Od petka, 10. aprila 2015, pa do nedelje, 12. aprila 2015, smo se združili prostovoljci DOPPS in s skupnimi močmi popisali nekatera za ptice pomembna območja na Pohorju. Ob lepem vremenu se nas je zbralo kar nekaj in tako združilo prijetno s koristnim.
Udeleženci prvega skupinskega popisa na Pohorju 2015. foto: Tomaž Mihelič
Pohorski gozdovi so dom mnogih skrivnostnih in ogroženih vrst ptic
S popisi, kot je bil ta pretekli vikend, želimo na društvu zbrati podatke o številčnosti in pojavljanju nekaterih redkih in ogroženih vrst ptic, prebivalk starih in umirjenih gozdov. Vrste, katerim smo namenili posebno pozornost, so divji petelin, ruševec, gozdni jereb, koconogi čuk, mali skovik, triprsti detel in črna žolna. Vsem vrstam je skupno to, da živijo zelo skrivnostno življenje odmaknjeno od ljudi, kar pa ob vse večjem pritisku ljudi na območju Pohorja danes za nekatere vrste predstavlja velik problem.
V treh dneh popisa smo prostovoljci zabeležili več kot 20 malih skovikov in 20 triprstih detlov ter zabeležili prisotnost divjega petelina na treh in ruševca na enem rastišču. Slabo odzivni so bili koconogi čuki, saj na več kot 70 popisanih točkah nismo zabeležili niti enega.
Popisa se je skupaj udeležilo 24 popisovalcev. Zahvaljujemo se jim za pomoč, čudovito družbo ter neprespane noči, ki so jih preživeli skupaj s skrivnostnimi pticami in namenili varstvu narave. Le z dobrimi podatki, informacijami ter voljo lahko v prihodnje kakšno stvar premaknemo na bolje! Skupaj se že veselimo prihodnjega popisa!
Ponovitev popisa bo v mesecu maju.
V mesecu maju bomo popis, katerega smo izvedli pretekli vikend, ponovili. S tem lahko dobimo kvalitetnejše podatke in zmanjšamo možnost napak. Že sedaj vas vabimo, da se nam na Pohorju pridružite med 15. in 17. majem. Zaenkrat bo dovolj, da si na svojem koledarju te datume označite in dopišete “Naredil bom nekaj zase in naravo” ali kaj podobnega. Več informacij pa kmalu. Lepo vabljeni!
Vsako leto se člani DOPPS zberejo na Letnem zboru članov, kjer se v nekaj urah povzame dogajanje preteklega leta. Letošnje srečanje je potekalo v petek, 3. aprila 2015, v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani. Zbora se je udeležilo 44 članov.
Letošnje skupščine se je udeležilo 44 članov DOPPS. foto: Peter Legiša
Uvodnemu pozdravu in nagovoru predsednika DOPPS Rudolfa Tekavčiča so sledili slikoviti povzetki društvenih aktivnosti ter dosežkov v preteklem letu.
Leto 2014 v znamenju številnih raziskav
Spremljanje stanja in varstvo ptic ter njihovih habitatov sodijo med osrednje društvene dejavnosti, o dogajanju v preteklem letu je poročal Varstveno ornitološki sektor DOPPS, ki je s pomočjo številnih prostovoljcev uspešno izvedel mnogo popisov in raziskav. V okviru projekta SIMARINE-NATURA smo zaključili telemetrijo sredozemskih vranjekov in pripravili strokovne podlage predloga morskih območij IBA za sredozemskega vranjeka v Sloveniji. Z GPS oddajnikom smo opremili črno štorkljo – Frančka, ki nam je že pomagal razkriti kar nekaj tančic iz skrivnostnega življenja teh ptic.
Naravni rezervati – z ljubeznijo do narave
Leto 2014 je bilo prelomno za Naravni rezervat Škocjanski zatok, saj se je v oktobru začela že težko pričakovana gradnja objektov. Pod okriljem projekta LIVEDRAVA nastaja Naravni rezervat Ormoške lagune, kjer smo v preteklem letu izvedli in zaključili z urejanjem habitata, dovodom vode v lagune in vzpostavitvijo osnovne infrastrukture za obiskovalce. Bilo je opravljeno veliko dela, vendar ga prav toliko še čaka in s prav takšno vnemo smo stopili tudi v leto 2015.
