Novice

Izberi obdobje v arhivu prispevkov ali

Zadnje objavljene novice:

Bili smo na Pannonian Bird Experiance 2015!

4. 5. 2015, Novice

Med 18. in 26. aprilom 2015 se je v Nacionalnem parku Nežidersko jezero v Avstriji odvil vsakoletni dogodek Pannonian BirdExperiance 2015, ki v dobrem tednu dni z različnimi dogodki združi občudovalce ptic iz več evropskih držav. Na ornitološkem sejmu, ki je potekal od 24. aprila naprej, smo bili tudi mi!

Nežidersko jezero privablja številne ptice … in njihove občudovalce.
vfoto: Tilen Basle

Nežidersko jezero – jezero v stepi

Nežidersko jezero je eno največjih jezer v centralni Evropi. Obdaja ga več kot 180 km² trstišč ter številna majhna jezerca, mlake ter celo slana mokrišča. Čez širšo okolico se razprostirajo obsežna travišča, ki se prepletajo s kulturno krajino, katero je ustvari človek. Ta preplet življenjskih prostorov privabi tudi številne ptice, ki jih na območju najdemo več kot 340 različnih vrst.

Leta 1993 je bil del jezera in njegove okolice razglašen za čezmejni nacionalni park, ki skupno z madžarskim delom jezera obsega 300 km². In prav raznovrstnost življenjskih prostorov in ptic ter neverjeten preplet narave in ljudi je tisto, kar vsako leto k jezeru pritegne številne obiskovalce.

Dogodek, ki naravo približa ljudem

DOPPS se je na sejmu predstavil že drugo leto zapored.
foto: Tilen Basle

Pannonian BirdExperiance je teden dni dolg festival, ki ljudem predstavi naravo Nežiderskega jezera skozi raznolike dogodke. Odvijajo se številni izleti, predavanja, testi optične opreme ter fotografske delavnice. Tisti bolj zagreti lahko celo tekmujejo v prepoznavanju ptic ali opazovanju ptic na terenu. Dogodek doseže vrhunec z ornitološkim sejmom, ki se odvija zadnje tri dni.

Na sejmu se na stojnicah predstavljajo različna turistična društva in agencije, ki promovirajo ornitološke izlete in zelen turizem, proizvajalci optične in fotografske opreme, umetniki in številne naravovarstvene organizacije. Med slednjimi se je na sejmu letos že drugo leto zapored predstavil tudi DOPPS. Predstavili smo delovanje društva, njegove cilje in dosežke, poseben poudarek pa smo namenili tudi predstavitvi preteklih aktivnosti na reki Dravi in sedanjega izvajanja projekta LIVEDRAVA. Slednjega smo predstavili tudi na dveh predavanjih, kjer so poslušalci lahko dobili več informacij o območju, našem delu in prihodnosti reke Drave.

Dogodek je bil odlična priložnost za našo predstavitev, hkrati pa enkraten vpogled v delo drugih organizacij. Le s pogovorom, širjenjem idej in medsebojno pomočjo lahko dobre ideje iz prakse prenesemo tudi drugam. Vsekakor se veselimo novih izzivov in sodelovanja z našimi soborci tako pri nas, kot tudi v tujini. Narava je povsod okoli nas in ne pozna meja!

Popis kosca na Ljubljanskem barju – delavnica za predstavitev prenovljene metode

30. 4. 2015, Novice

Kosec je ptica suhih ali mokrotnih travnikov, za njegovo preživetje pa je posebaj pomembno, da so ti negnojeni in pozno košeni. Kot že mnogo let zapored, bomo tudi letos popisali kosca na Ljubljanskem barju, ki je zanj eno najpomembnejših območji v državi.

