Novice

Izberi obdobje v arhivu prispevkov ali

Zadnje objavljene novice:

V Društvu za zaščito konj potrebujejo vašo pomoč

3. 12. 2014, Novice

V lanskem letu se je v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok zgodil grozljiv napad na našo kobilo Rižano in žrebičko Cabidoule, ki sta utrpeli hude poškodbe. Po veterinarski oskrbi sta bili obe v rehabilitaciji in oskrbi Društva za zaščito konj, kjer so nam v teh težkih trenutkih nesebično priskočili na pomoč. Sedaj sami potrebujejo pomoč zato vas prosimo, da jim po svojih močeh priskočite na pomoč.

Društvo za zaščito konj namenja svojo pozornost osveščanju in izobraževanju lastnikov, ljubiteljev, rejcev in tekmovalcev konj ter izobraževanju mladih. Hkrati v svojem rehabilitacijskem centru oskrbujejo mučene, zlorabljene in zapuščene konje. Več o njihovem delu in mnogih aktivnostih si lahko preberete na njihovi spletni strani.

Oskrbujejo več pomoči potrebnih konj

V zadnjem času je v oskrbo Društva za zaščito konj pristalo več konj, ki potrebujejo več ko le standardno veterinarsko oskrbo. Čeprav jim veterinarji velikokrat pomagajo brezplačno, so tokrat stroški za zdravljenje teh konj vrtoglavo visoki.

Hope, Bala in Dora so preživele slabo ravnanje prejšnjih lastnikov in sedaj potrebujejo posebno oskrbo.
foto: DZK

Ponica Bala

Ponica Bala je doživela kruto pretepanje njenega bivšega lastnika, katerega palica ni obstala nad nobenim delom njenega telesa. Sedaj vsaj enkrat mesečno potrebuje praznjenje mehurja, saj se v njem nabira pesek.

Hope

Hope je dolga letala upala na žarek svetlobe. Več kot štiri leta je namreč preživela zaprta v svinjaku brez oken, večkrat brez hrane in vode. Danes se zato njene oči težko privadijo na svetlobo in se konstantno solzijo.

Dora

Dora trpi za hudo kožno alergijo, saj je prejšnji lastniki niso čistili in česali. Sedaj potrebuje zdravljenje in posebno nego.

Vsak konj ima svojo tragično zgodbo in takšnih primerov je še veliko. Zato vas v imenu Društva zaščito konj prosimo za pomoč. Vsak lahko pomaga po svojih močeh in prav vsak evro je dobrodošel, saj bo zagotovil, da te plemenite živali dobijo ustrezno oskrbo.

Za vašo pomoč se vam iskreno zahvaljujemo in verjamemo, da vam bodo v Društvu za zaščito konj neizmerno hvaležni.

Pomagate lahko z donacijo.

DRUŠTVO ZA ZAŠČITO KONJ
Šercerjeva 9, 3320 Velenje
TRR: SI56 1010-0005-0589-375 (Banka Koper)

Koda namena: CHAR namen: donacija

Več informacij in kontakt najdete na tej povezavi.

Slovenske gorice obiskali člani društva za ohranjanje zlatovrank iz Avstrije

1. 12. 2014, Novice

V začetku novembra smo člani DOPPS v osrednjih Slovenskih goricah gostili člane društva Lebende Erde im Vulkanland (L.E.i.V), ki se na avstrijskem Štajerskem ukvarjajo z varstvom in ohranjanjem zlatovrank. Osnovni namen njihovega obiska je bil ogled nekdanjega območja Natura 2000 Slovenske gorice – doli, kjer so do leta 2005 gnezdile zlatovranke ali zlatovrenke, kot jim pravijo domačini.

Nekdaj enotna populacija se zdaj ponovno širi v Slovenijo

2014_12_1_zlatovranka_skupina_Mojca_Podletnik

O razlogih za izumrtje zlatovranke v Sloveniji.
foto: Mojca Podletnik

Pred letom 2005, ko je v Slovenskih goricah nazadnje gnezdila zlatovranka, so ornitologi zlatovranke na jugovzhodu avstrijske Štajerske in pri nas šteli kot enotno populacijo zlatovrank na robu njene razširjenosti v tem delu Evrope. Že takrat so avstrijski kolegi z nameščanjem gnezdilnic pomagali slovenskim, saj so se zavedali, da bodo brez izboljšanja življenjskih pogojev in ohranitve zlatovrank v Sloveniji, v prihodnje težko ohranili zadnje zlatovranke tudi pri njih. V Slovenskih goricah je bilo za zlatovranke žal prepozno, na avstrijskem Štajerskem pa ornitologi z ogromnimi napori in velikimi finančnimi spodbudami za kmete ohranjajo še zadnje 3 pare!

