravni rezervat Škocjanski zatok – med 10. in 13. uro (Dogodek sofinancira Mestna občina Koper.)
  • Izlet in obročkanje ptic v Kočevskem rogu – več informacij pri koordinatorju izleta, Gregorju Bernardu: gregor.bernard@siol.net, 041 830 463

4. oktober (nedelja):

  • Spoznavanje ptic ob Koseškem bajerju – opazovalna točka med 10. in 13. uro, ob 10. in ob 12. uri bo po učni poti okoli bajerja organizirano enourno vodenje
  • Spoznavanje ptic v parku Tivoli – opazovalna točka ob Tivolskem ribniku med 9. in 12. uro, ob 9. uri izlet (zbor na parkirišču pred kopališčem v Tivoliju)
  • Ptice okoli nas (Mariborski mestni park) – zbor ob 9. uri pred mestnim akvarijem Maribor
  • Zadrževalnik Medvedce – zbor ob 8:30 pred Železniško postajo Pragersko
  • Izlet ob Gajševskem jezeru – zbor ob 8. uri na parkirišču v Grabah

Več informacij o aktivnostih najdete v napovedniku.

Sporočilo za javnost  PDF

Bliža se PTIČARIJADA 2015

Letošnja Ptičarijada bo potekala na Primorskem, na območju občine Ilirska Bistrica, in sicer v soboto, 10. oktobra 2015. Tekmovalni del bo potekal dopoldan, srečanje ptičarjev, ki predstavlja družabni del Ptičarijade, pa smo letos zaradi pravljične številke (ta je že sedma) razširili in bo potekal preko popoldneva in noči. Tekmovanje seveda ni pogoj za srečanje, zato pridite, veseli vas bomo!

Ptičarijada 2014 je potekala na Dolenjskem. Skupno je bila zabeležena 101 vrsta ptice. Foto: Gregor Bernard

Ptičarijada 2014 je potekala na Dolenjskem. Skupno je bila zabeležena 101 vrsta ptice. Foto: Gregor Bernard

Tekmovalni del

Tako kot vsa leta doslej, se bodo skupine pomerile v dveh disciplinah: številu opazovanih in številu fotografiranih vrst. Skupino morajo sestavljati vsaj trije člani. Omejitev navzgor je samo posredna, saj se morajo prevažati z enim vozilom in na terenu delovati kot skupina. Izbira taktike je seveda prosta, a bo letos bo zaradi zelo raznolikega tekmovalnega poligona zelo pomembna. Zaključek tekmovalnega dela bo popoldan v Črnem dolu (glej spodaj), kjer bo razglasitev rezultatov in podelitev zmagovalnih majic.

Družabni del

Srečanje po tekmovanju je letos namenjeno vsem članom in prostovoljcem društva. Malo je trenutkov, ko se lahko srečamo in jeseni, ko je terenov za ptice manj, je še najlažje. Tisti, ki boste dopoldan tekmovali, ne rabite spodbude, zatorej vabljeni tudi vsi ostali, da se nam pridružite. Druženje bo letos v Črnem dolu (Z od Sviščakov) ob taborniški koči, kjer se bo dalo tudi prespati. In kakor se za taborniški kraj spodobi, bo zvečer taborni ogenj in poslušanje jelenovega ruka.

Zaradi zelo slabe vremenske napovedi je odpovedan izlet na Volovjo reber v nedeljo, 11.10., po Ptičarijadi. Ptičarijada pa bo in tudi v koči bo mogoče prespati.

Zaradi lažje organizacije dogodka vas prosimo, da se najkasneje do 30.9.2015 (če boste tudi tekmovali) oziroma najkasneje do 5.10.2015 (če se nam boste pridružili le popoldne na družabnem delu) prijavite pri Katarini Denac na naslov katarina.denac@dopps.si. Vsem tistim, ki se boste prijavili v tekmovalni del, bomo teden dni pred Ptičarijado poslali natančna navodila. Zdaj si torej rezervirajte čas in pa za Ptičarijado navdušite še kakšnega od svojih kolegov!