Pojoč kosec.
foto: Peter Buchner

Letos bomo metodo popisa kosca na barju nekoliko osvežili in nadgraditi. S popisi pokošenost travnikov na Barju, s katerimi smo pričeli predlani, se nam namreč odpirajo številne možnosti za dobre analize, ki pa zahtevajo še nekoliko bolj natančno določanje lokacije pojočih koscev, kot smo to počeli dosedaj. S kombiniranjem obeh popisov bomo lahko ocenili, koliko koscev sploh uspe odgnezditi. Videti je namreč, da veliko večino gnezd in mladičev pokonča prezgodnja košnja.

Prenovljeno metodo bomo predstavili popisovalcem in jo predebatirali na delavnici, katero bomo ponovili dvakrat: v torek 5. in v četrtek 7. maja, obakrat ob 19 h. Delavnica bo v društvenih prostorih na Tržaški 2 v Ljubljani. Na delavnico ste vabljeni tako dosedanji, kot tudi novi in morebitni bodoči popisovalci. Obe delavnico bosta enaki, pridite na tisto, ki vam časovno bolj ustreza.

Če imate pametni telefon, ga prinesite s sabo. Predstavili bomo, kako nam tehnika lahko imenitno pomaga tudi pri popisu kosca.

Lepo vabljeni!

Evropska nagrada Natura 2000

30. 4. 2015, Novice

Triletni projekt AdriaWet 2000 – Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 – se je zaključil, vendar se delo, ki so ga do sedaj izvedli štirje projektni partnerji in številni deležniki, ki so se pridružili različnim projektnim pobudam, nadaljuje z novim zagonom in prenovljeno zavezo.

Pri čezmejnem projektu AdriaWet 2000 – Jadranska mokrišča za omrežje Natura 2000 je DOPPS sodeloval kot partner, Naravni rezervat Škocjanski zatok pa kot projektno območje.

Ob zaključku projekta smo s podpisom Štarancanske listine ustanovili Omrežje Natura 2000 mokrišč v Jadranu, s katerim nadgrajujemo in nadaljujemo sodelovanje zavarovanih območij Jadranskega morja. foto: DOPPS

Pomen projektnih rezultatov in poti, ki se je začela s projektom AdriaWet 2000, priznava tudi nominacija za Evropsko nagrado Natura 2000. Evropska Komisija je v letu 2014 prvič razpisala natečaj za Evropsko nagrado Natura 2000, ki je priznanje za najboljše prakse upravljanja območij Natura 2000 – evropske mreže za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Z nagrado se želi pokazati uspeh delovanja omrežja Natura 2000, njegovo vlogo v varstvu biotske raznovrstnosti v Evropi in prednosti, ki jih prinaša prebivalstvu ter priznavati primere najboljših praks v 5 različnih kategorijah: ohranjanje, socio-ekonomske koristi, komuniciranje, uskladitev interesov ter mreženje in čezmejno sodelovanje.

Glasovanje je odprto do 6. maja 2015. Vabimo vas k glasovanju. Vsi, ki bi radi glasovali morajo vnesti svoj elektronski naslov in glasovanje potrditi preko povezave, ki jo pošlje spletna stran Evropske Komisije (pozor, elektronsko sporočilo je pogosto uvrščeno med neželeno pošto).

Projekt AdriaWet 2000, uvrščen v kategorijo čezmejnega sodelovanja, je edini skupen slovensko-italijanski projekt, ki je bil uvrščen med 23 kandidatov: to je dodatna potrditev vrednosti dela, ki so ga opravili Občina Štarancan, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Konzorcij »Il Mosaico« in Veneto Agricoltura. Nagrada bo dodatna motivacija za utrjevanje mreže »Adriawet«, katere del so projektna območja in deležniki jadranskega območja, podpisniki »Štarancanske listine« z namenom, da se nadaljujejo aktivnosti sodelovanja za varstvo naravne dediščine.

