Novice

Izberi obdobje v arhivu prispevkov ali

Zadnje objavljene novice:

Se Fortuna vrača v Evropo?

12. 4. 2016, Novice

Sredi marca se v Slovenijo vrnejo prve bele štorklje, praviloma samci, ki do prihoda samic vneto dograjujejo in popravljajo stara gnezda. Vračanje štorkelj se pogosto zavleče do konca aprila ali celo v začetek maja, pri čemer številni pozni osebki in pari ne gnezdijo, temveč le za nekaj dni ali tednov zasedejo prazna gnezda. Mnoge izmed poznih štorkelj so mladiči prejšnjega leta, ki so spolno nezreli in zato nezmožni uspešne gnezditve. Nekatere njihove vrstnice raje prva dve do tri leta preživijo kar na prezimovališčih v Afriki ali pa na Bližnjem vzhodu, v Evropo pa se vrnejo v starosti od treh do štirih let.

Fortuna.
foto: Katarina Denac

Zuri in Fortuna

Od dne, ko smo z GPS sledilnima napravama opremili dve mladi beli štorklji v Ponovi vasi pri Grosupljem, je v začetku aprila 2016 minilo 9 mesecev. Zuri, ki je prezimovala na meji med Čadom in Kamerunom, se nam je nazadnje »javila« pred tremi meseci, 19.1.2016. Žal je nemogoče reči, ali ji je odpovedal oddajnik ali pa je bila prva zima v Afriki tudi njena zadnja. Več sreče imamo zaenkrat s Fortuno, ki je po prezimovanju v Etiopiji in osrednjem delu Tanzanije v začetku aprila krenila nazaj severno ter 9.4.2016 že prispela v zahodno Kenijo, 40 kilometrov vzhodno od mesta Kisumu, ki leži na obali Viktorijinega jezera. Če se ne bo ustavila kje v severni Afriki ali na Bližnjem vzhodu, obstaja možnost, da jo bomo poleti lahko opazovali v Evropi, morda v kakšni od številnih skupin negnezdečih štorkelj. Takšne jate redno videvamo tudi v Sloveniji, štejejo pa lahko do nekaj deset osebkov. Najbolj si seveda želimo, da bi se Fortuna vrnila k nam, vendar se moramo zavedati, da jo od Evrope loči še nekaj tisoč kilometrov zelo nevarne poti, zdržati pa mora tudi njen oddajnik, ki nam bo poročal o uspešni vrnitvi.

Podrobnejše informacije o raziskavi so objavljene na: https://www.ptice.si/zuri-in-fortuna/.

Balkan Rivers Tour

12. 4. 2016, Novice

Prihodnji teden bomo na pot pospremili kajakaše iz vse Evrope, ki bodo pod vodstvom Roka Rozmana v 35-dneh preveslali 18 rek v 6 državah, od Slovenije do Albanije, z namenom opozoriti na tsunami hidroenergetskih projektov na balkanskih rekah, zadnjih divjih biserih Evrope. Prve zaveslaje bodo naredili v soboto, 16. 4. 2016, ko se bodo točno opoldne po uradnem štartu na Bohinjskem jezeru spustili v Savo Bohinjko.

Rok Rozman in Žan Kunčič na zadnji veliki prosto tekoči reki v Evropi – reki Vjosi ©Anže Osterman

Rok Rozman, ki se bo s tem dogodkom tudi simbolično poslovil od veslaške kariere in presedlal v kajak je ob tem povedal: »Profesionalnemu športu sem namenil večino življenja a sem na srečo vedno imel vizijo, daljšo od konice čolna. Prav kariera profesionalnega športnika me je naučila najpomembnejših reči v življenju, ki so potrebne, ko loviš svoje prave sanje; dandanes sem biolog, ribič, ekstremni kajakaš in naravovarstvenik – prav to, kar sem si vedno želel in ne potrebuje druge vizije.”

