Novice

Izberi obdobje v arhivu prispevkov ali

Zadnje objavljene novice:

Naravovarstveni projekti v Sredozemlju

24. 10. 2014, Novice

Sredozemlje je ena od najbolj pomembnih vročih točk biotske raznovrstnosti na svetu. Tukaj prebiva veliko število različnih vrst, med katerimi so številne endemične, kar pomeni, da jih lahko najdemo le v Sredozemlju, po raznovrstnosti rastlinskih vrst pa je Sredozemlje celo tretja najbogatejša vroča točka na planetu.

CEPF je v Bosni in Hercegovini podprl tudi projekte za varstvo jamske biotske raznolikosti in tako prispeval k boljšemu poznavanju podzemske favne. Na sliki je hrošč Apholeuonus sp.
foto: Simone Milanolo

Leta 2011 je Sredozemlje med svoja prioritetna območja uvrstila tudi mednarodna organizacija CEPF (Critical Ecosystem Partnership Fund). Njihovo poslanstvo je financiranje projektov in delovanja nevladnih organizacij in lokalnih podjetij na območjih vročih točk po vsem svetu z namenom ohranjanja in trajnostnega razvoja teh naravovarstveno najbolj ranljivih in ogroženih ekosistemov na Zemlji.

Uspešni projekti na Balkanu

Izvedbo promocije, izbora in nadzora nad financiranimi projekti so zaupali organizaciji BirdLife International, ki skupaj s svojo bližnjevzhodno pisarno ter partnerjema DOPPS in LPO (BirdLife Francija) na tem območju organizira Regionalno izvedbeno skupino.

Borut Rubinić, programski vodja za Balkan, ki dela v pisarni DOPPS, pojasnjuje: »CEPF financira projekte, ki jih v skupnem sodelovanju izvajajo nevladne in vladne organizacije, lokalne skupnosti in lastniki zemljišč. Do sedaj smo tako podprli 78 projektov, od tega 34 na območju vzhodne obale Jadranskega morja in jugozahodnega dela Balkana.«

Cilji projektov, ki potekajo na območju Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške in Makedonije, so večinoma usmerjeni v razvoj trajnostnih oblik naravoslovnega turizma ter izboljšanje upravljanja in nadzora nad najbolj pomembnimi območji, kot so na primer Hutovo blato v Bosni in Hercegovini, Ulcinjske soline v Črni gori in laguna Karavasta v Albaniji. Osrednji okvir večine projektov je integrirano upravljanje z morskimi obalami ali porečji.

Center za varstvo in proučevanje ptic Črne gore je z namenom boljše prepoznavnosti območja in prizadevanj za varstvo Ulcinjskih solin 5. oktobra organiziral obisk solin, s katerim je za naravovarstvene cilje navdušil veleposlanice Nemčije, Francije in Poljske v Črni gori.
foto: Nebojša Banićević

Največ gnezdečih kodrastih pelikanov po letu 1977

Rezultati prizadevanj so že zdaj vidni in navdušujoči. Tekom enega od projektov v Črni gori, katerega cilj je varstvo kodrastih pelikanov na Skadrskem jezeru, je na primer na tem območju letos gnezdilo 34 parov pelikanov, ki so uspešno vzgojili kar 48 mladičev. To je največje število gnezdečih parov na tej najsevernejši koloniji v Evropi po letu 1977. Nedvomno sta k temu prispevala namestitev štirih gnezditvenih splavov ter strog nadzor vznemirjanja v času gnezditve, ki sta rezultata dela in prizadevanj izvajalcev omenjenega projekta.

DOPPS sodeluje pri promociji in nadzoru projektov na Balkanu

Naše društvo s sodelovanjem pri teh uspešnih zgodbah tako še naprej ohranja osrednjo vlogo pri razvoju naravovarstvene zavesti in krepitvi civilne družbe na območju Balkana. Borut Rubinić dodaja: »Balkanski polotok je zelo pomembno ciljno območje mednarodnih dejavnosti DOPPS, saj tukaj še vedno najdemo bogata in pogosto nedotaknjena življenjska okolja, preko obal Jadranskega morja pa potekajo tudi pomembne selitvene poti ptic.«

Predstavitve 22 podprtih projektov v Sredozemlju si lahko v angleškem ali hrvaškem jeziku preberete v reviji Eko Hercegovina.

Na letošnji Ptičarijadi smo skupaj zabeležili 101 vrsto ptice

15. 10. 2014, Novice

11. oktobra je na Dolenjskem potekala že 6. Ptičarijada. Območje tekmovanja je bilo omejeno na dolino Radulje, Šentjernejsko polje, Krakovski gozd in na del Gorjancev do hrvaške meje. Tekmovalnega dela Ptičarijade se je v lepem, sončnem in toplem vremenu udeležilo 44 ljubiteljev ptic, razdeljenih v 9 ekip.