V prostovoljstvu je moč
V preteklem letu smo na društvu ustanovili novo, Dolenjsko sekcijo, ki kot ostale sekcije z različnimi aktivnostmi vestno in s srcem skrbi za ozaveščanje ter spodbujanje ljudi do ohranjanja narave. Za širšo javnost smo skupaj izvedli 24 predavanj in 42 izletov, ki se jih je udeležilo 1.089 ljubiteljev ptic in narave. Ker se na društvu zavedamo, da “na mladih svet stoji” smo organizirali tudi dva tabora za mlade ornitologe in ornitološki vikend Pomurske sekcije.
Podelili smo priznanja v treh kategorijah
Zlati legat je nagrada, ki jo DOPPS podeljuje slovenskim ornitologom za najboljše delo s področja ornitologije objavljeno doma ali na tujem. Na letošnjem zboru članov smo Zlatega legata za delo objavljeno v letu 2013 podelili Davorinu Tometu, Alu Vrezcu in Dejanu Bordjanu, avtorjem knjige Ptice Ljubljane in okolice.
Nagrado Aviana 2014 je prejela Vaška skupnost Loka, ki je ustanovila društvo Gugo, kakor oni imenujejo veliko uharico, ki je namenjeno ohranjanju tradicionalnih izročil vasi in si gugota izbrali za simbol društva in vasi. foto: Peter Legiša
Priznanje Aviana za zgledno naravovarstveno dejanje, izvedeno samoiniciativno in nesebično, je letos prejela Vaška skupnost Loka. Vaščani Loke so se samoiniciativno zavzeli za ohranitev gnezdišča velike uharice nad vasjo in jo prepoznali kot vrednoto in razpoznavni znak vasi. Njihova opredelitev in zavzemanje pa za razliko od mnogih ni ostala le načelna in teoretična ampak se je kmalu pokazala s konkretnimi dejanji. Dosegli so, da se je nelegalno plezališče, ki bi lahko ogrozilo veliko uharico, zaprlo in da bodo klini odstranjeni. Prav tako so ustanovili društvo Gugo, kakor oni imenujejo veliko uharico, ki je namenjeno ohranjanju tradicionalnih izročil vasi in si gugota izbrali za simbol društva in vasi.
V tretji kategoriji “Ornitolog leta 2014” smo podelili dve priznanji, in sicer Mateju Gamserju za največje število opaženih in v spletno bazo NOAGS vnešenih vrst (kar 271), in Dejanu Bordjanu za največje število vnešenih opazovanj (preko 5.000).
Predstavili smo nov videospot o reki Dravi
Ob zaključku tokratnega letnega zbora članov smo zbranim predstavili videospot z naslovom Drava – darilo narave za vse generacije, ki je izšel v okviru projekta LIVEDRAVA, Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (LIFE11 NAT/SI/882). Videospot predstavlja življenje ob reki in dolgoletni trud članov in prostovoljcev društva za njegovo ohranitev, hkrati pa napoveduje izid kratkega dokumentarnega filma, ki bo izšel v septembru 2015.
Povzetke nekaterih dosežkov preteklega leta lahko preberete v publikaciji Letimo skupaj! – Naši dosežki v letu 2014, ki je izšla v začetku marca 2015.
Na Ribniško-kočevskem območju poznamo vsaj dve gnezdišči bele štorklje. Prvi par je pred leti gnezdo spletel na dimniku šole v Stari Cerkvi. Drugo, ki se nahaja v Ribnici, pa smo v torek, 2. aprila, zaradi varnosti iz silosa preselili na drog z gnezdilnim podstavkom.