Ko prekineš rečni tok, prekineš življenje

Reke so žile, prenašajo energijo in hranila iz višjih predelov, skozi različne tipe pokrajin proti končni postaji, morju. Če prekinemo tok, ustavimo življenje, enako je pri rekah. Ko prostavimo jez, se reka iz živahnga toka spremeni v jezero. Kisika je manj, nabirajo se usedline, ribje vrste, ki niso prilagojene na nove razmere izginejo, pestrost se zmanjša. Zaradi vsakodnevnega nihanja vode v akumulaciji in pod jezom, se pogosto zgodi, da mladice in ikre po upadu gladine ostanejo na suhem. Jezovi so za vodne organizme pogosto povsem neprehodni. Slovenija in Balkan imata privilegij gostiti zadnje naravne populacije avtohtonih vrst rib, še posebej kralja voda – sulca. Samo skupni boj ribičev, strokovnjakov, naravovarstvenih organizacij in kajakašev lahko poskrbi, da tako stanje ohranimo in na ga dolgi rok celo izboljšamo.

Mapa poti Balkan Rivers Toura ©Ajda Primožič in Dalibor Kazija

Vroče točke biotske raznovrstnosti

Reke Balkanskega polotoka so v primerjavi z preostalo Evropo izjemo dobro ohranjene, mnoge povsem neokrnjene. Prav te predstavljajo vroče točke biodiverzitete in zato je še toliko pomembneje, da jih zaščitimo in ohranimo takšne kot so – naravne in divje. Interesi kapitala so ravno nasprotni; za mastne zaslužke pri gradnji jezov so nekateri pripravljeni iti čez vse. Pred kratkim (9. marca) je Predsednik uprave največje evropske hidroenergetske korporacije Verbund AG (Avstrija), Wolfgang Anzengruber, na radiu ORF izjavil: “V prihodnjih letih ni primeren čas za mnoge nove projekte v energetskem sektorju. To bi zaradi viška elektrike na trgu, dodatno tudi na račun novih sončnih in veternih elektrarn, povzoročilo še dodatno upadanje cene elektrike v Evropi, zato to enostavno ni pametno“, kar je zadosti zgovorna izjava.

Prav vsakdo, ki mu je mar za naše reke se lahko udeleži dogodkov in se pridruži kajakašem na reki. Pripravljen je bogat program, ki bo zadovoljil športne navdušence, družine ter ljubitelje Narave in žurov z razlogom.

PROGRAM ZAČETKA TOURA:

Petek, 15. 4. 2016 – Uvodni večer v TNP centru Bohinj, kjer bo od 20h projekcija filma Skupaj za reko – Zgodba o Vjosi.

Sobota, 16. 4. 2016 – Štart Balkan Rivers toura
11.00 – splavitev čolnov vstopna točka pri Hostlu pod Voglom
11.30 – postavitev za skupinsko fotografijo
12.00 – štart Balkan Rivers Toura
17.00 – prihod do Bohinjske Bele, sprejem kajakašev v domu Blanskih ribičev
19.00 – začetek večernega dogodka v TNP Info centru Triglavska roža Bled (uvodni nagovor + film DamNation)
22.00 – koncert skupine Simon and the Rusks in Divji žur za Divje Reke v baru Kult Bled

Pri aktivnostih na jezeru in Savi Bohinjki lahko sodelujete prav vsi, lokalni ponudnik Pac sports ponuja ugoden najem kanujev (5 eur) in voden spust z mini rafti po Savi Bohinjki (20 eur), rezervacije obvezne na info@pac.si in GSM 041 389 990

Za nočitve se obrnite na Hostel Bledec info@bledec.si in Hostel 1004 castle.1004@gmail.com.