Škorec je le ena izmed mnogih vrst, katero so tekmovalci ujeli v objektiv.
foto: Bor Mihelič

Tekmovalni del je bil kot običajno razdeljen na dve kategoriji; v prvi je bilo potrebno opaziti ali slišati čim večje število različnih vrst ptic, v drugi pa čim več vrst ptic fotografirati. Samo tekmovanje je bilo tudi časovno omejeno med četrto uro zjutraj in drugo popoldan. Večina ekip je resnično začela zelo zgodaj s poslušanjem nočnih ptic. Izkazalo se je, da je bilo območje primerno veliko, saj so ekipe do druge ure opravile večino svojih zastavljenih poti. Po tekmovalnem delu smo se vsi skupaj zbrali Pri Pavletu v Zburah, kjer nas je že čakalo zasluženo kosilo.

Skupno je bila zabeležena 101 vrsta ptice, med katerimi nam jih je 73 uspelo tudi fotografirati. Največja atrakcija je bil pričakovano orel belorepec. Med ujedami smo se razveselili tudi obiska rjavega lunja, predvsem pa rjavega škarnika. Na Gorjancih nas je v zgodnjih jutranjih urah pozdravil koconogi čuk, v Krakovskem gozdu je Štajerce zbudila kozača. Po Šentjernejskem polju so se podile različne vrste ščinkavcev in ostale stalne in seleče se vrste, v Zdravcih pa je med pticami pevkami izstopal hribski škrjanec. Opazovane so bile tudi vse pričakovane žolne in detli, le belohrbtega žal ni bilo med njimi.

2014_10_15_pticarijada_gasilska_foto_gregor_bernard

Udeleženci letošnje Ptičarijade.
foto: Gregor Bernard

Tudi letos je prepričljivo zmagala štajerska ekipa v sestavi Dejan Bordjan, Jure Novak, Matej Gamser in Alen Ploj. Zmagali so v obeh kategorijah. Zabeležili so 77 ptičjih vrst, fotografirali pa so jih 57. Za ostala mesta je bil boj zelo tesen in razlike zelo majhne.

»Dogodek je v okolici Šentjerneja vzbudil kar nekaj zanimanja med domačini in popestril sobotno dogajanje. Gostitelji smo z dogodkom zelo zadovoljni. Vreme nam je služilo, ptice so sodelovale, med ekipami pa je vel ravno pravšnji tekmovalni duh.« je povedal Gregor Bernard, predsednik Dolenjske sekcije DOPPS, ki je letos organizirala Ptičarijado.

Zaključil se je projekt Adriatic Flyway II

13. 10. 2014, Novice

Med 1. in 3. oktobrom 2014 je v albanskem mestu Drač potekala zaključna konferenca projekta Adriatic Flyway II, katere smo se kot projektni partnerji udeležili tudi predstavniki iz DOPPS. Združila je regionalne in mednarodne naravovarstvenike, ornitologe, predstavnike vladnih in nevladnih organizacij ter predstavnike mednarodnih konvencij. Vse skupaj s ciljem povzeti dosedanje delo na območju, opredeliti glavne grožnje in zastaviti prihodnje cilje za varstvo ptic selivk v tej problematični regiji.

Konferenco so obiskali tudi tuji raziskovalci, ki so predstavili problematiko vzdolž celotne selitvene poti.
foto: Tilen Basle

Jadranska selitvena pot poteka v glavnem čez države zahodnega Balkana. Za ptice je ta regija izrednega pomena, saj jo vsako pomlad in jesen prečka na milijone selivk. Te na poti potrebujejo števila mirna postajališča za počitek in napolnitev moči pred nadaljnjo potjo. Vendar slednje na tem območju le redkokje najdejo. V preteklih desetletjih je bilo na območju zahodnega Balkana uničenih ali degradiranih več kot 80 odstotkov mokrišč, na ptice pa preži več kot 200.000 lovcev.

Cilj projekta Adriatic Flyway je bil v boju za ohranitev mokrišč in zaustavitev lova na ptice povezati lokalne nevladne organizacije in ostale deležnike. Projekt Adriatic Flyway II je to poslanstvo in cilj nadaljeval in skupaj smo naredili korak naprej.

Ta korak je viden predvsem v zavarovanju nekaterih območji, kjer gre izpostaviti mokrišče Slano Kopovo v Srbiji. Milan Ružič, predstavnik Društva za varstvo in proučevanje ptic Srbije takole ocenjuje svoje vtise s konference in dosežke projekta: »Adriatic Flyway konferenca v Albaniji je bila pravi navdih za vse zaščitnike ptic na Balkanu. Videli smo velik napredek v delu vseh partnerjev in ogromno željo, da s skupnim trudom zagotovimo varna območja za naše ptice selivke«.