Kosec na Barju 2015, rezultati popisa

Letošnji popis koscev na Ljubljanskem barju razkriva, da se je njegov življenjski prostor močno skrčil. Na Barju so le še tri nekoliko večja območja s pomembnim deležem primernega habitat za kosca: (1) ob reki
Iščici, (2) okrog NR Iški morost in vasi Lipe ter (3) med Bevkami in Notranjimi Goricami.

Zemljevid

Rjavi poligoni predstavljajo mesta z istopajočo gostoto koscev. Izrisani so s Kernelovo metodo. Intenzivnejša barva ustreza večji gostoti.

Ljubljansko barje je že veliko let pod posebnim drobnogledom ornitologov, saj gre za eno izmed najbolj dragocenih območij za travniške in druge vrste ptic kmetijske kulturne krajine pri nas. Tukaj med drugim prebiva tudi največja slovenska populacija koscev, saj jih na Barjanskih mokrotnih travnikih gnezdi skoraj polovica. Prostovoljci na društvu število pojočih samcev preštejemo vsako let že od leta 2002, dvakrat pa smo jih tudi v 90. letih.

Tomaž Jančar, koordinator popisa, je po analizi podatkov povedal: “Rezultati kažejo, da je letos znova pelo več samcev, kar je seveda razveseljivo. Poleg morda ugodnejših vremenskih razmer lahko to verjetno pripišemo tudi dejstvu, da smo letos popise opravili časovno bolj skoncentrirano in prej, ko je bilo pokošenih še nekoliko manj travnikov.”

Sadove so obrodile tudi dodatne delavnice za popisovalce spomladi: “Letos smo s pomočjo prostovoljcev napravili izjemen napredek pri natančnosti določanja lokacij. Velik del ploskev je bil popisan s pomočjo GPS naprav ali s pomočjo triangulacije. To je zelo pomembno, saj bomo tako lahko natančneje analizirali, kaj se je s temi travniki tekom leta dogajalo, in koliko koscev sploh lahko uspešno odgnezdi.”

Kosec, foto: Tomaž Mihelič

Število pojočih samcev koscev (Crex crex) se je na Ljubljanskem barju, najpomembnejšem območju zanje v Sloveniji, od začetka 90. let že skoraj prepolovilo.
foto: Tomaž Mihelič

Za kosce je na Ljubljanskem barju vse manj prostora

Žal je populacija koscev na Barju od začetka 90. let upadla že za skoraj polovico, nič bolje pa ne kaže tudi na večini drugih pomembnejših območjih zanje v državi. Glavni vzrok za nazadovanje je intenzivno kmetijstvo, v zadnjih letih na Ljubljanskem barju predvsem v obliki intenzifikacije ekstenzivnih travnikov in zgodnje košnje, ki koscu ne omogoča niti vzreje prvega legla.

Z namenom večjega razumevanja vpliva intenzifikacije rabe travnikov na koščevo populacijo smo zato na društvu hkrati s popisi koscev tudi letos organizirali popis pokošenosti travnikov in rabe drugih zemljišč, s čimer želimo posredno raziskati njihov gnezditveni uspeh. Te podatke ornitologi trenutno še analizirajo, zato bodo rezultati predvidoma znani v naslednjem mesecu.

Rezultati popisa kosca na Ljubljanskem barju v letu 2015 – predstavitev (ppsx)

V Mediteranu vsako leto ilegalno pobitih 25 milijonov ptic

Zveza BirdLife International je izdala prvo poročilo o ilegalnem pobijanju ptic na območju Mediterana. Poročilo razkriva šokantne podatke o smrtnem davku, ki ga plačujejo mnoge vrste ptic na tem območju.

Nezakonito ustreljene, ulovljene v pasti ali celo na limanice: poročilo ocenjuje, da je na območju letno nezakonito ubitih 25 milijonov ptic. S pomočjo partnerjev zveze BirdLife International je bila sestavljena lestvica desetih držav na območju Mediterana, kjer letno pobijejo največje število ptic. Poročilo izpostavlja območja, kjer je potrebno poostriti in izboljšati naravovarstvene ukrepe.