Nedelja, 17. 4. 2016
9.30 – zbor kajakašev in rafterjev pred TNP Info centrom Triglavska roža Bled, odhod proti HE Moste, kjer bo vstopna točka za veslanje po Savi Dolinki
10.00 – voden sprehod v dolino Brje za tiste, ki ne veslajo
12.00 – voden pohod iz Radovljice (v sklopu Festivala čokolade) po Poti ob Savi
14.00 – piknik in zabavni program pri TINA RAFT centru v Radovljici ob Fuxovi brvi

Spust z rafti po Savi Dolinki od Most do Globokega ponuja Tina raft po promocjiski ceni 20 eur, rezervacije na info@tinaraft.si.

V dneh med 15. in 17. aprilom poteka tudi Festival čokolade v Radovljici, kar je le še dodaten razlog za obisk Gorenjske prihodnji vikend.

V okviru akcije bodo v dobrem mesecu dni potekali številni dogodki, projekcije filmov, protesti in druženja. Vabljeni, da se nam pridružite tudi drugje na naši poti. Med Slovenijo in Albanijo se brez premisleka načrtuje gradnja 2.700 jezov v zavarovanih območjih, habitatih ogroženih vrst in brez vključevanja lokalnih skupnosti. V veliko teh načrtov so vključene tudi banke in podjetja iz zahodno evropskih držav, Avstrije, Nemčije in Italije, saj v EU takih projektov zaradi bolj striktne zakonodaje in že popolnoma zajezenih vodotokov enostavno ne morejo izvajati. Odločni, da se temu upremo in ohranimo te naravne bisere, smo pripravili edinstveno akcijo “Balkan Rivers Tour”, ki bo potekala med 16. aprilom in 20. majem 2016, ko bodo kajakaši iz cele Evrope veslali edinstvene in najbolj osupljive reke balkanskega polotoka.

Akcijo lahko spremljate na:
spletni strani: http://www.balkanriverstour.com
Facebook: https://www.facebook.com/balkanriverstour/?fref=nf
Instagram: https://www.instagram.com/balkanriverstour/

Balkan Rivers Tour je skupna akcija nevladnih organizacij EuroNatur, Riverwatch, Leeway Collective and WWF, ki poteka pod okriljem kampanje “Ohranimo modro srce Evrope”

Mestne lastovke so sedaj varne

11. 4. 2016, Novice

Leta 2015 je na stavbi Glavni trg 17–19 c v Mariboru gnezdilo okoli 140 parov mestnih lastovk (Delichon urbica. Toda tekom gnezdenja so gnezda redno plenile sive vrane. Lahek dostop do gnezd so jim omogočale pred dvema letoma nameščene varovalne police, ki bi naj preprečevale padanje iztrebkov na pločnik.

Omenjene police so bile nameščene samo okrog 30 centrimetrov pod gnezdi, kar je preblizu. Ker lastniki stavbe in lokalov niso mogli znova financirati znižanja polic, smo se odločili, da akcijo izvedemo kar člani Štajerske sekcije DOPPS. Ker gre za visoko stavbo in dela na višini, smo naročili avto-dvigalo, z akcijo pa smo zaradi bližajoče gnezdilne sezone pohiteli in 3. aprila dela tudi izvedli.

»Delo smo opravili v dobrih 6 urah, v beton izvrtali 150 lukenj in pritrdili prav toliko vijakov, s tem pa znižali varovalne police za 60 centimetrov. Stanko Jamnik je priskrbel štiri baterijske vrtalnike in 5 dodatnih baterij, ki so komaj zadostovale za dokončanje dela. Darkotu Vogrinu, ki nam je priskrbel avto-dvigalo se za neposredno pomoč pri delu in razumevanje problema iskreno zahvaljujemo.« je povedal Franc Bračko, koordinator akcije in izvedbe del.

Izvedbo akcije je sofinancirala Mestna občina Maribor.

Pomlad prihaja! Letos za lastovke

15. 3. 2016, Novice

Številčnost ene najbolj poznanih ptic na svetu upada. Namesto, da smo zaskrbljeni, raje slavimo lastovke v našem okolju, saj nudijo odličen začetek za ustvarjanje zavesti o pomembnosti ohranjanja narave pri naših najmlajših. Pridružite se letošnji akciji Pomald prihaja!.