Oba spola sta si pri belih štorkljah zelo podobna, vendar so samci večinoma večji in imajo masivnejši kljun. Pri mladih pticah so kljun in dolge noge temnejše rdeče barve. Ptice tehtajo med 2,6 in 4,5 kilogrami. V dolžino merijo 100-125 cm, razpon kril pa znaša med 155 in 165 cm. Foto: Aleksander Kozina
Akcije premeščanja gnezd – uspešno sodelovanje za dobrobit ptic
Glede na pretežno gozdnatost Ribniško-kočevskega območja bi tu pričakovali vse kaj drugega kot belo štorkljo. In vendar si je pred leti prvi par gnezdo spletel na šolskem dimniku v Stari Cerkvi pri Kočevju. Nadebudnemu paru so že pomagali in gnezdo pred kurilno sezono dvignili na podstavek. Drugo gnezdo pa je bilo v torek, 2. aprila, iz silosa preseljeno na drog z gnezdilnim podstavkom, ki je sedaj nameščen na koncu Obrtne cone Ugar v Ribnici.
Podobne akcije prestavitev gnezda na Zavodu RS za varstvo narave redno izvajajo, še posebej v SV Sloveniji, kjer je štorkelj več, v zadnjih letih pa tudi na Gorenjskem in Dolenjskem. Omenjeno gnezdo v Ribnici je bilo prestavljeno na novo postavljeni gnezdilni drog v neposredni bližini starega gnezda. Podstavek za gnezdo smo zagotovili na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) ob finančni pomoči podjetja Comita, drog je zagotovil in postavil Elektro Ljubljana, DE Kočevje, fizično prestavitev gnezda pa so izvedli člani Prostovoljnega gasilskega društva Ribnica. Akcijo je koordiniral Zavod RS za varstvo narave.
Večino gnezd bele štorklje zgradijo na električnih drogovih. Gnezda so okrogla, znesena iz vej in blata. Štorklje vanje znesejo do pet jajc. foto: Dejan Bordjan
2014 je bilo rekordno leto
V Sloveniji se je v zadnjih dvajsetih letih število belih štorkelj povečalo. Leta 2014 je tako pri nas gnezdilo 266 parov, kar je največ doslej. Od teh je bilo 215 parov uspešnih, kar pomeni, da je iz gnezda uspešno poletel vsaj en mladič. Skupno število poletelih mladičev je bilo 523, kar je precej veliko, saj je poleg lanskega leta samo še v štirih letih v Sloveniji poletelo več kot 500 mladičev. V letu 2014 so bile sicer razmere za gnezdenje za bele štorklje dokaj neugodne, zato je bilo veliko število mladičev najverjetneje bolj posledica velikega števila gnezdečih parov.
Širitev gnezditvenega območja
V zadnjih letih se štorklje iz tradicionalnega območja razširjenosti na severovzhodu Slovenije širijo predvsem v osrednjo Slovenijo in dalje proti zahodu. Tako so se bele štorklje že uspešno razširile oziroma vrnile na Savsko in Krško ravan, Ljubljansko barje, Grosuplje ter na kraška polja na Notranjskem.
Gnezdo bele štorklje v Ribnici je bilo uspešno prestavljeno iz silosa na drog z gnezdilnim podstavkom. foto: DOPPS
Populacija se v Sloveniji povečuje predvsem na Krški ravni, kjer očitno nosilnost okolja še ni dosežena, saj je tudi gnezditveni uspeh tam še vedno največji. Nasprotno je število parov na tradicionalni Murski ravni vsako leto manjše in tam je tudi najslabši gnezditveni uspeh.
Bela štorklja je ranljiva vrsta
Kljub povečanju populacije je bela štorklja ranljiva vrsta, saj je njen prehranjevalni habitat močno ogrožen. Glavni grožnji za uspešno gnezdenje te karizmatične vrste sta intenziviranje kmetijstva in izsuševanje mokrišč, saj obe dejavnosti uničujeta njena prehranjevalna območja.
Osebna izkaznica
Bela štorklja (Ciconia ciconia) je selivka in prezimuje v Afriki južno od Sahare. Selitev na jug se začne avgusta. V Slovenijo se štorklje vrnejo konec marca ali v začetku aprila. Najprej priletijo samci, ki skušajo zasesti stara gnezda, nekaj dni za njimi pa priletijo še samice. Štorklja se prehranjuje z dvoživkami, žuželkami, malimi sesalci, plazilci in deževniki. Hrano poišče na travnikih, pašnikih in poljih.
Končno! Pomlad je tu in z njo pestro dogajanje v naravi. Že nekaj časa spremljamo vračanje selivk. Mogoče veste, kako se je razvijala selitev pri pticah?