Strokovna komisija bo 21. maja 2015 v Bruslju med 23 finalisti razglasili 6 zmagovalev, enega v vsaki kategoriji in nagrajenca, ki ga bo izbralo občinstvo. Z letošnjim letom so uvedli pomembno novost: prvič bo podeljena tudi nagrada občinstva za projekt, ki bo na spletni strani Evropske Komisije izbral največ glasov: http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/awards/application-2015/award-finalists/index_en.htm

Dodatne informacije so dostopne na spodnji povezavi: http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/awards/index_en.htm

www.adriawet2000.eu

Velikih škurhov letos manj kot v preteklih letih

17. 4. 2015, Novice

V Sloveniji kritično ogroženi veliki škurh na Ljubljanskem barju gnezdi na pozno košenih travnikih.
foto: Peter Trontelj

V sredo, 15. 4., smo na društvu organizirali prvi letošnji popis velikih škurhov na Ljubljanskem barju. Popisa se je udeležilo 33 prostovoljcev, ki so na 27 točkah zabeležili šest parov in tri posamične osebke teh redkih ptic. Rezultat je slabši kot pretekla leta in celo še slabši kot lani, ko smo našteli šest do osem parov, nato pa kasneje ob cesti Ig-Škofljica potrdili še en par.

Veliki škurh je kritično ogrožena vrsta, ki pri nas gnezdi le na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru. Njegova populacija je bila v letu 2011 ocenjena na manj kot 15 parov, od katerih največ parov gnezdi prav na Ljubljanskem barju, ki ga prav zato varujemo tudi kot območje Natura 2000.

Določanje števila gnezdečih parov je lahko pravi izziv

Z namenom spremljanja številčnosti škurhov prostovoljci na društvu vsako leto popišemo gnezdečo populacijo. Ker te ptice gnezdijo na tleh na pozno košenih travnikih, je število gnezd in območja (teritorije) gnezdečih parov težko določiti. Ptice se namreč skrivajo v travi, samec in samica pa se lahko premikata po širšem območju ter tako pred plenilci prikrivata natačno lokacijo gnezda.

Popis zato izvedemo v dveh ponovitvah – enkrat v sredini aprila in drugič v sredini maja. V času prvega popisa namreč poteka intenzivno svatovanje, v sredini maja pa se mladiči ravno izvalijo iz jajc. Vsak popisovalec na v naprej izbrani točki s teleskopom in daljnogledom dobri dve uri pregleduje okoliške travnike ter beleži vedenje, smer leta in uro opazovanja vseh velikih škurhov, ki jih opazi. Ker popisujemo vsi hkrati, lahko z interpretacijo opazovanj na posameznih točkah, razprostrih po širšem območju, dokaj natančno določimo, koliko parov v resnici gnezdi.

Kako lahko pomagamo pri ohranjanju velikega škurha?

Zaradi tako majhnega gnezdečih števila parov so veliki škurhi na Ljubljanskem barju zelo ranljivi. Najbolj pomembno je, da na travnikih, kjer te ptice še gnezdijo, zagotovimo poznejšo košnjo, ki naj prvič poteka vsaj po 30. juniju. Tako omogočimo, da lahko mladiči varno odrastejo in poletijo.

Sprehajalci, pozor!

Zelo pomembno pa je tudi, da se v času gnezditve izogibamo hoji čez travnike. Zaradi tega namreč močno vznemirjamo oba starša, ki nenehno zapuščata gnezdo, nezaščitena jajca pa so tako bolj izpostavljena ohlajanju in plenilcem.

Sprehajalce na Ljubljanskem barju zato prosimo, da v času med aprilom in junijem ne hodite po travnikih. Prav tako tudi ne spuščajte svojih psov z vrvice. Najbolj pomembno je to na travnikih vzhodno in zahodno od Ižanske ceste, v naravnem rezervatu Iški morost ter južno in vzhodno od vasi Bevke, saj na teh območjih gnezdijo veliki škurhi.

Prvi skupinski popis ptic Pohorja je za nami

14. 4. 2015, Novice

Od petka, 10. aprila 2015, pa do nedelje, 12. aprila 2015, smo se združili prostovoljci DOPPS in s skupnimi močmi popisali nekatera za ptice pomembna območja na Pohorju. Ob lepem vremenu se nas je zbralo kar nekaj in tako združilo prijetno s koristnim.