Kmečka lastovka
foto: C. Korkosz

Lastovke so majhne, čudovite ptice s temnim, sijoče modrim hrbtom, rdečim grlom, svetlim spodnjim delom telesa in škarjastim repom. So ekstremno spretne letalke, ki večino svojega časa preživijo v zraku in lovijo žuželke, s katerimi se prehranjujejo. Kmečke lastovke so nekoč gnezdile v jamah in v razpokah skalnih sten, danes pa svoja gnezda gradijo predvsem pod nadstreški stavb, kot so hlevi in celo restavracije. Ni čudno, da veljajo kmečke lastovke za eno od najbolj poznanih vrst ptic na svetu!

Poslanstvo zveze BirdLife International ni samo reševanje ogroženih vrst. BirdLife kot glavni organ, ki se ukvarja s pticami z Rdečega seznama IUCN, kmečko lastovko (Hirundo rustica) navaja kot manj ogroženo vrsto, saj sta njena svetovna populacija in območje razširjenosti zelo velika. Kljub temu so v nekaterih predelih zabeležili upadanje njene populacije, zato je za globalno populacijo zabeležen trend zmanjševanja. Upravičeno je pričakovati, da vrsta v prihodnosti morda ne bo več tako pogosta.

Tukaj pridete na vrsto VI!

Otroci in odrasli bodo ob vseh selitvenih poteh nestrpno pričakovali prihod lastovk in ostalih ptic v okviru nove sezone mednarodnega projekta Pomlad prihaja!, ki se je pričela že februarja. Pomlad prihaja! je izobraževalna pobuda za ohranjanje narave pod vodstvom organizacije OTOP (BirdLife partner na Poljskem), ki spodbuja otroke, da aktivno sodelujejo pri ohranjanju ptic selivk.

Lastovke so tesno povezane z ljudmi, zato so vrsta, ki ji lahko v okviru letošnje teme projekta Pomlad prihaja! z naslovom »Lastovke okoli mojega doma«, pomaga prav vsak.

Kmalu bomo z vami delili nasvete o tem, kako lahko poskrbite za lastovke okoli svojega doma, do takrat pa želimo, da postanete Raziskovalci lastovk!

Poslušajte, če so lastovke že prispele v vašo sosesko. Njihovo ščebetanje se lahko naučite prepoznavati na TEJ POVEZAVI (kliknite na ikono z zvočnikom).
Opazujte svojo okolico in si zabeležite število lastovk in njihovih gnezd, ki jih opazite.
»Posvojite« eno izmed lastovičjih gnezd in spremljajte, kaj se v njih dogaja, ne da bi pri tem motili in vznemirjali ptice. Zapišite si pomembne datume, kot so prihod lastovk, izleganje jajc, izvalitev in operjanje mladičev. Te datume boste nato lahko primerjali z datumi naslednje leto.
Preprečite uničenje lastovičjih gnezd, tudi če ustvarjajo umazanijo – raje pomagajte postaviti polico, ki bo ujela njihove iztrebke.
Spoznajte razliko med kmečko in mestno lastovko ter se pozanimajte o najboljših načinih za ohranjanje obeh vrst.
Ustvarite žuželkam prijazen vrt, tako da posadite in posejete veliko cvetočih rastlin, če je le mogoče avtohtonih, zaradi katerih se bo povečala vrstna pestrost žuželk v vaši okolici. S tem boste pticam zagotovili veliko hrane, ko se vrnejo s selitve.

Evropske kmečke lastovke zimo preživijo v Afriki, južno od Sahare, na Arabskem polotoku in Indijskem podkontinentu. Zaradi velikega območja razširjenosti so dobre ambasadorke, ki povezujejo številne države na svoji selitveni poti.