Udeleženci konference so si na terenu ogledali za ptice izjemno pomembno laguno Karavasta, ki je del nacionalnega parka Divjake – Karavasta v Albaniji.
foto: Tilen Basle

V Sloveniji smo v okviru projekta velik poudarek namenili osveščanju javnosti o problematiki lova v Sloveniji in na Balkanu, naš največji dosežek pa je bila zaustavitev predloga spremembe lovske uredbe, ki je predvideval povečanje števila lovnih vrst ptic v Sloveniji. Skupaj z vašo pomočjo smo pritegnili zanimanje javnosti in številnih drugih organizacij ter tako zaustavili predlog, ki bi škodoval pticam in ljudem tudi izven naših meja.

Dejan Bordjan, ki se je kot predstavnik DOPPS udeležil konference v Draču pravi: »Konferenca je bila priložnost za ponovno druženje naravovarstvenikov z večjega dela Balkana. Od prejšnje je minilo pet let in očitno je, da je bilo na področju naravovarstva narejenega ogromno. Izpostaviti velja albanski moratorij na lov ptic ter zmanjšanje oziroma prepoved lova na Hutovem blatu v Bosni in Hercegovini ter na območju Slano Kopovo v Srbiji. Žal pa se vnema na strani lova in lovcev ni prav nič zmanjšala, zato nas čaka veliko dela tudi v prihodnosti.«

»Film ima neverjetno moč, da se dotakne našega srca.«

V uvodnem delu konference je bil premierno predstavljen tudi kratek video, ki je nastajal tekom obeh projektov Adriatic Flyway. Video je delo produkcije EKOFILM.ORG, posnel in režiral ga je Gregor Šubic, besedilo zanj pa je napisala Romy Durst.

»Video Adriatic Flyway pove vso tragično zgodbo lova na ptice na zahodnem Balkanu, v kateri pa danes lahko začutimo tudi upanje. Ima dušo in srce, katero so mu dali vsi vpleteni v njegovo nastajanje. Film ima neverjetno moč, da se dotakne našega srca … in morda se ob tem vsaj za trenutek zavemo, da na tem svetu ljudje nismo sami.« je povedal Tilen Basle, ki si je na konferenci v Draču ogledal premiero videa Adriatic Flyway.

Revija Svet ptic – izšla je jesenska številka!

9. 10. 2014, Novice

Jesenska številka revije Svet ptic ljubitelje jezer, mlak in drugih vodnih okolij vabi k opazovanju martincev. Poznate vse vrste teh dolgokljunih ptic? Tisti, ki jih še ne ali se še niste imeli priložnost posvetiti poznavanju razlik med posameznimi vrstami, imate v prispevku o martincih priložnost, da jih bolje spoznate.

Ker nas na jesenskih sprehodih še vedno pikajo komarji, smo Katjo Kalan poprosili, da napiše zanimivosti o življenju dveh invazivnih vrst komarjev. V reviji smo prostor namenili tudi zelo pereči problematiki kmetijske politike, ki je naravo v Evropi »pustila na cedilu«.

Jesen je čas jesenskih selitev ptic, zato lahko izveste, kako ptice zmanjšujejo porabo energije med selitvijo. Za bralce pa smo »pokramljali« z dolgoletnim članom, obročkovalcem in pobudnikom za ohranitev breguljk v Sloveniji, gospodom Francem Bračkom.

Mlajše bo gotovo zanimala pravljica o jesenski gostiji ptic. Skupaj z njimi lahko na jesenskih pohajkovanjih naberemo in shranimo hrano za ptice za obdobje mrzlih dni. Kaj vse lahko ponudimo pticam na krmilnici, preberite v reviji.

Ponujamo tudi lep sveženj društvenih novic; o popisu vodomca na Krki, kaj se je dogajalo na Mladinskem ornitološkem taboru na Goričkem, kako je Pomurski sekciji h gnezdenju uspelo »privabiti« zlatovranke, rezultate našega preštevanja znanilk pomladi (Spring Alive), o problemih Dolenjske sekcije z labodi na Krki, ki kar naenkrat niso več občudovana ptica.

Pišemo pa tudi o zanimivih ptičarskih prigodah, ki se nam dogajajo ob opazovanjih in občudovanjih ptic, o ornitoloških zanimivostih iz Maroka, kako se nekdanja urednika revije Svet ptic Damijan Denac in Urša Koce danes spominjata obdobja njunega urednikovanja in še marsikaj zanimivega.