2015_14_4_pohorje_skupinski_tomazmihelic

Udeleženci prvega skupinskega popisa na Pohorju 2015.
foto: Tomaž Mihelič

Pohorski gozdovi so dom mnogih skrivnostnih in ogroženih vrst ptic

S popisi, kot je bil ta pretekli vikend, želimo na društvu zbrati podatke o številčnosti in pojavljanju nekaterih redkih in ogroženih vrst ptic, prebivalk starih in umirjenih gozdov. Vrste, katerim smo namenili posebno pozornost, so divji petelin, ruševec, gozdni jereb, koconogi čuk, mali skovik, triprsti detel in črna žolna. Vsem vrstam je skupno to, da živijo zelo skrivnostno življenje odmaknjeno od ljudi, kar pa ob vse večjem pritisku ljudi na območju Pohorja danes za nekatere vrste predstavlja velik problem.

V treh dneh popisa smo prostovoljci zabeležili več kot 20 malih skovikov in 20 triprstih detlov ter zabeležili prisotnost divjega petelina na treh in ruševca na enem rastišču. Slabo odzivni so bili koconogi čuki, saj na več kot 70 popisanih točkah nismo zabeležili niti enega.

Popisa se je skupaj udeležilo 24 popisovalcev. Zahvaljujemo se jim za pomoč, čudovito družbo ter neprespane noči, ki so jih preživeli skupaj s skrivnostnimi pticami in namenili varstvu narave. Le z dobrimi podatki, informacijami ter voljo lahko v prihodnje kakšno stvar premaknemo na bolje! Skupaj se že veselimo prihodnjega popisa!

Ponovitev popisa bo v mesecu maju.

V mesecu maju bomo popis, katerega smo izvedli pretekli vikend, ponovili. S tem lahko dobimo kvalitetnejše podatke in zmanjšamo možnost napak. Že sedaj vas vabimo, da se nam na Pohorju pridružite med 15. in 17. majem. Zaenkrat bo dovolj, da si na svojem koledarju te datume označite in dopišete “Naredil bom nekaj zase in naravo” ali kaj podobnega. Več informacij pa kmalu. Lepo vabljeni!

Naši dosežki v preteklem letu

10. 4. 2015, Novice

Vsako leto se člani DOPPS zberejo na Letnem zboru članov, kjer se v nekaj urah povzame dogajanje preteklega leta. Letošnje srečanje je potekalo v petek, 3. aprila 2015, v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani. Zbora se je udeležilo 44 članov.

Letošnje skupščine se je udeležilo 44 članov DOPPS.
foto: Peter Legiša

Uvodnemu pozdravu in nagovoru predsednika DOPPS Rudolfa Tekavčiča so sledili slikoviti povzetki društvenih aktivnosti ter dosežkov v preteklem letu.

Leto 2014 v znamenju številnih raziskav

Spremljanje stanja in varstvo ptic ter njihovih habitatov sodijo med osrednje društvene dejavnosti, o dogajanju v preteklem letu je poročal Varstveno ornitološki sektor DOPPS, ki je s pomočjo številnih prostovoljcev uspešno izvedel mnogo popisov in raziskav. V okviru projekta SIMARINE-NATURA smo zaključili telemetrijo sredozemskih vranjekov in pripravili strokovne podlage predloga morskih območij IBA za sredozemskega vranjeka v Sloveniji. Z GPS oddajnikom smo opremili črno štorkljo – Frančka, ki nam je že pomagal razkriti kar nekaj tančic iz skrivnostnega življenja teh ptic.

Naravni rezervati – z ljubeznijo do narave

Leto 2014 je bilo prelomno za Naravni rezervat Škocjanski zatok, saj se je v oktobru začela že težko pričakovana gradnja objektov. Pod okriljem projekta LIVEDRAVA nastaja Naravni rezervat Ormoške lagune, kjer smo v preteklem letu izvedli in zaključili z urejanjem habitata, dovodom vode v lagune in vzpostavitvijo osnovne infrastrukture za obiskovalce. Bilo je opravljeno veliko dela, vendar ga prav toliko še čaka in s prav takšno vnemo smo stopili tudi v leto 2015.