Podobno kot v letošnji lastovičji sezoni, otroci iz Evrope, centralne Azije in Afrike na spletni strani Spring Alive vsako pomlad vnašajo prva opažanja kmečke lastovke, bele štorklje, kukavice, hudournika in čebelarja ter tako ustvarjajo zemljevid vsakoletnih neverjetnih potovanj ptic selivk.

Lastovke že začenjajo svojo spomladansko selitev, na kateri bodo prepotovale več kot sto kilometrov na dan s povprečno hitrostjo več kot 30 km/h, kar je precej utrujajoče! Te majhne ptice so na poti izpostavljene stradanju, izčrpanosti in nevihtam, zato ob vrnitvi v našo deželo potrebujejo vso pomoč, ki jo lahko dobijo, da si opomorejo.

Pomlad prihaja! za ptice! Kako lahko sodelujete letos:

Oglejte si koledar dogodkov Pomlad prihaja! in koledar Ptičarskih dogodkov na spletni strani Pomlad prihaja ter obiščite katerega izmed dogodkov v vaši bližini.
Delite svoja opazovanja ptic z drugimi otroci iz Evrope, Azije in Afrike. Na Facebook strani Spring Alive objavite svoje fotografije lastovk, kratke video posnetke njihovega gnezdenja, delite Pomlad prihaja! dogodke in si oglejte napotke, kako ustvariti pticam prijazen vrt ali balkon. Bodite na tekočem z novimi fotografijami, zanimivostmi o pticah selivkah in nasveti za njihovo varovanje.
Fotografirajte lastovke in druge ptice na svojem vrtu in sodelujte v fotografskem natečaju, ki bo kasneje letos objavljen na spletni strani Flickr.
»Lastovke okoli mojega doma« – postanite Raziskovalci lastovk.
Vnesite svoja opazovanja kmečke lastovke, bele štorklje, kukavice, hudournika in čebelarja na spletni strani Pomlad prihaja.

Pomlad prihaja! letos za lastovke! – izjava za javnost
Pomlad prihaja! – obrazec za šole
Pomlad prihaja! – letak za opazovanje
Pomlad prihaja! – plakat A3

Acrocephalus

14. 3. 2016, Novice

V teh dneh je izšla številka 166/167 društvene revije Acrocephalus.

Naslovni članek predstavlja izsledke sploh prve ekološke raziskave o smrdokavri Upupa epops v Sloveniji. Številčnost te karizmatične vrste kulturne krajine upada, brez dobrega poznavanja njenih ekoloških zahtev pa je nemogoče zasnovati učinkovite varstvene ukrepe. Na Goričkem so se smrdokavre prehranjevale pretežno z bramorji Gryllotalpa gryllotalpa, ključni prehranjevalni habitati pa so pokošeni travniki, travnata dvorišča ter kolovozi.

V obročkovalskem poročilu za leto 2014 so povzeti podatki o 62,275 pticah, obročkanih v Sloveniji in številnih najdbah tujih ptic v Sloveniji in slovenskih ptic na tujem. Kmečko lastovko Hirundo rustica so ujeli več kot 5000 km daleč v Demokratični republiki Kongo, kosec Crex crex, obročkan med gnezditvijo leta 2013 na Planinskem polju pa je bil leto kasneje ujet na Češkem.

V kratkem članku so predstavljene redke vrste ptic z območja današnje Slovenije, ki so shranjene v zbirki Universalmuseum Joanneum v Gradcu na avstrijskem Štajerskem. Večino od njih sta prispevala brata Reiser, kar je dobra priložnost, da s polic ponovno vzamete prelomno delo Otmarja Reiserja o pticah Maribora in okolice, ki je prosto dostopno na spletu.