Države, katerih situacija je trenutno zelo nestabilna, kot so Sirija in Libija so se na lestvici uvrstile najvišje, vendar zelo visoko najdemo tudi nekatere evropske države. Italija zaostaja le za Egiptom po povprečnem številu nezakonito ubitih ptic na leto, medtem ko območje Famaguste na Cipru še zmerom ostaja najslabša možna postojanka za ptice v celotnem Mediteranu.

Ostale države, katere so se uvrstile na lestvico so Grčija, Francija, Hrvaška in Albanija. Čeprav se Malta ni uvrstila na lestvico, še zmerom predstavlja območje z največ ubitimi pticami na kvadratni kilometer v vsej regiji.

Poročilo nadalje prikazuje pomembnost Ptičje direktive, katera je trenutno pod drobnogledom Evropske komisije, in daje nove razloge, zakaj bi slednja morala biti bolje izvajana, in ne okrnjena.

2015_25_8_zemljevid_lov_birdlife

Zemljevid ilegalnega lova ptic v Mediteranu. Vir: BirdLife International

Poročilo odkriva tudi najpogostejše metode ubijanja ptica na območju Mediterana; te so nelegalno streljanje ptic, lov v mreže s pomočjo predvajanja posnetkov ptičjega petja, ki privabi ptice in nastavljanje limanic, vej katere so premazane z lepilom, na katere se ptice prilepijo. Slednja metoda je izjemno kruta, saj ptice v mukah umirajo dlje časa.

Med vrstami ptic, katerih največje število konča pod krivolovci je na prvem mestu ščinkavec (2,9 milijona letno), sledijo pa mu črnoglavka (1,8 milijona), prepelica (1,6 milijona) in cikovt (1,2 milijona). Varne niso tudi mnoge mednarodno ogrožene vrste, katere v velikem številu delijo usodo s svojimi zdaj pogostejšimi sorodnicami.

Celotno novico lahko najdene na spletni strani BirdLife International, poročilo o krivolovu pa na tej povezavi.

Čez nevarna območja potujejo tudi bele štorklje

2015_25_8_zemljevid_zuri_fortuna

Zuri in Fortuna prečkata nevarne kraje.

Vsa nevarna območja na poti na jug prečkajo tudi evropske bele štorklje, katere so prav v tem trenutku na poti v Afriko. Čeprav zelo markantna in čudovita ptica, pa tudi bele štorklje niso varne pred lovci in pastmi, ki jim prežijo na poti.

V začetku julija smo v bližini Grosuplja z GPS sledilno napravo opremili dve mladi beli štorklji, kateri smo poimenovali Zuri in Fortuna. Njuno potovanje v Afriko se je pričelo 10. avgusta 2015, Evropo pa sta nekaj dni kasneje zapustili preko Bosporskega preliva. Zuri se sedaj (25. avgust 2015) nahaja v Siriji, Fortuna pa na jugu Turčije. Njuno pot in dogodke na poti lahko spremljate TUKAJ.

Pred njima so problematične države, katere na lestvici poročila zveze BirdLife International o krivolovu v Mediteranu najdemo v samem vrhu (Egipt, Sirija, Libanon). Prav zato vsi zelo budno spremljamo njuno pot in upamo, da uspešno preletita vse težave in varno prispeta na cilj, kjerkoli že bo.

Mladi beli štorklji, Zuri in Fortuna, na poti proti Bosporju

2015_8_17_fortuna_katarinadenac

Mlada Fortuna med nameščanjem oddajnika.
foto: Katarina Denac

V soboto, 4.7.2015, smo v Ponovi vasi pri Grosupljem ob pomoči obročkovalca Pavleta Štirna z GPS sledilno napravo opremili dve mladi beli štorklji. Poimenovali smo ju Zuri, kar v svahiliju pomeni »kraljica«, ter Fortuna, čeprav nam njun spol ni znan. Pomagali nam bosta pri razkrivanju selitvenih poti slovenskih belih štorkelj, za katere je bilo do sedaj s pomočjo sicer obsežnega obročkanja mladičev zbranih le malo podatkov.