V prostovoljstvu je moč

V preteklem letu smo na društvu ustanovili novo, Dolenjsko sekcijo, ki kot ostale sekcije z različnimi aktivnostmi vestno in s srcem skrbi za ozaveščanje ter spodbujanje ljudi do ohranjanja narave. Za širšo javnost smo skupaj izvedli 24 predavanj in 42 izletov, ki se jih je udeležilo 1.089 ljubiteljev ptic in narave. Ker se na društvu zavedamo, da “na mladih svet stoji” smo organizirali tudi dva tabora za mlade ornitologe in ornitološki vikend Pomurske sekcije.

Podelili smo priznanja v treh kategorijah

Zlati legat je nagrada, ki jo DOPPS podeljuje slovenskim ornitologom za najboljše delo s področja ornitologije objavljeno doma ali na tujem. Na letošnjem zboru članov smo Zlatega legata za delo objavljeno v letu 2013 podelili Davorinu Tometu, Alu Vrezcu in Dejanu Bordjanu, avtorjem knjige Ptice Ljubljane in okolice.

Prevzem nagrade Aviana 2014. foto: Peter Legiša

Nagrado Aviana 2014 je prejela Vaška skupnost Loka, ki je ustanovila društvo Gugo, kakor oni imenujejo veliko uharico, ki je namenjeno ohranjanju tradicionalnih izročil vasi in si gugota izbrali za simbol društva in vasi.
foto: Peter Legiša

Priznanje Aviana za zgledno naravovarstveno dejanje, izvedeno samoiniciativno in nesebično, je letos prejela Vaška skupnost Loka. Vaščani Loke so se samoiniciativno zavzeli za ohranitev gnezdišča velike uharice nad vasjo in jo prepoznali kot vrednoto in razpoznavni znak vasi. Njihova opredelitev in zavzemanje pa za razliko od mnogih ni ostala le načelna in teoretična ampak se je kmalu pokazala s konkretnimi dejanji. Dosegli so, da se je nelegalno plezališče, ki bi lahko ogrozilo veliko uharico, zaprlo in da bodo klini odstranjeni. Prav tako so ustanovili društvo Gugo, kakor oni imenujejo veliko uharico, ki je namenjeno ohranjanju tradicionalnih izročil vasi in si gugota izbrali za simbol društva in vasi.

V tretji kategoriji “Ornitolog leta 2014” smo podelili dve priznanji, in sicer Mateju Gamserju za največje število opaženih in v spletno bazo NOAGS vnešenih vrst (kar 271), in Dejanu Bordjanu za največje število vnešenih opazovanj (preko 5.000).

Predstavili smo nov videospot o reki Dravi

Ob zaključku tokratnega letnega zbora članov smo zbranim predstavili videospot z naslovom Drava – darilo narave za vse generacije, ki je izšel v okviru projekta LIVEDRAVA, Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (LIFE11 NAT/SI/882). Videospot predstavlja življenje ob reki in dolgoletni trud članov in prostovoljcev društva za njegovo ohranitev, hkrati pa napoveduje izid kratkega dokumentarnega filma, ki bo izšel v septembru 2015.

Povzetke nekaterih dosežkov preteklega leta lahko preberete v publikaciji Letimo skupaj! – Naši dosežki v letu 2014, ki je izšla v začetku marca 2015.

PDF publikacije Letimo skupaj 2014

Selitev gnezda bele štorklje v Ribnici

9. 4. 2015, Novice

Na Ribniško-kočevskem območju poznamo vsaj dve gnezdišči bele štorklje. Prvi par je pred leti gnezdo spletel na dimniku šole v Stari Cerkvi. Drugo, ki se nahaja v Ribnici, pa smo v torek, 2. aprila, zaradi varnosti iz silosa preselili na drog z gnezdilnim podstavkom.