Redkokdo je spomladi 2015 lahko spregledal rdečenoge postovke Falco vespertinus. Ta sicer redna spomladanska selivka se je lansko pomlad v Sloveniji pa tudi drugod po Evropi pojavlja v nadpovprečno velikem številu. S skupnimi močmi in uporabo spletne baze podatkov smo uspeli rekonstruirati potek invazije in podati oceno, koliko teh ptic se je odselilo čez naše kraje: 3910–4370!

Acrocephalus, 2015, letnik 36, številka 166/167 (pdf)

Želimo vam prijetno branje!

Vabilo na skupinska popisa velike uharice

14. 3. 2016, Novice

Štajerska in Dolenjska sekcija DOPPS vabita na družabni skupinski popis velike uharice ta konec tedna. V petek (18.3.2016) popoldan bo popis potekal na Celjskem, v soboto (19.3.2016) pa v Beli Krajini, ki ga organiziramo skupaj s Krajinskim parkom Kolpa. Oba popisa sta izjemno pomembna z vidika poznavanja populacije velike uharice v Sloveniji.

Velika uharica (Bubo bubo),
foto: Tomaž Mihelič

Dogodka se lahko udeleži prav vsak, saj popis velike uharice ne zahteva nobenega predznanja. Novinci dobijo osnovne informacije pred popisom, na terenu pa se priključijo izkušenejšim popisovalcem. Tisti, ki dogodka ne poznate, si preberite i-Gugalnico.

Na obeh lokacijah bo popis potekal v popoldanskih in večernih urah. Zborno mesto bo v petek pri Celju, v soboto pa pri Črnomlju. Zbrali se bomo ob 16h, razdelili v skupine in izvedli popis v večernem mraku. Po popisu se bomo ponovno zbrali, kjer bomo zbrali podatke in imeli kratko predavanje o veliki uharici, sledi pa že tradicionalno druženje.

Zaradi organizacije popisa in zakuske po akciji se je na popis potrebno prijaviti koordinatorjem popisa, prijavljenim pa bomo poslali tudi natančnejša navodila glede popisa in udeležbe.

Za popis na Štajerskem se prosimo prijavite na naslov matej.gamser@gmail.com (051 235 375), za popis v Beli Krajini pa na naslov gregor.bernard@siol.net (041 830 463)

Tomaž Mihelič, vodja popisov velike uharice, je za popis povedal »Z izrednim zanimanjem pričakujem popis na Štajerskem in v Beli krajini. Štajerska je regija, kjer smo v zadnjem času odkrili rekordno število novih gnezdišč te vrste, tako da se je številka povzpela že čez 40 in zagotovo bo presenečenj na letošnjem popisu veliko. V Beli krajini pa bomo pisali predvsem po nepopisanem listu, a z veliko gotovostjo sporočam udeležencem, naj ne zamudijo priložnosti in se priključijo skupini, ki bo prvič odkrila veliko uharico v Beli krajini.«

Veliki skoviki – kaj so nam povedali o svojih bivališčih

5. 3. 2016, Novice

Poleti 2015 smo z GPS sledilnimi napravami opremili pet velikih skovikov, od tega štiri samice in enega samca, leto pred tem pa testno eno samico.

Naš namen je bil raziskati, na katerih površinah se prehranjujejo, saj je to z varstvenega vidika eden pomembnejših podatkov. Uporabne podatke za analizo smo dobili od treh samic (Afrodita, Artemida, Hera). Velikosti njihovih domačih okolišev, torej območij, kjer so lovile hrano za mladiče in zase, so bile primerljive z rezultati radijske (VHF) telemetrije izpred nekaj let. Afrodita in Artemida sta se gibali na območju, velikem 12,8 ha oziroma 6,3 ha, medtem ko smo z VHF telemetrijo za dva samca in eno samico določili domače okoliše velikosti 8,3-24,2 ha. Močno pa je izstopala velikost domačega okoliša samice Here, ki je merila kar 132,1 ha. Najdaljše razdalje med gnezdom in prehranjevališčem so v primeru Afrodite in Artemide znašale 260 m, pri Heri pa skorajda 2.000 m.