Preberite si članek o Evoluciji selitve Tine Petras. Ker v zadnjem času na selitvi videvamo redko in skrivnostno ptico – dularja, je portret o njem pripravil Domen Stanič. V povezavi s selitvami vas bo gotovo zanimalo tudi spremljanje znanilk pomladi. Akcija Pomlad je tu! že poteka, zato vabljeni k vnašanju podatkov. Začeli pa so se tudi raznorazni popisi. Kako pomembne podatke o stanju ptic v Sloveniji lahko dobimo z njimi, lahko izveste v članku o barjanskih travnikih, ki so za nekatere travniške ptice smrtonosni privid.
Pišemo pa tudi »zgodbo« o zlatem šakalu, ki v zadnjem času zbuja kar nekaj polemik, saj je bil še do nedavnega v Sloveniji zaščitena vrsta, danes pa je uvrščen na seznam lovnih vrst. Mogoče vas zamika potovanje v osrčje nekdanje svilene poti – v nekdanjo sovjetsko Osrednjo Azijo? Pisali smo tudi o Googlu 16. stoletja – Conradu Gesnerju – pionirju sodobne ornitologije. Želite izvedeti, kateri krivokljuni so se pri nas zadrževali konec 19. stoletja? V Svetu ptic bomo letos objavljali novice o zanimivih primerkih ptic iz zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Tudi društveno dogajanje je bilo v prvih treh mesecih novega leta pestro. Začeli smo z Januarskim štetjem vodnih ptic, nadaljevali z akcijo Ptice okoli nas, pomlad obeležili z Gregorjevim. Obročkovalci so se zbrali na 1. Kongresu obročkovalcev Slovenije, pišemo pa tudi o naši medijski zvezdi – Frančku, črni štorklji, o Zimskem mladinskem ornitološkem taboru Drava ter o sramotnem opustošenju reke Iščice na Ljubljanskem barju.
Kazalo
4 Ptice naših krajev// Al Vrezec, Jurij Hanžel
6 Evolucija selitve ptic// Tina Petras
9 Beloperuti krivokljun// Al Vrezec
10 Nekdanja sovjetska Osrednja Azija// Janez Mihovec
12 Barjanski travniki – smrtonosni privid// Tomaž Jančar
14 Zlati šakal – nova lovna vrsta v Sloveniji// Jasna Mladenovič, Miha Krofel, Tomaž Berce, Mateja Deržič
16 Dular// Domen Stanič
24 Črnovrati ponirek na Medvedcih//Jure Novak
26 Conrad Gesner – rojstvo sodobne ornitologije// Petra Vrh Vrezec, Al Vrezec
28 Pomladna opazovanja v naravi
30 Mladi spoznavali bogastvo reke Drave// Tilen Basle
31 Za nami je Januarsko štetje vodnih ptic 2015// Tilen Basle
32 Pomlad je že tu!// Barbara Vidmar
32 Akcija “Ptice okoli nas” je zakljuena// Tilen Basle
V soboto, 28. marca 2015, je Severnoprimorska sekcija DOPPS organizirala delovno akcijo postavljanja prež za črnočelega srakoperja na Ajdovskem polju, Štajerska sekcija pa je medtem uredila peščene stene za breguljko in vodomca ob reki Dravi.
Da bodo ptice imele kje »sedeti«…
Prostovoljci so postavili štiri metre visoke akacijeve preže. foto: DOPPS
Sobotne delovne akcije na Ajdovskem polju, ki jo je organizirala Severnoprimorska sekcija, se je udeležilo devet prostovoljcev. S skupnimi močmi in delovno vnemo so postavili 38 štirimetrskih akacijevih hlodov ter tako v močno degradirano kmetijsko krajino vrnili nekaj struktur in s tem življenja. Ta sedaj izgleda veliko prijaznejše, novih struktur pa se bodo zagotovo razveselili tudi črnočeli srakoperji in druge živali. Že med postavljanjem prež so jih odkrile šmarnice, ki so na njih zadovoljno posedale.