Spola sta si zelo podobna, samci so večinoma večji z masivnejšim kljunom. Kljun in dolge noge so rdeče, pri mladih temnejše. Tehtajo med 2,6 - 4,5 kg, v dolžino merijo 100 - 125 cm, razpon kril pa znaša med 155 - 165 cm. Foto: Aleksander Kozina

Oba spola sta si pri belih štorkljah zelo podobna, vendar so samci večinoma večji in imajo masivnejši kljun. Pri mladih pticah so kljun in dolge noge temnejše rdeče barve. Ptice tehtajo med 2,6 in 4,5 kilogrami. V dolžino merijo 100-125 cm, razpon kril pa znaša med 155 in 165 cm.
Foto: Aleksander Kozina

Akcije premeščanja gnezd – uspešno sodelovanje za dobrobit ptic

Glede na pretežno gozdnatost Ribniško-kočevskega območja bi tu pričakovali vse kaj drugega kot belo štorkljo. In vendar si je pred leti prvi par gnezdo spletel na šolskem dimniku v Stari Cerkvi pri Kočevju. Nadebudnemu paru so že pomagali in gnezdo pred kurilno sezono dvignili na podstavek. Drugo gnezdo pa je bilo v torek, 2. aprila, iz silosa preseljeno na drog z gnezdilnim podstavkom, ki je sedaj nameščen na koncu Obrtne cone Ugar v Ribnici.

Podobne akcije prestavitev gnezda na Zavodu RS za varstvo narave redno izvajajo, še posebej v SV Sloveniji, kjer je štorkelj več, v zadnjih letih pa tudi na Gorenjskem in Dolenjskem. Omenjeno gnezdo v Ribnici je bilo prestavljeno na novo postavljeni gnezdilni drog v neposredni bližini starega gnezda. Podstavek za gnezdo smo zagotovili na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) ob finančni pomoči podjetja Comita, drog je zagotovil in postavil Elektro Ljubljana, DE Kočevje, fizično prestavitev gnezda pa so izvedli člani Prostovoljnega gasilskega društva Ribnica. Akcijo je koordiniral Zavod RS za varstvo narave.

Bela štorklja na gnezdu, foto: Dejan Bordjan

Večino gnezd bele štorklje zgradijo na električnih drogovih. Gnezda so okrogla, znesena iz vej in blata. Štorklje vanje znesejo do pet jajc.
foto: Dejan Bordjan

2014 je bilo rekordno leto

V Sloveniji se je v zadnjih dvajsetih letih število belih štorkelj povečalo. Leta 2014 je tako pri nas gnezdilo 266 parov, kar je največ doslej. Od teh je bilo 215 parov uspešnih, kar pomeni, da je iz gnezda uspešno poletel vsaj en mladič. Skupno število poletelih mladičev je bilo 523, kar je precej veliko, saj je poleg lanskega leta samo še v štirih letih v Sloveniji poletelo več kot 500 mladičev. V letu 2014 so bile sicer razmere za gnezdenje za bele štorklje dokaj neugodne, zato je bilo veliko število mladičev najverjetneje bolj posledica velikega števila gnezdečih parov.

Širitev gnezditvenega območja

V zadnjih letih se štorklje iz tradicionalnega območja razširjenosti na severovzhodu Slovenije širijo predvsem v osrednjo Slovenijo in dalje proti zahodu. Tako so se bele štorklje že uspešno razširile oziroma vrnile na Savsko in Krško ravan, Ljubljansko barje, Grosuplje ter na kraška polja na Notranjskem.

Gnezdo bele štorklje je bilo uspešno prestavljeno iz silosa na drog z gnezdilnim podstavkom, foto: DOPPS

Gnezdo bele štorklje v Ribnici je bilo uspešno prestavljeno iz silosa na drog z gnezdilnim podstavkom.
foto: DOPPS

Populacija se v Sloveniji povečuje predvsem na Krški ravni, kjer očitno nosilnost okolja še ni dosežena, saj je tudi gnezditveni uspeh tam še vedno največji. Nasprotno je število parov na tradicionalni Murski ravni vsako leto manjše in tam je tudi najslabši gnezditveni uspeh.