Artemida, nam je pomagala razkriti tančice iz življenja velikih skovikov, foto: Mojca Podletnik

Artemida, nam je pomagala razkriti tančice iz življenaj velikih skovikov, foto: Mojca Podletnik

Kot najpomembnejše površine so se za naše tri samice izkazale mejice ter visokodebelni sadovnjaki, najbolj negativno pa so nanje vplivale njive. Za vsak dodaten odstotek površine mejic se je verjetnost za prisotnost velikega skovika povečala za 1,77 %, z vsakim dodatnim odstotkom visokodebelnih sadovnjakov pa za 1,24%. Nasprotno pa se je ta verjetnost močno zmanjšala s povečevanjem površine njiv, in sicer za vsak odstotek njiv kar za 9,24 %.

Večplastni pomen mejic in sadovnjakov

Tako mejice kot sadovnjaki imajo za velikega skovika večplastni pomen, saj jih uporablja kot gnezdišča, pevska mesta, preže in lovne površine. Neposrednega pomena travnikov za prehranjevanje sicer nismo uspeli dokazati, vendar pa nanj vseeno sklepamo iz podatka, da je bilo na območjih s skoviki razmerje med njivami in travniki 1.7, na območjih brez njih pa 3.1. Posredno na velik pomen travnikov sklepamo tudi iz sestave plena na Goričkem, ki smo ga ugotavljali v letih 2012 in 2013. V njej so močno prevladovale velike kobilice iz družine pravih cvrčalk, bramorji in murni. Večina teh vrst se namreč zadržuje v mejicah, grmiščih ter na traviščih, bramor pa tudi na njivah. Poudariti je treba, da so gostote kobilic bistveno višje na pozno ali občasno košenih travnikih, zato takšni travniki za velikega skovika predstavljajo boljše prehranjevališče kot gnojeni, večkrat košeni in sejani travniki.

Še tako dobra prehranjevališča pa za velikega skovika nimajo pomena, če na njih ne najde tudi prež – mejic, posameznih dreves, grmov, žic, količkov, ograj in podobno. Teh primanjkuje zlasti na velikih, enotnih njivskih površinah, kakršne nastanejo po komasacijah. V okviru opravljene raziskave bomo zato oblikovali tudi varstvene ukrepe, za katere menimo, da bi ob doslednem izvajanju lahko pripomogli k povečanju populacije te ogrožene sove na Goričkem.

Podrobnejše informacije so dostopne v poročilu.
Poročilo: Raziskava prehranjevališč velikega skovika Otus scops z metodo GPS telemetrije.

Gugalnica – skupinski popis velike uharice

24. 2. 2016, Novice

Vabilo na Gugalnico – skupinski popis velike uharice

V veselje nam je, da vas ponovno lahko povabimo na Gugalnico, družabni skupinski popis velike uharice. To je dogodek, kjer se že vrsto let prelivata znanje in pozitivna energija, ki jo uporabimo za učinkovitejše varstvo vrste. Na popisu združimo koristno s prijetnim, zato vsak od udeležencev doprinese, da lahko preiščemo večje območje in nam je druženje po popisu prijetnejše. Letos so se ravno zaradi vaše pomoči pri varstvu velike uharice zgodili veliki premiki o čemer vam bomo z veseljem poročali.

Dogodka se lahko udeleži prav vsak, saj popis velike uharice ne zahteva veliko predznanja. Vse potrebno vas naučimo pred popisom, letos pa smo za tistega, ki bo želel pripravili tudi podrobnejša navodila izvedbe popisa. Tisti, ki dogodka ne poznate, si preberite i-Gugalnico.

Gugalnica bo na Krasu letos potekala v petek, 4. marca 2016, popoldan. Zborno mesto bo ob 16.30 pri Škocjanskih jamah (rezervni »vremenski« datum pa je 11. marec ob istem času).