Prijazno vabljeni k branju!

Kazalo

4 Ptice naših krajev
//Al Vrezec, Jurij Hanžel
6 Martinci Slovenije
//Luka Božič
12 Kmetijska politika je naravo v Evropi (zopet) »pustila na cedilu«
//Tanja Šumrada
14 Invazivni vrsti komarjev v Sloveniji
//Katja Kalan
16 Čuk
//Tomaž Berce
18 Kako ptice zmanjšajo porabo energije med selitvijo
//Maja Jankovec in Tadeja Kozjek
20 Franc Bračko – srčni naravovarstvenik in pobudnik ohranitve breguljk
//pogovarjala se je Petra Vrh Vrezec
22 Maroko, kraljeva dežela ob Atlantskem oceanu
//Gregor Domanjko in Mojca Podletnik
29 Popis vodomca na Krki
//Gregor Bernard, Tomaž Jančar
30 Navihani krokarji
//Miha Krofel
32 S čim vse lahko hranimo ptice
//Petra Vrh Vrezec
34 Jesenska gostija
//Barbara Vidmar, ilustracija Kristina Krhin
36 Jesenska opazovanja v naravi
//Blaž Blažič, Dejan Bordjan, Barbara Bric, Jernej Figelj, Miha Krofel, Slavko Polak, Petra Vrh Vrezec
38 Mladi ornitologi so raziskovali ptice Goričkega
//Katarina Denac
40 Labod na Krki še nedavno občudovana ptica – danes temu ni več tako
//Andrej Hudoklin
41 Vrnitev »plavih vran« na Goričko
//Gregor Domanjko in Robi Gjergjek
43 Spomladansko preštevanje znanilk pomladi
//Barbara Vidmar
44 20 let poljudnega društvenega glasila – 3. del
//Damijan Denac, Urša Koce
46 Siničke v mali šoli
//Zvonko Kokalj
47 Breguljke ob gradbišču HE Brežice
//Branko Brečko
48 Naj fotoulov
//Ivan Esenko, Branko Brečko, Aleksander Pritekelj, Miha Podlogar
49 Novice DOPPS

PDF revije Svet ptic: 03, ’14

Elektronske različice revije so dostopne tudi v Arhivu revije Svet ptic.

Evropski dan opazovanja ptic – neverjetni podvigi ptic selivk

7. 10. 2014, Novice

Pretekli vikend je v 40 državah Evrope in Centralne Azije potekal Evropski dan opazovanja ptic, ki ga organizirajo nacionalni partnerji organizacije BirdLife International. Letos smo skupaj na dogodke pritegnili širšo javnost in tako spremljali selitev več kot 2,5 milijona ptic, ki se v iskanju toplejših krajev odpravljajo na jug.

Z različnimi dogodki ob Evropskem dnevu opazovanja ptic želijo naravovarstvene organizacije ljudi vseh starosti spodbuditi k oddihu v naravi, kjer bodo lahko opazovali, raziskovali ali preprosto občudovali naše pernate prijatelje. Poudarek letošnjih dogodkov je bila biodiverziteta in vse večja potreba po njenem varovanju. Ptice selivke potrebujejo za preživetje dobre pogoje za gnezdenje na severu, varne in ohranjene postojanke na poti, ter bogata prezimovališča na jugu.

Zanimanje za ptice je v Evropi veliko

Škorec je bil najpogosteje opažena ptica letošnjega Evropskega dneva opazovanja ptic.
foto: Aleksander Kozina

Letošnji Evropski dan opazovanja ptic je na 895 dogodkih združil več kot 23.000 ljudi vse od Portugalske do Kazahstana in od Malte do Norveške. Na Nizozemskem so organizirali kar 150 dogodkov in ob tem opazili več kot milijon ptic, medtem pa se je v Švici dogodkov udeležilo več kot 5.000 ljudi. Skupaj smo zabeležili nekaj izjemnih opazovanj tako po številu ptic, kot tudi po opazovanjih nekaterih redkejših vrst.

Najpogosteje opažene vrste ptic:

škorec
liska
raca mlakarica

Bolj kot pogostejše vrste, pa bodo za zagrete ornitologe zanimivi podatki o tistih bolj redkih opazovanjih. V Italiji so tako naprimer opazovali sabljastega martinca in ploskokljunca, v Latviji in v centru Budimpešte mušjo listnico, na Švedskem pa so prvič v zgodovini zabeležili kravjo čapljo. V mnogih državah so spremljali ogromne jate selečih se žerjavov, škorcev, golobov grivarjev, ščinkavcev in drozgov, kar še dodatno priča o veličini tega neverjetnega pojava.