Predsednik L.E.i.V. Bernard Wieser, malo v šali, malo zares: »V zadnjih dveh letih se je financiranje ukrepov za ohranitev zlatovrank pri nas zelo zmanjšalo. Glede na dejstvo, da je zlatovranka pri vas na Goričkem zopet uspešno gnezdila, pričakujemo, da boste Slovenci v naslednjih 10 letih prevzeli pobudo za njeno ohranitev na tem območju«.

Skupne aktivnosti za izboljšanje življenjskih razmer za zlatovranke

Podoba Jakobskega dola v jeseni.
foto: Gregor Domanjko

V prihodnje z društvom Lebende Erde im Vulkanland načrtujemo skupne aktivnosti, ki bi zlatovrankam lahko pomagale pri ponovni naselitvi v Slovenskih goricah. Zato je obisk štel tudi kot ogled posameznih dolov, kjer bi izvedli nekatere ukrepe. Ogledali smo si dolino Velke, kjer je zlatovranka nazadnje gnezdila, se z njimi sprehodili v Jurovskem dolu in Malni ter izlet končali v Jakobskem dolu oz. Zgornji Velki.

Koordinator obiska Gregor Domanjko: »Avstrijskim kolegom smo predstavili razloge za izumrtje zlatovranke v Slovenskih goricah, ki so podobni tistim pri njih; pretirana uporaba fitofarmacevtskih sredstev, izsuševanje travnikov in sprememba v koruzne njive ter posek mejic in posamičnih dreves zaradi lažjega obdelovanja s traktorji. Posledično je zlatovranka izgubila mesta za gnezdenje, drastično pa se je zmanjšalo tudi število žuželk. «

Z namenom predstaviti problematiko zlatovrank v Slovenskih goricah domačinom bomo v februarju v knjižnici v Lenartu izvedli predavanje o izvedenih naravovarstvenih ukrepih za ohranitev zlatovrank na Goričkem.

Popisi gnezdilk v letu 2014

28. 11. 2014, Novice

V letu 2014 smo na društvu s pomočjo številnih prostovoljcev izvedli 666 terenskih dni za monitoring 18 izbranih kvalifikacijskih vrst ptic na Mednarodno pomembnih območjih za ptice (IBA) oziroma območjih Natura 2000 za ptice (SPA).

Spremljanje populacij izbranih vrst ptic na Mednarodno pomembnih območjih za ptice (monitoring IBA, ang. Important Bird Area) poteka od leta 2004. Vanj je vključenih okoli 30 kvalifikacijskih vrst ptic Natura 2000 območij, ki se jih vzorči različno intenzivno. V shemi monitoringa vsako leto sodeluje med 100 in 200 prostovoljcev.

V letu 2014 smo v okviru Monitroinga populacij izbranih vrst ptic popisali 18 vrst gnezdilk, in sicer vodomca, kotorno, kostanjevko, veliko uharico, podhujko, belo štorkljo, zlatovranko, kosca, srednjega detla, vrtnega strnada, črnočelega srakoperja, hribskega škrjanca, triprstega detla, malo in grahasto tukalico, kozačo in pisano penico.

Na podlagi podatkov večletnih monitoringov smo ugotovili, da so populacije številnih vrst doživele zmeren upad, pri populacijah nekaterih vrst smo opazili zmeren porast. V Sloveniji je prvič po devetih letih ponovno gnezdila zlatovranka, in sicer na zahodnem delu Goričkega.

V letu 2014 smo na 10 popisnih ploskvah na Krasu zabeležili 21 samcev vrtnega strnada.
foto: Tomaž Mihelič

Vrtnemu strnadu grozi izumrtje

Pri populaciji vrtnega strnada smo v obdobju 2005-2014 zabeležili negativen populacijski trend. Strmi upad, ki ga je vrsta doživela, je jasen znak, da je treba nemudoma pričeti z izvajanjem varstvenih ukrepov in izvesti dodatne ekološke raziskave, s katerimi bi lahko ukrepe še izboljšali in prilagodili ekologiji vrste. V nasprotnem primeru bo vrtni strnad v Sloveniji v nekaj letih izumrl!