Po popisu letos sledi poslastica, saj bomo večerno predavanje izvedli v novih prostorih Naravnega rezervata Škocjanski zatok in kakor se za na novo odprte prostore spodobi vas bomo prijazno pogostili. Omogočeno bo tudi, da boste v centru lahko prespali, zjutraj pa vas povabimo na prijazen voden sprehod po na novo odprtem rezervatu. Priložnost, ki se vam ne ponudi vsak dan v življenju, zato je ne zamudite. Za priokus je priloženih nekaj fotografij.

Tomaž Mihelič, koordinator popisa je ob dogodku povedal »Vesel sem vseh premikov, ki so se zgodili v letošnjem letu. Od posveta o nevarnih daljnovodih, kjer smo si zadali korake, ki se bodo kot kaže realizirali že kmalu s sanacijo smrtonosnih drogov okrog prav vseh kraških gnezdišč, pa do prenosa znanja in vzpostavitve varuhov na Hrvaškem, kjer imajo še veliko večjo populacijo uharic. Tu je še zgodba o Pavletu, prvi slovenski uharici spremljani s telemetrijo…«

Zaradi lažje koordinacije popisa vas naprošamo, da se na popis prijavite na e-mail: tomaz.mihelic@dopps.si, nato pa vam bomo poslali natančnejša navodila za popis.

Zuri in Fortuna še vedno v Afriki

2. 2. 2016, Novice

Iz istega gnezda, vendar na različnih prezimovališčih

Zuri in Fortuna, mladi slovenski beli štorklji, opremljeni z GPS sledilnimi napravami, sta živi dokaz raznolikosti in presenetljivosti narave. Izvaljeni v istem gnezdu in sprva neločljivi na selitveni poti, sedaj v Afriki prezimujeta 3000 km vsaksebi. Zuri se nam neredno javlja iz obsežnega mokrišča ob reki Logone na meji med Kamerunom in Čadom. Na tem območju so znana prezimovališča belih štorkelj iz zahodnoevropske populacije te vrste.

Zuri med namestitvijo oddajnika julija preteklo leto. foto: Katarina Denac

V nasprotju z njo je Fortuna približno dva meseca in pol med sredino novembra 2015 in koncem januarja 2016 preživela v Etiopiji. Tam je imela zanimiv vedenjski vzorec: prehranjevala se je na planotah Etiopskega višavja, prenočevala pa večinoma v njegovih soteskah, ki so jih urezale reke. Konec januarja je odletela povsem na jug Kenije, v bližino narodnega parka Tsavo. V istem času so po besedah Urmasa Sellisa iz estonske organizacije Eagle Club zaradi hude suše Etiopijo zapustile tudi nekatere njihove z oddajniki opremljene ptice, na primer žerjav po imenu Ahja4. Fortuna tako potrjuje spoznanja tujih raziskovalcev, ki ugotavljajo, da se bele štorklje iz vzhodnoevropske populacije po nekajtedenskem ali celo nekajmesečnem zadrževanju v osrednjem delu vzhodne Afrike pomaknejo še južneje. Največje zgostitve vzhodnoevropskih belih štorkelj so tako v Tanzaniji, Zimbabveju in Južni Afriki.

Pomlad prihaja in z njo tudi naši štorklji

Naši štorklji bosta kaj kmalu začeli svojo pot proti severu in nazaj v Evropo. Le kje bosta zaključili svojo pot? Se bosta vrnili v Slovenijo? To bomo izvedeli kaj kmalu in upajmo, da bo pot varna in veter ugoden!

Ob spremljanju naših štorkelj pa lahko spremljate tudi prihod pomladi v akciji Pomlad prihaja. Gre za preprosto akcijo, s katero želimo skupaj z vami raziskovati prihod naših pogostejših ptic selivk v naše kraje. Boste sprejeli izziv in se nam pridružili? Več informacij najdete na spletni strani www.springalive.net, kjer smo za vas že pripravili prve aktivnosti!