Opazovanje ptic na Ledavskem jezeru.
foto: Gregor Domanjko

Evropski dan opazovanja ptic obeležili tudi pri nas

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo v okviru Evropskega dneva opazovanja ptic pripravili 9 dogodkov na vseh koncih države. Ljudje so se nam tako lahko pridružili pri opazovanju ptic v parkih in naravnih rezervatih ali pa celo spremljali kako poteka obročkanje ptic selivk.

Dogodkov se je skupaj udeležilo 300 ljudi, ki so opazili malenkost manj kot 2.000 ptic. Najpogosteje opazovane vrste so bile raca mlakarica, domači golob ter domači vrabec. Tudi zanimivosti ni manjkalo. V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok so opazovali modro taščico, med obročkanjem ptic v Zdravcih na Dolenskem pa so zabeležili sivo pevko, ki je nosila obroček iz Češke.

Dogodki pa niso namenjeni zgolj opazovanju ptic, temveč tudi druženju in izmenjavi mnenj ter izkušenj. Gre za družabne dogodke, kjer izveste vse o pticah in delovanju društva, hkrati pa je pomembno, da vam lahko prisluhnemo tudi mi. Tanja Šumrada, ki je v Ljubljani vodila dva dogodka, takole ocenjuje letošnje dogajanje: “Letošnji Evropski dan opazovanja ptic je bil zelo lepa izkušnja. Na našo stojnico na ljubljanski tržnici in opazovalno točko ob Koseškem bajerju je prišlo skupaj skoraj 150 obiskovalcev. V veliko veselje mi je bilo odgovarjati na številna vprašanja o pticah in varstvu narave, vesela pa sem bila tudi številnih pohval našega dela na društvu.”

Več o dogodkih in rezultatih Evropskega dneva opazovanja ptic iz drugih držav najdete tukaj.

Evropska zelena vez postala simbol miru in nov mejnik v mednarodnem sodelovanju naravovarstvenikov

6. 10. 2014, Novice

Zvezo Evropska zelena vez so ustanovili predstavniki 23 organizacij iz 14 držav, med njimi tudi DOPPS.
foto: Stanka Dešnik

Med 23. in 26. septembrom 2014 je v kraju Slavonice na Češkem potekala 8. vseevropska konferenca Evropske zelene vezi. Na njej so predstavniki 23 vladnih in nevladnih naravovarstvenih organizacij iz 14 držav iz območij ob nekdanji Železni zavesi ustanovili skupno zvezo, katere ustanovni član je tudi DOPPS.

Evropska zelena vez (z angleškim imenom European Green Belt) je iniciativa, ki od leta 2003 povezuje organizacije in zavarovana območja ob nekdanji Železni zavesi. To je območje od Barentsovega morja na severu do Črnega oziroma Jadranskega morja na jugu Evrope, kjer so v času hladne vojne in po njenem koncu leta 1989 obsežna območja narave ostala zelo dobro ohranjena.

Vzdolž nekdanje železne zavese danes najdemo številna zavarovana območja, ki kažejo na veliko ohranjenost narave vzdolž Evropske zelene vezi.

Danes Evropska zelena vez, ki poteka vzdolž te nekdanje delitve Evrope, predstavlja hrbtenico vseevropskega ekološkega omrežja. Njena izredna pomembnost je jasna: 40 narodnih parkov leži neposredno na Evropski zeleni vezi in več kot 3.200 zavarovanih območij narave leži v 50 kilometrskem vplivnem območju na obeh straneh Evropske zelene vezi, ki hkrati prečka skoraj vse evropske bio-geografske regije.

Skupaj za ohranjanje narave v Evropi

Pomemben del konference je bila ustanovitev Zveze Evropska zelena vez, v okviru katere bodo naravovarstvene organizacije lažje ureničevale poslanstvo te inciative. To pa je ohranitev območij ohranjene narave in kulturne krajine vzdolž Evropske zelene vezi ter trajnosten razvoj teh območij za naravo in ljudi, ki tukaj živijo.

Na konferenci so pristopne organizacije določile tudi organizacijsko strukturo, ki bo iniciativo vodila v prihodnje. Gregor Domanjko, ki je na konferenci v imenu DOPPS podpisal pristopni dokument, pojasnjuje: »S članstvom v zvezi bo DOPPS aktivno sodeloval pri razvoju območij ob nekdanji Železni zavesi in pri prijavi skupnih projektov te organizacije na različnih mednarodnih razpisih. Z izmenjavo izkušenj in pridobivanjem finančnih sredstev želimo še učinkoviteje izvajati naše naravovarstvene aktivnosti in posledično uresničevati naše poslanstvo v tem delu Evrope«.