Zuri in Fortuna sta iz gnezda prvič poleteli 29.7., nato pa naslednje tri dni ponovno ostajali na gnezdu, najbrž v upanju, da ju bodo starši hranili še naprej. Ker odrasle bele štorklje mladiče prisilijo k poletanju na tak način, da jih stradajo, sta Zuri in Fortuna od 2.8. dalje pričeli s krajšimi premiki na travnike in njive v neposredni okolici svojega domačega gnezda.

Štorklji sta na poti v Afriko

2015_8_17_zuri_katarinadenac

Fortuna z oddajnikom, kateri bo sporočal njeno lokacijo. foto: Katarina Denac

V ponedeljek, 10.8., pa se je začela njuna prava selitvena pot, saj sta odleteli na zahodni del Šentjernejskega polja (med Čadraže in Dobruško vas) in tam preživeli še ves naslednji dan. Zatem sta leteli mimo Lonjskega polja, Slavonskega Broda in Beograda do Donave, nato pa ob reki proti Bolgariji. Do 17.8. sta potovali skupaj, zato bi bilo prav zanimivo vedeti, ali je z njima tudi tretji mladič iz istega gnezda. Tega dne so se njune poti prvič ločile in na večer je njuna medsebojna razdalja znašala okoli 55 km.

Trenutno (19.8. ob 6. uri zjutraj) se Fortuna nahaja 17 km JV od bolgarskega mesta Jambol, Zuri pa 16 km SZ od turškega mesta Lüleburgaz. Ločuje ju približno 110 km zračne razdalje. Dosledno letita v smeri JV, zaradi česar lahko z veliko gotovostjo sklepamo, da bosta v Afriko poleteli prek turškega Bosporja.

Na naši spletni strani bomo novice o njuni poti redno objavljali, tako da vas vabimo k spremljanju!

Raziskavo nam je finančno omogočila družba Comita d.d. v okviru združenja EBC (European Business Congress EBC).

Ares – sredozemski sokol z otoka Visa

Med letošnjim dopustovanjem na otoku Visu je mlad slovenski ornitolog skupaj z družino naletel na prav zanimiv prizor. V vodnjaku je našel še živega sredozemskega sokola in v trenutku je stekla reševalna akcija. Sokol je preživel in okreval, dobil pa je tudi ime – Ares.

2015_8_17_ares_sokol_vis_roklobnik

Ares je nesrečno padel v vodno jamo.
foto: Rok Lobnik

Da lahko na Slovence naletimo marsikje je že dogo znano, kljub temu, da nas je zgolj dva milijona. V poletnih mesecih pa nas je še posebej veliko na Hrvaškem, ki že mnoga leta velja za najbolj priljubljeno turistično destinacijo. Kljub temu, da smo ponavadi v dopustniškem duhu nekoliko bolj leni, pa mnogi ves čas oprezajo za zanimivimi stvarmi in so zmeraj pripravljeni pomagati. Takšna je tudi dopustniška zgodba našega mladega ornitologa Roka Lobnika iz Maribora, ki je med dopustovanjem na otoku Visu skupaj z družino pred gotovo smrtjo rešil mladega sredozemskega sokola.

Rok pripoveduje: “Ob ogledu otoka Visa smo se vračali iz raketne baze Stupišće. V jami za zbiranje deževnice smo zagledali sredozemskega sokola (Falco eleonorae), ki se je oklepal palice v jami in ni mogel poleteti. S skupnimi močmi smo sokola rešili na kopno in ga z džipom odpeljali v Komižo.

Sokolu smo dali ime Ares (grški bog vojne, ker smo ga našli v bližini topovske baze). Vodnik je obljubil, da bo zanj poskrbel in nas po mailu obvestil, kako je z njim. Tako sem izvedel, da so Aresa s trajektom odpeljali v Split, kjer so ga prevzeli člani Sokolarskega centra. Aries sedaj okreva v sokolarskem zatočišču v Šibeniku. Sporočili so nam tudi, da se bo že naslednji teden vrnil na otok Vis. Srečno Ares!