Bela štorklja je ranljiva vrsta

Kljub povečanju populacije je bela štorklja ranljiva vrsta, saj je njen prehranjevalni habitat močno ogrožen. Glavni grožnji za uspešno gnezdenje te karizmatične vrste sta intenziviranje kmetijstva in izsuševanje mokrišč, saj obe dejavnosti uničujeta njena prehranjevalna območja.

Osebna izkaznica

Bela štorklja (Ciconia ciconia) je selivka in prezimuje v Afriki južno od Sahare. Selitev na jug se začne avgusta. V Slovenijo se štorklje vrnejo konec marca ali v začetku aprila. Najprej priletijo samci, ki skušajo zasesti stara gnezda, nekaj dni za njimi pa priletijo še samice. Štorklja se prehranjuje z dvoživkami, žuželkami, malimi sesalci, plazilci in deževniki. Hrano poišče na travnikih, pašnikih in poljih.

Sporočilo za javnost – Selitev štorklje v Ribnici (PDF)

Spomladanska številka revije Svet ptic

8. 4. 2015, Novice

Končno! Pomlad je tu in z njo pestro dogajanje v naravi. Že nekaj časa spremljamo vračanje selivk. Mogoče veste, kako se je razvijala selitev pri pticah?

Preberite si članek o Evoluciji selitve Tine Petras. Ker v zadnjem času na selitvi videvamo redko in skrivnostno ptico – dularja, je portret o njem pripravil Domen Stanič. V povezavi s selitvami vas bo gotovo zanimalo tudi spremljanje znanilk pomladi. Akcija Pomlad je tu! že poteka, zato vabljeni k vnašanju podatkov. Začeli pa so se tudi raznorazni popisi. Kako pomembne podatke o stanju ptic v Sloveniji lahko dobimo z njimi, lahko izveste v članku o barjanskih travnikih, ki so za nekatere travniške ptice smrtonosni privid.

Pišemo pa tudi »zgodbo« o zlatem šakalu, ki v zadnjem času zbuja kar nekaj polemik, saj je bil še do nedavnega v Sloveniji zaščitena vrsta, danes pa je uvrščen na seznam lovnih vrst. Mogoče vas zamika potovanje v osrčje nekdanje svilene poti – v nekdanjo sovjetsko Osrednjo Azijo? Pisali smo tudi o Googlu 16. stoletja – Conradu Gesnerju – pionirju sodobne ornitologije. Želite izvedeti, kateri krivokljuni so se pri nas zadrževali konec 19. stoletja? V Svetu ptic bomo letos objavljali novice o zanimivih primerkih ptic iz zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Tudi društveno dogajanje je bilo v prvih treh mesecih novega leta pestro. Začeli smo z Januarskim štetjem vodnih ptic, nadaljevali z akcijo Ptice okoli nas, pomlad obeležili z Gregorjevim. Obročkovalci so se zbrali na 1. Kongresu obročkovalcev Slovenije, pišemo pa tudi o naši medijski zvezdi – Frančku, črni štorklji, o Zimskem mladinskem ornitološkem taboru Drava ter o sramotnem opustošenju reke Iščice na Ljubljanskem barju.