Peter Krečič, soorganizator akcije: “Izjemno sem vesel, da smo akcijo uspešno zaključili. Je pa to zgolj ena faza v sklopu širšega projekta izvajanja varstvenih ukrepov za ohranitev črnočelega srakoperja v Vipavski dolini, ki je trenutno najpomembnejše območje za to vrsto v Sloveniji. Veselim se že povratka teh ptic s selitve, hkrati pa vse zainteresirane vabim k sodelovanju.”
Prostovoljci so ob reki Dravi uredili približno 110 metrov peščenih sten. foto: Gregor Šubic
… in gnezditi!
Medtem ko so kolegi na Ajdovskem polju v zemljo zasajali preže, so prostovoljci Štajerske sekcije na drugem koncu Slovenije ob brežine reke Drave zasajali motike, krampe in drugo orodje. S skupnimi močmi so ponovno uredili približno 110 metrov peščenih rečnih brežin, ki bodo breguljkam in vodomcem omogočili gnezditev. V akciji je sodelovalo 14 prostovoljcev, ki so delo ob sončnem sobotnem dnevu končali v nekaj urah.
“Urejanje rečnih brežin za breguljko in vodomca je ena najstarejših prostovoljnih akcij Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Brez pomoči številnih generacij prostovoljcev bi breguljka z reke Drave izginila že dolgo tega, saj se peščene stene zaradi spremenjene rečne dinamike ne tvorijo več,” je povedal Tilen Basle, organizator akcije.
Prisrčno vas vabimo, da se udeležite letnega zbora članov, ki bo v petek, 3. aprila 2015, ob 17:00, v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), v Prešernovi dvorani, Novi trg 4, Ljubljana. Več informacij najdete na priloženem vabilu spodaj.
Gradnja objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok je na pomembni prelomnici. Po zaključku globokega temeljenja ter zemeljskih in betonskih del na glavnih objektih se je pred nekaj dnevi začelo postavljanje lesene nosilne konstrukcije centra za obiskovalce. Na samem vhodu v naravni rezervat je tako že viden prvi del konstrukcije objekta in z njim arhitektura, ki jo je navdihnil živi svet Škocjanskega zatoka.
Poglobitve dna za vodno površino pred centrom za obiskovalce, foto: Borut Mozetič
Na javnem razpisu izbrani izvajalec del Adriaing d.o.o. iz Kopra je v začetku oktobra 2014 začel s pripravljalnimi deli za gradnjo načrtovanih objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok: centra za obiskovalce s spremljajočimi manipulativnimi površinami, hleva z oboro, osrednje in male opazovalnice ter postavitvijo oziroma rekonstrukcijo drugih opazovališč in servisnih objektov. V tem času so zaključili z globokim temeljenjem objektov in izvedli temelje centra za obiskovalce, hleva, osrednje opazovalnice ter montažnega objekta ob centru, kot tudi nasip vhodne ploščadi.
Sledila je izvedba betonske stene dvigalnega jaška in servisnega prostora v centru ter poglobitve dna za vodno površino pred centrom, ki bo obiskovalcem pred oči privabljala zanimive vrste ptic. Zaključena je tudi izvedba platoja obore in okolice hleva s traso učne poti, kot tudi premik zastiralnega nasipa v bližini hleva. Tudi na lokaciji bodoče osrednje opazovalnice so izvedena zemeljska dela, odstranjen del zastiralnega nasipa in izveden novi skupaj z vodnim zajetjem pred opazovalnico, kamor se bo odpiral podvodni pogled. Izvedena je betonska talna plošča in del sten kleti, ki se sproti zasipavajo. Na opazovališčih 6 in 7 ob laguni je izdelava temeljev še v teku, začela pa so se tudi že dela za izgradnjo objektov pod ankaransko vpadnico.
Začetek izvedbe montaže lesene konstrukcije
Izvedba montaže lesene konstrukcija centra za obiskovalce se je začela v petek, 13. marca 2015. Foto: Borut Mozetič
V tem času je naročnik gradnje Ministrstvo RS za okolje in prostor potrdil predlagane podizvajalce za dobavo in montažo lesenih konstrukcij, izvedbo elektro in strojnih instalacij ter ključavničarska dela. Izvedba montaže lesene konstrukcija centra za obiskovalce se je začela v petek, 13. marca 2015. Izvajalci so začeli z montažo konstrukcije centra za obiskovalce, kjer jih čakajo še obrtniška in instalacijska dela, in je zato tudi v vidika nadaljnjih del po terminskem načrtu čim prejšnja postavitev konstrukcije ključnega pomena. Ostali objekti so z vidika instalacijskih del manj zahtevni, saj so odprtega tipa in glavnino del predstavlja izvedba lesenih konstrukcij. Rok izvedbe objektov je v začetku junija. Hkrati z ostalimi deli se bodo izvajala tudi dela na zunanji ureditvi in komunalni infrastrukturi.