Poleg DOPPS je iz Slovenije k Zvezi pristopil še Inštitut za trajnostni razvoj in celostne rešitve, na konferenci pa so sodelovali tudi predstavnica Javnega zavoda krajinski park Goričko in predstavnika Dr. Šiftarjeve fundacije.

Več o konferenci in Evropski zeleni vezi.

Pobuda za zlatovranko

3. 10. 2014, Novice

Na Zavod za varstvo narave in pristojno ministrstvo smo poslali pobudo za uvrstitev zlatovranke med kvalifikacijske vrste Natura 2000

Na društvu smo vložili pobudo, da se zlatovranko uvrsti med kvalifikacijske vrste območja Natura 2000 Goričko, kjer je letos zlatovranka gnezdila prvič v Sloveniji po 9 letih.
foto: Michael Tiefenbach

Na Goričkem je v letu 2014 uspešno gnezdil en par zlatovrank, kar pomeni prvo ponovno gnezditev te kritično ogrožene gnezdilke kmetijske kulturne krajine v Sloveniji po 9 letih.

Edino zlatovranki posvečeno območje Natura 2000 Slovenske gorice – doli je bilo s spremenjeno Uredbo o območjih Natura 2000, ki je bila sprejeta v letu 2013, izbrisano, zato smo skupaj z Javnim zavodom Krajinski park Goričko pozvali Zavod RS za varstvo narave ter ministrstvo, pristojno za okolje, da zlatovranko kot kvalifikacijsko vrsto uvrstijo med kvalifikacijske vrste območja Natura 2000 Goričko.

S to pobudo na društvu želimo omogočiti učinkovitejše varstvo te kritično ogrožene vrste in ji ponovno zagotoviti mesto med prioritetnimi vrstami kmetijske kulturne krajine znotraj omrežja varovanih območij Natura 2000 v Sloveniji.

S strani pristojnih institucij pričakujemo hiter, jasen in pozitiven odgovor, hkrati pa smo še vedno mnenja, da je bil izbris Slovenskih goric s seznama območij Natura 2000 neutemeljen.

Dopis na Zavod RS za varstvo narave (pdf)

Preberite več o uspešni gnezditvi zlatovranke na Goričkem.

Odgovor pristojnih iz dne 13. 10. (za zdaj) žal negativen

Dne 13. 10. 2014 smo prejeli odgovor Zavoda RS za varstvo narave na skupno pobudo Javnega zavoda Krajinski park Goričko in DOPPS za uvrstitev zlatovranke med kvalifikacijske vrste na SPA Goričko. Zlatovranka v Sloveniji žal še naprej ostaja brez varstva v okviru omrežja Natura 2000. Zgolj upamo lahko, da bodo »sistemski ukrepi«, ki jih načrtuje ZRSVN, res izboljšali stanje njenega življenjskega okolja do te mere, da se bo njena populacija okrepila.

Odgovor ZRSVN (pdf)

Sredozemlje je smrtonosno območje za ptice selivke

1. 10. 2014, Novice

Pomagajte nam pri varstvu svetovnih popotnikov!

Te dni več milijonov ptic selivk iz vse Evrope začenja vsakoletno selitveno pot do prezimovališč v Afriki. Pri tem prečkajo Sredozemlje, kjer nanje čakajo dolgi kilometri mrež, neštete limanice, žive in umetne vabe ter druge smrtonosne pasti, s katerimi nanje čakajo ilegalni, pa tudi legalni lovci na ptice. A da te etično močno sporne in naravovarstveno nesprejemljive prakse v sodobni družbi ne smejo imeti prostora, dokazuje vedno več podpornikov in aktivistov, ki se trudijo preprečiti lov na svetovne popotnike.

V Sredozemlju na ptice selivke kot je prepelica čakajo dolgi kilometri mrež, limanice, umetne in žive vabe ter druge smrtonosne pasti.
foto: arhiv NABU

Evropske ptice selivke vsako leto prepotujejo več 1000 kilometrov dolge poti prek visokih prelazov, morij in puščav na poti do prezimovališč v Afriki. Pri tem kljubujejo viharjem, suši, pomanjkanju hrane in podnebnim spremembam. Žal pa ta romantična podoba svetovnih popotnikov hitro zbledi ob pogledu na dogajanje v številnih sredozemskih državah.

Kmečka lastovka je simbol pomladi – in delikatesa jeseni

Otoka Ciper in Malta sta za mnoge Evropejce znani poletni turistični destinaciji. Prelepa otoka, obdana s morjem, nudita prostor in možnost za čudovit oddih. A ko jeseni oddidejo še zadnji turisti, otoka postaneta smrtonosni pasti za izčrpane ptice, ki se tukaj ustavijo med prečkanjem Sredozemskega morja. Krivolov poteka s pomočjo limanic in mrež, ki sta na podlagi evropske Direktive o pticah nelegalna metodi pri lov na ptice.