Predlog za novi gozdni rezervat

V letu 2014 smo na SPA Snežnik-Pivka popisali 19-22, na SPA Julijci pa 29-31 osebkov triprstih detlov. Trend je zaradi kratkega obdobja popisovanja (2011-2014) še negotov. Vodja projekta, Katarina Denac ugotavlja, da »na Snežniškem dosega vrsta največje gostote na transektu Pogorelček«, zato predlaga, da se »na območju med Grajševko, Ovčarijo, Leskovo dolino in gozdarsko kočo Stiska oblikuje in razglasi nov gozdni rezervat, namenjen prednostno triprstemu detlu.«

Podrobnejše informacije o populacijah izbranih vrst gnezdilk so dostopne v poročilu.
Monitoring populacij izbranih vrst ptic – popisi gnezdilk 2014 (pdf)

Ornitološki atlas v zadnji fazi priprave

26. 11. 2014, Novice

Novo ornitološki atlas gnezdilk Slovenije je temeljno ornitološko strokovno delo, ki združuje vse slovenske strokovnjake in poznavalce ptic. To zimo se bo delo na tem dolgoletnem projektu društva s pisanjem besedil za knjigo prevesilo v zaključno fazo.

V četrtek, 20. 11. 2014, je v prostorih DOPPS v Ljubljani potekala delavnica za sodelavce Novega ornitološkega atlasa gnezdilk Slovenije (NOAGS). Namen srečanja je bil predstaviti predvideni potek pisanja knjige, ki je po zaključku popisov ter vnosa in obdelave podatkov zadnji korak tega dolgoletnega društvenega projekta. Delavnice se je udeležila dobra polovica od 47 ornitologov, ki bodo s pisanjem besedil o posameznih vrstah prostovoljno združili in posredovali znanje, ki ga imamo o slovenskih pticah gnezdilkah.

Popisi za izdelavo NOAGS so celo desetletje zaznamovali delo društva. S projektom želimo prikazati razširjenost in pridobiti oceno številčnosti za vse gnezdilke v Sloveniji. Te podatke zbiramo za potrebe znanstvenoraziskovalnega dela, pomembni pa so tudi kot naravovarstveno orodje.

Po popisih je bil prvi korak ureditev podatkovne zbirke

Po koncu popisov, ki so potekali v odbobju 2002–2012 in med katerimi smo podatke o pticah zbrali tudi v najbolj odročnih krajih Slovenije, je bil naslednji korak ureditev podatkovne zbirke in prostorska analiza podatkov. V letu 2013 je tako zaživel spletni portal NOAGS.

Koordinator projekta Tomaž Mihelič: »Na portalu je trenutno shranjenih prek stopetdeset tisoč opazovanj oziroma okrog pol milijona podatkov o pticah, ki jih je prispevalo več kot 350 popisovalcev. V prvi vrsti je namenjen pregledovanju in urejanju podatkov. Na osnovnem nivoju si jih lahko ogleda prav vsak, saj je dostopen širši javnosti, podrobnosti pa bodo v pomoč koordinatorjem posameznih vrst.«

Koordinatorji vrst združujejo znanje o slovenskih pticah

V zadnji fazi pa bodo glave staknili poznavalci ptic in strokovnjaki. Na podlagi doslej zbranih podatkov in znanja, ki ga imamo, bodo v prihodnjih mesecih pripravljali besedila za 235 vrst ptic, ki v Sloveniji gnezdijo sedaj ali pa so kdaj v preteklih nekaj desetletjih. Vsaka vrsta bo v knjigi predstavljena z zemljevidi razširjenosti in pogostnosti ter poglavji kot so raziskanost vrste v Sloveniji, poznane gnezditvene gostote, opis življenjenskega prostora ter ogroženost pri nas.

Tomaž Mihelič je bil nad odzivom tako velikega števila strokovnjakov prijetno presenečen: »NOAGS je bil že od vsega začetka zamišljen kot skupinsko delo vseh slovenskih ornitologov. Tudi v tej zaključni fazi ohranjamo ta pristop, ki se je izkazal kot zelo uspešen.« Pisanje je zamišljeno tako, da vrste napišejo posamezni avtorji, vsa besedila pa bo nato v treh zaporednih branjih pregledal in komentiral uredniški odbor knjige.

Delavnico so udeleženci sklenili v veselem pričakovanju, da bomo morda dolgo pričakovano knjigo »našli« in prebirali pod novoletno jelko že prihodnje leto.

Urejamo knjižnico DOPPS

24. 11. 2014, Novice

V pisarni DOPPS smo se lotili ureditve društvene knjižnice. Obvestilo je namenjeno vsem, ki ste si v preteklosti izposodili društveno gradivo (knjige, revije in drugo). Praviloma imajo gradiva majhen okrogel žig DOPPS knjižnica.

Prihodnji teden bomo začeli s popisi, inventarizacijo in označevanjem knjig. V ta namen potrebujemo vašo pomoč, saj moramo zbrati vse knjige, revije in drugo društveno gradivo. Zelo pomembno je, da vsi člani vrnete vse, saj lahko samo tako ta korak kakovostno izpeljemo.

Prosimo vas, da nam do petka, 28. 11. 2014, prinesete izposojena gradiva, in tako njihovo uporabo omogočite tudi drugim. Gradiva lahko prinesete v ljubljansko in koprsko pisarno.