Lesena konstrukcija, foto: Iztok Škornik
Celotna vrednost investicije je ocenjena na 3.373.380 EUR
Pogodbena vrednost gradbeno obrtniških in instalacijskih del znaša 2.792.507,31 EUR z DDV. Od tega bo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj financirano 1.945.599,35 EUR. Celotna vrednost investicije skupaj z dokumentacijo in opremo je na podlagi odločbe o dodelitvi sredstev ocenjena na 3.373.380 EUR. Delno jo financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki prispeva 2.350.489,67 EUR. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.
Projekt je poleg svoje arhitekturne zasnove še posebej zanimiv tudi z vidika uporabe materiala, saj bo v lesene objekte obdelano in vgrajeno skupno kar 450 kubičnih metrov lesa. Sama gradnja, predvsem bodočega centra za obiskovalce, predstavlja eno najkompleksnejših lesenih gradenj v Sloveniji doslej.
V petek, 13. marca 2015, in soboto, 14. marca 2015, se je 207 prostovoljcev udeležilo Gugalnice – skupinskega popisa velike uharice. Letošnjo Gugalnico bomo zaključili na Štajerskem in sicer v petek, 20. marca 2015.
Velika uharica (Bubo bubo) je največja vrsta sove v Evropi. Samice, ki so nekoliko večje od samcev, lahko čez krila merijo tudi več kot 1,5 metra. Svoje gnezdišče si velika uharica običajno izbere v skalni steni, ki je eden od ključnih elementov njenega običajno več kot 10 km2 velikega ozemlja. V Sloveniji smo do sedaj našli nekaj več kot 100 gnezd te karizmatične sove, vsakoletnih popisov velike uharice na Krasu in drugod po Sloveniji pa se udeležuje preko 200 prostovoljcev.
Gugalnice na Krasu se je udeležilo kar 174 prostovoljcev, foto: Bia Rakar
Gugalnica na Krasu
V petek, 13. marca 2015, smo organizirali Gugalnico na Krasu. Udeležba je bila rekordna, saj je na popisu sodelovalo kar 172 prostovoljcev, med katerimi tudi veliko novih, nadobudnih popisovalcev. Skupaj smo popisali 41 lokacij, na katerih smo potrdili prisotnost 8 samcev velike uharice. Poleg velike uharice so udeleženci na terenu slišali tudi lesno sovo, sokola selca, sloko, žerjave. ….
Letos smo se prvič »zagugali« tudi na Dolenjsekm
Tomaž Mihelič nam je prestavil nova odkritja s terena, foto: Bia Rakar
Popis velike uharice smo nadaljevali z Gugalnico na Dolenjskem, slednja je potekala v soboto, 13. marca 2015. 35 prostovoljcev je popisalo 11 lokacij/točk.
Popisu je sledilo predavanje varstvenega ornitologa Tomaža Miheliča, ki se z veliko uharico ukvarja že 25 let. Na predavanju nam je predstavil nova odkritja nova odkritja s terena, ki jih je vsako leto veliko, saj je vrsta že več let pod drobnogledom. Še vedno se kaže, da ima vrsta največ težav z vznemirjanjem na gnezdiščih in s smrtnostjo na električnih daljnovodih, razveseljivo pa je, da so se nekateri osebki prilagodili na alternativne lokacije gnezdišč, ki vrsti ponujajo dodatne možnosti za gnezdenje.…
Popisu sledi druženje, o katerem varstveni ornitolog Tomaž Mihelič, organizator Gugalnice, pravi: »Kljub temu, da je včasih veljal Kras za najboljše območje velike uharice v Državi smo vsako leto deležni novih odkritij na Štajerskem. Štajerska je bila vsaj kar se velike uharice tiče v preteklosti prezrta in tudi letos se nadejamo razveseljivih odkritij.«
Letošnjo Gugalnico bomo zaključili na Štajerskem in sicer v petek, 20. marca 2015, popoldan. Zborno mesto bo ob 16:30 na parkirišču Celjskega sejma v Celju. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da se na popis prijavite. Prijave zbira Tilen Basle na naslov tilen.basle@dopps.si ali telefon 051 636 224. Vsi prijavljeni prejmejo natančna navodila v sredini tedna. Lepo vabljeni!