Kazalo

4 Ptice naših krajev// Al Vrezec, Jurij Hanžel
6 Evolucija selitve ptic// Tina Petras
9 Beloperuti krivokljun// Al Vrezec
10 Nekdanja sovjetska Osrednja Azija// Janez Mihovec
12 Barjanski travniki – smrtonosni privid // Tomaž Jančar
14 Zlati šakal – nova lovna vrsta v Sloveniji // Jasna Mladenovič, Miha Krofel, Tomaž Berce, Mateja Deržič
16 Dular // Domen Stanič
24 Črnovrati ponirek na Medvedcih //Jure Novak
26 Conrad Gesner – rojstvo sodobne ornitologije // Petra Vrh Vrezec, Al Vrezec
28 Pomladna opazovanja v naravi
30 Mladi spoznavali bogastvo reke Drave // Tilen Basle
31 Za nami je Januarsko štetje vodnih ptic 2015 // Tilen Basle
32 Pomlad je že tu! // Barbara Vidmar
32 Akcija “Ptice okoli nas” je zakljuena // Tilen Basle
33 1. Kongres obročkovalcev ptic Slovenije // Bia Rakar
34 Gregorjevo // Bia Rakar
34 Črna štorklja Franček – medijska zvezda // Katarina Denac, Petra Vrh Vrezec
36 Uničili so reko Iščico // Tomaž Jančar
37 Kaj se dogaja z Vrbino // Gregor Bernard
38 Neprestano 200-dnevno letenje // Tadeja Balanč
39 Naj fotoulov
40 Dva laboda grbca sta se spravila na tretjega // Mirko Gaberšek
41 Novice DOPPS

Vabljeni k branju!

PDF revije Svet ptic, leto 2015, letnik 21, številka 01
Elektronske različice revije so dostopne tudi v Arhivu revije Svet ptic.

Sobota v znamenju naravovarstvenih akcij

31. 3. 2015, Novice

V soboto, 28. marca 2015, je Severnoprimorska sekcija DOPPS organizirala delovno akcijo postavljanja prež za črnočelega srakoperja na Ajdovskem polju, Štajerska sekcija pa je medtem uredila peščene stene za breguljko in vodomca ob reki Dravi.

Da bodo ptice imele kje »sedeti«…

Prostovoljci so postavili štiri metre visoke akacijeve preže.
foto: DOPPS

Sobotne delovne akcije na Ajdovskem polju, ki jo je organizirala Severnoprimorska sekcija, se je udeležilo devet prostovoljcev. S skupnimi močmi in delovno vnemo so postavili 38 štirimetrskih akacijevih hlodov ter tako v močno degradirano kmetijsko krajino vrnili nekaj struktur in s tem življenja. Ta sedaj izgleda veliko prijaznejše, novih struktur pa se bodo zagotovo razveselili tudi črnočeli srakoperji in druge živali. Že med postavljanjem prež so jih odkrile šmarnice, ki so na njih zadovoljno posedale.

Peter Krečič, soorganizator akcije: “Izjemno sem vesel, da smo akcijo uspešno zaključili. Je pa to zgolj ena faza v sklopu širšega projekta izvajanja varstvenih ukrepov za ohranitev črnočelega srakoperja v Vipavski dolini, ki je trenutno najpomembnejše območje za to vrsto v Sloveniji. Veselim se že povratka teh ptic s selitve, hkrati pa vse zainteresirane vabim k sodelovanju.”

Prostovoljci so ob reki Dravi uredili približno 110 metrov peščenih sten.
foto: Gregor Šubic

… in gnezditi!

Medtem ko so kolegi na Ajdovskem polju v zemljo zasajali preže, so prostovoljci Štajerske sekcije na drugem koncu Slovenije ob brežine reke Drave zasajali motike, krampe in drugo orodje. S skupnimi močmi so ponovno uredili približno 110 metrov peščenih rečnih brežin, ki bodo breguljkam in vodomcem omogočili gnezditev. V akciji je sodelovalo 14 prostovoljcev, ki so delo ob sončnem sobotnem dnevu končali v nekaj urah.

“Urejanje rečnih brežin za breguljko in vodomca je ena najstarejših prostovoljnih akcij Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Brez pomoči številnih generacij prostovoljcev bi breguljka z reke Drave izginila že dolgo tega, saj se peščene stene zaradi spremenjene rečne dinamike ne tvorijo več,” je povedal Tilen Basle, organizator akcije.

Akcija ob reki Dravi je potekala v sklopu projekta LIVEDRAVA: Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (LIFE11 NAT/SI/882).