Dogodek je posnela tudi hrvaška televizija, prispevek pa si lahko ogledate na tej POVEZAVI.

Roku čestitamo za pogumno in plemenito dejanje, Aresu pa želimo uspešno okrevanje, selitev in povratek na otok Vis v prihodnjem letu.

Rekordno število državljanov EU poziva k zaščiti narave

alarm_za_naravo_beloglavka_agustin_povedano_flickr

Evropo je združilo varstvo narave – državljani EU se zavedajo izjemnih koristi skupnih predpisov varstva narave, ki so postali evropski standard kvalitete življenja. Temu se ne bomo odpovedali.
foto: Agustin Povedano, Flickr

Evropsko komisijo je k ohranitvi obstoječe evropske naravovarstvene zakonodaje pozvalo več kot pol milijona ljudi. To je daleč navečje število odzivov na katero koli javno posvetovanje Evropske komisije o zakonodaji EU v zgodovini Evropske unije.

V maju so evropske okoljske organizacije začele s spletno kampanjo z naslovom »Alarm za naravo« , ki je odziv na predlog Evropske komisije za presojo učinkovitosti naravovarstvene zakonodaje v EU. Namen kampanje je opozoriti na pomen boljšega izvajanja obstoječih pravil te zakonodaje, ki jo poznamo pod imenom Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih.

Poleg kar 520.000 državljanov je v kampanji sodelovalo tudi več kot 120 okoljskih nevladnih organizacij, ki so evropskim odločevalcem poslale jasno sporočilo: »Naravovarstveni zakoni v EU se ne smejo spreminjati, potrebno pa jih je bolje izvajati!« K temu sporočilu je svoj glas v kampanji prispevalo tudi 1.310 Slovencev ter 13 slovenskih nevladnih organizacij.

Direktivi o pticah in habitatih varujeta najvrednejšo evropsko naravno dediščino

Naravovarstvena zakonodaja v EU varuje več kot 1.000 varstveno pomembnih vrst in preko 27.000 območij ohranjene narave. Posledično je v Evropski uniji danes vzpostavljeno največje omrežje zavarovanih območij na svetu, ki ga poznamo pod imenom Natura 2000, in pokriva skoraj petino območja EU. S pomočjo te napredne zakonodaje je bilo v zadnjih desetletjih ohranjenih več karizmatičnih evropskih vrst, kot so volk, belorepec in sivi tjulenj.

Učinkovitost obeh omenjenih direktiv dokazujejo tudi znanstvene študije (zbrane v odzivih BirdLife International, WWF, FOE in EEB). Prav omenjena zakonodaja je bila namreč podlaga za ohranitev in povečanje populacij številnih ogroženih vrst in življenjskih okolij, poleg tega pa učinkovito prispeva tudi k socio-ekonomskem razvoju lokalnih skupnosti in regij.

Naravovarstveno zakonodajo EU podpira tudi večina deležnikov na evropskem nivoju

Vzporedno z javnim posvetovanjem je Evropska komisija izvedla tudi posvetovanje s širokim krogom deležnikov, vključno z državnimi organi, upravljavci zemljišč, gospodarstvom in okoljskimi nevladnimi organizacijami. Velika večina zbranih dokazov in odzivov podpira obe direktivi ter kaže na potrebo po boljšem izvajanju te zakonodaje in nuji po povečanju financiranja ohranjanja narave.

K reviziji in spremembam obstoječe zakonodaje je pozvalo zelo malo deležnikov, predvsem nekatere organizacije iz kmetijskega sektorja, združenje lastnikov gozdov in evropski lobij za industrijski ribolov. Po drugi strani pa so obe direktivi močno podprli napredni gospodarski sektorji na evropskem nivoju, kot so industrija za proizvodnjo cementa, upravljavci električnih omrežij, ekološko kmetijstvo in turistični sektor.