Po starem ljudskem izročilu je 12. marec dan, ko se ptički ženijo. Dekleta so se nekoč na gregorjevo ozirala v nebo in prva ptica, ki so jo videle naj bi naznanila, kakšen bo njihov mož. Prve ptice selivke (mestne lastovke, žerjavi…) pa nam že naznanjajo prihod pomladi, dnevi se daljšajo, drevje zeleni in nekateri ptički se ženijo.
Po starem julijanskem koledarju je bilo gregorjevo na prvi pomladni dan, z uveljavitvijo gregorijanskega koledarja pa se je premaknilo na 12. marec in tako ni več prvi koledarski spomladanski dan. Kljub temu pa že naznanja pomlad in spremembe v naravi, ki se jih vsi veselimo.
Se na gregorjevo ptički res ženijo?
Večina vrst ptic gnezdi spomladi od aprila do junija. Nekaterere ptice že skrbno izbirajo mesta za gradnjo gnezd, medtem ko se druge še niso vrnile iz prezimovališč.
Društveni dogodki ob ljudskem prazniku
Na društvu bomo gregorjevo obeležili z dvema dogodkoma, kjer boste med drugim izvedeli kdaj se ptički zares ženijo. Akcijo »Ptički se ženijo« so člani Pomurske sekcije organizirali že v nedeljo, 8. marca 2015, sledi ji ornitološki izlet po Mestnem parku Maribor, ki bo v nedeljo, 15. marca 2015.
Prostovoljci so na stojnicah obiskovalce seznanjali s čarobnim svetom ptic in društvenimi aktivnostmi, foto: Gregor Domanjko
Nataša Bavec, koordinatorica letošnje akcije »Ptički se ženijo«, nam je povedala nekaj več o dogodku: »Člani Pomurske sekcije DOPPS smo letos že petič zapored organizirali akcijo “Gregorjevo ali Ptički se ženijo”. Na štirih lokacijah v Pomurju (prejšnjim trem – Murski Soboti, Radencem in Ljutomeru – so se pridružili še Beltinci) smo na stojnicah obiskovalce seznanjali z delom društva, z akcijami in predavanji, delili društvene publikacije (reviji Svet ptic in Acrocephalus) in plakate, ljudem povedali zanimivosti iz ptičjega sveta, prisluhnili njihovim zgodbam in prigodam s ptički ter se na vsako polno uro odpravili v parke, kjer smo si ptice tudi pobliže pogledali in se z njimi podrobneje seznanili.«
V Murski Soboti je bila stojnica za gledališčem Park, v Radencih pred hotelom Radin (v sodelovanju z Zavodom za turizem in šport Radenci ter Zdraviliščem Radenci), v Ljutomeru na Glavnem trgu (sodelov. z LTO Ljutomer), v Beltincih pred trgovino Mercator (v sodelovanju s TD Beltinci).
Več fotografij z akcije Ptički se ženijo si lahko ogledate na FB strani društva: www.facebook.com/pticeDOPPS
Voden ornitološki izlet po Mestnem parku Maribor bo v nedeljo, 15. marca 2015.
Na izletu boste lahko izvedeli, kdaj se ptički zares ženijo, ter opazovali ptice, ki se že skrbno pripravljajo na to, da bodo v parku vzgojile svoj zarod.
Izlet je še posebej primeren za začetnike.
Dobimo se ob 9.00 pred mestnim akvarijem Maribor.
Podrobnejše informacije dobite pri vodji izleta: Tilen Basle, 051 636 224 .
We use cookies to ensure that we give you the best experience on our website. If you continue to use this site we will assume that you are happy with it.Ok