Po podatkih organizacije BirdLife Cyprus, ki od leta 2002 redno spremlja stanje na terenu, samo na Cipru s temi neselektivnimi metodami vsako leto pobijejo okrog 2,5 milijona ptic, ki pripadajo 152 vrstam in med katerimi jih je 78 vrst ogroženih.

Zaščiteni vrtni strnadi v Franciji veljajo za prestižno delikateso. Vsako leto jih krivolovci polovijo okrog 50.000. Cena – okrog 150 evrov na krožnik.
foto: arhiv LPO

Krivolov na močno ogrožene vrtne strnade v Franciji

V Franciji vsako leto nelegalno polovijo okrog 50.000 vrtnih strnadov. Populacije te močno ogrožene ptice pevke so v Evropi v zadnjih 30 letih upadle za 84 odstotkov, v Franciji, kjer je nacionalna populacija ocenjena na 15.000 parov, pa je populacija v 11 letih upadla za več kot 40 odstotkov.

Krivolov, ki poteka v nasprotju z nacionalno in evropsko zakonodajo, ima močno podporo med lokalnimi gurmani. Tradicionalno priprava poteka tako, da živali ujamejo žive in jih zaprejo v majhne kletke, v katerih jih naslednje tri tedne intenzivno hranijo, dokler ne dosežejo določene teže. Žive ptice nato utopijo v lokalni žgani pijači Armagnac ter tako pripravljene pojedo ali prodajo. V Franciji se cene za takšno delikateso gibljejo okrog 150 evrov na krožnik.

Na začetku septembra so člani organizacije LPO, BirdLife partnerja v Franciji, pričeli z obsežnimi akcijami na jugozahodnem delu Francije, kjer v sodelovanju s policijo uničujejo nelegalne pasti in prijavljajo krivolovce oblastem.

Zaradi lova vzdolž Jadranske obale vsako leto izgubimo vsaj za eno Slovenijo prebivalcev tega planeta!

Vsako leto v državah vzdolž obale Jadranskega morja po naših ocenah ustrelijo več kot 2 milijona ptic selivk. Razlogi za to so intenzivna lovska aktivnost več kot 200.000, večinoma ilegalnih, lovcev, neučinkovit nadzor in neurejena zakonodaja v večini držav na Balkanu. Edina izjema je Slovenija, kjer je zaradi v primerjavi z drugimi državami napredne lovske zakonodaje lovnih le šest vrst ptic.

Med lovom vzdolž obal Jadranskega morja lovci letno ustrelijo vsaj 2 milijona ptic. Med njimi so tudi pri nas močno ogrožene reglje.
foto: Martin Schneider-Jacoby

Po dolgoletnih prizadevanjih nemške fundacije EuroNatur, DOPPS in številnih drugih organizacij pa je vzdolž teh obal vendarle počasi zapihal nov veter. V začetku leta smo se tako lahko razveselili novice, da je albanska vlada prvič v zgodovini uvedla popoln dveletni moratorij lova na ptice. V tej državi prav te dni poteka tudi mednarodna konferenca o jadranski selitveni poti, ki so se je udeležili tudi predstavniki našega društva.

Kako lahko pomagam?

Selitve ptic so epske pustolovščine, ki potekajo že tisočletja, in nas povezujejo, saj ptice ne poznajo meja držav in različnih kultur. Ključnega pomena je, da vzdolž selitvenih poti ohranimo območja, kjer se ptice hranijo, počivajo in v miru nabirajo moči za nadaljevanje poti. Brez mednarodnega sodelovanja in prizadevanja za varstvo ptic med selitvam mnogim vrstam grozi izumrtje!

Z vašo donacijo prispevajte k mednarodnim prizadevanjem DOPPS za varstvo ptic selivk, ki prečkajo obale Jadranskega morja.

Znesek po vaši izbiri lahko kadarkoli nakažete na naš poslovni račun:
IBAN: SI56 2440 0905 9588 660, sklic SI00 2014, namen: Ptice selivke.

Telemetrija sredozemskih vranjekov v Sloveniji

30. 9. 2014, Novice

Od oktobra 2012 do konca avgusta 2014 so ornitologi z GPS sledilnimi napravami in barvnimi obročki opremili 29 osebkov sredozemskega vranjeka.
foto: Mirko Kastelic

Zaključili smo s triletnim spremljanjem sredozemskih vranjekov z GPS telemetrijo. Prvi rezultati kažejo, da so te ptice zelo zveste svojim prehranjevalnim območjem, ki jih uporabljajo med letovanjem na slovenskem morju. Podatki o gibanju 21 vranjekov bodo pomembna podlaga pri opredeljevanju novih morskih območij Natura 2000, ki bodo namenjena dolgoročnemu varstvu teh ogroženih ptic.

Strokovnjaki iz DOPPS so s pomočjo GPS telemetrije v okviru evropskega LIFE projekta SIMARINE-NATURA v preteklih treh letih zahtevnega terenskega dela pridobivali podrobne podatke o domačih okoliših sredozemskih vranjekov. Te izmuzljive in skrivnostne ptice v slovenskem morju letujejo od pozne pomladi do pozne jeseni, gnezdijo pa v zimskem času na skalnih obalah in samotnih otokih južnega Jadrana.

GPS telemetrija, ki smo jo v tem projektu prvič v Sloveniji uporabili na pticah, sicer v zadnjih letih postaja vse pogosteje uporabljena metoda v ekoloških raziskavah prostoživečih živali, saj omogoča pridobivanje natančnih podatkov o lokacijah in premikanju sicer težko sledljivih vrst.

Sredozemski vranjek Šime, ki je bil 5. oktobra 2012 ujet pri Izoli, je postal pionir ptičje GPS telemetrije v Sloveniji.
foto: Urša Koce

Trenutno se na območju slovenskega morja nahaja še šest vranjekov z delujočimi oddajniki

Večino vranjekov so z namenom, da jih opremijo z oddajniki, ornitologi ujeli na bojah pri Izoli, ki jih vranjeki uporabljajo kot dnevna počivališča tekom prehranjevanja na morju. Letos so ujeli kar 12 osebkov in jim namestili barvne obročke in oddajnike. Tako so izpolnili načrt, da bomo tekom projekta pridobili podatke z najmanj 20 osebkov.

Pri telemetriji so uporabili GPS sledilne naprave, ki se napajajo preko solarne plošče in v dobrih svetlobnih pogojih omogočajo zajem lokacije vsake pol ure. Prenos podatkov poteka prek GSM omrežja, strokovnjaki pa jih nato spremljajo preko internetnega portala. Naprave so na ptice kot nahrbtnik z naramnicami iz teflonskega traku nameščene trajno.

In kdo so bili največji potepuhi?

»Največji potepuh med »našimi« vranjeki je bil gotovo Ilija, ki smo ga ujeli pri Izoli. Sprva se je zadrževal na sredini Tržaškega zaliva, se nato preselil na obrobje delte Soče, ter se kasneje vrnil k nam, v Piranski zaliv. Žal je kot kaže nekaj dni po vrnitvi poginil v bližini Savudrije. Daleč od naše obale zahajata tudi Tartini, ki smo ga ujeli pri Strunjanu, in Bepo, ujet pri Izoli. Oba sta mladostna osebka,« odgovarja varstvena ornitologinja in vodja projekta dr. Urša Koce.

Kot posebnost naj omenimo še vranjeka Anteja, ki so ga kot mladiča v gnezdu na otoku Oruda vzhodno od Lošinja obročkali že hrvaški kolegi. Ante bo spomladi dopolnil pet let in je povsem zadovoljen s turistično ponudbo v Piranskem zalivu, le da ga piranski brancin kot kaže ne zanima, saj se vranjeki prehranjujejo predvsem z gospodarsko manj zanimivimi vrstami rib.

Ornitologe sedaj čakajo analize podatkov in oblikovanje predlogov varstvenih območij za ohranjanje teh ogroženih ptic

»Vranjeki so nam posredovali kopico podatkov, na osnovi katerih bomo lahko določili značilnosti njihovih domačih okolišev. Začetne analize kažejo, da je večina vranjekov zelo zvesta svojim območjem prehranjevanja, ki se tekom sezone in celo med leti ne spreminjajo bistveno,« prva spoznanja razkriva Urša Koce.

Po statistični obdelavi podatkov o številčnosti in razširjenosti vranjekov, pridobljenih na terenu v letih 2012–2014, bodo ornitologi lahko identificirali morska Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA). Predlog IBA bomo konec oktobra posredovali na BirdLife International, kjer ga bodo pregledali pristojni strokovnjaki in območja nato vključili v uradni IBA inventar. Tako bomo dobili uradno zasnovo in strokovne podlage za pripravo predloga novih morskih območij Natura 2000, ki ga bo izdelal Zavod za varstvo narave.

Podatki o vseh ujetih vranjekih so dostopni na spletni strani projekta.

Več o sredozemskem vranjeku in projektu si lahko ogledate v kratkem dokumentarnem filmu, ki je nastal v okviru projekta.