Za dodatne informacije se lahko obrnete na Tanjo Šumrada.

Predstavili smo se na 45. sejmu Narava – zdravje

18. 11. 2014, Novice

Med 13. in 16. novembrom 2014 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal že 45. sejem Narava – zdravje. Sejem promovira zdrav življenjski slog, kar je v lanskem letu pritegnilo 22.000 obiskovalcev, ki so si lahko ogledali več kot 300 razstavljavcev. Tudi letos ni bilo nič drugače, razstavljavci pa so se predstavili v šestih sklopih – Prehrana, Zdravje, Naravna kozmetika, Gibanje, Wellness in Zeleno sobivanje. V slednjem se je skupaj z drugimi naravovarstvenimi organizacijami predstavilo tudi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Tako kot sejem je bila tudi naša stojnica pisana in je postregla z mnogimi informacijami.
foto: Tilen Basle

Mokrišča v Sloveniji

V ospredje sklopa Zeleno sobivanje so bila letos postavljena mokrišča v Sloveniji, katerim veliko pozornost namenjamo tudi v našem društvu. Za njihovo varstvo varstvo si med drugim prizadevamo tudi z upravljanjem nekaterih od teh edinstvenih območij, med katere lahko štejemo tudi naši tri naravne rezervate (Naravni rezervat Škocijanski zatok, Naravni rezervat Iški morost in Naravni rezervat Ormoške lagune), zato smo na stojnici v okviru sejma poseben poudarek dali prav tem. Obiskovalci so tako lahko izvedeli več o aktualnem dogajanju v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, spoznali kosca in naš trud za njegovo ohranitev v Naravnem rezervatu Iški morost ter napredek projekta LIVEDRAVA, v okviru katerega se ustanavlja Naravni rezervat Ormoške lagune. Na stojnici so bile na voljo predstavitvene brošure za obiskovalce, hkrati pa so jim z veliko dodatnimi informacijami postregli tudi naši prostovoljci.

»Glede na to, kako obsežen in pisan je bil sejem, moram reči, da je bila naša stojnica dobro obiskana. Zloženke in plakati so kar izginjali – nekateri bolj, drugi manj načrtno izbrani. Najboljši utrinki so bili tisti, ko so starejši obiskovalci in obiskovalke prišli do stojnice z vzdihom “Ooo, ptički!” in delili svoje izkušnje z nami. Odkrito rečeno pa se na žalost še vedno nisem domislila, kateri bi bil lahko “tisti ptič s črno črto čez hrbet”,« je svojo izkušnjo v vlogi prostovoljke na sejmu opisala Manca Velkavrh.

Predstavitev tudi na velikem platnu

Drugi dan sejma se je društvo predstavilo tudi v multimedijski obliki, saj so se v predstavitvenem prostoru odvrteli štirje kratki dokumentarni filmi, ki predstavljajo utrinke iz naših društvenih aktivnosti. Občinstvu smo prikazali dokumentarce Mokrišča v plamenih, Sredozemski vranjek, UPKAČ in Urejanje gnezdišč breguljke.

Visokodebelni biseri na Goričkem

14. 11. 2014, Novice

Na Goričkem smo s projektom Upkač odstrli še nekaj tančic iz življenja dveh tipičnih gnezdilk mozaične kmetijske krajine – smrdokavre in velikega skovika, ki s svojo prisotnostjo dokazujeta, da je na stiku različnih življenjskih okolij pestrost življenjskih oblik največja.

Številčnost obeh vrst je na Goričkem v minulih 15 letih (1998–2013) upadla za kar 75 odstotkov.

V okviru projekta Upkač smo raziskovalci in prostovoljci društva na Goričkem opravili raziskave, s katerimi smo pridobili dragocene podatke o življenju velikega skovika in smrdokavre. Le s poznavanjem njune biologije smo lahko predlagali učinkovite varstvene ukrepe zanju. Ukrepanje je nujno, saj je stanje resnično zaskrbljujoče!

Ekološke raziskave smrdokavre in velikega skovika

Zanimalo nas je predvsem, s čim se te ptice prehranjujejo, kako velika območja v okolici gnezd uporabljajo in kakšne morajo biti značilnosti teh območij. Travniki, visokodebelni sadovnjaki in vsi drugi potrebni elementi pokrajine morajo biti namreč ravno pravšnji, da lahko skrbni starši vsako leto ulovijo dovolj hrane za preživetje mladičev.

Smrdokavra je najpogosteje ulovila različne vrste kobilic, še posebno pa bramorje in poljske murne. foto: arhiv DOPPS

Najpogostejši plen smrdokavre je bil bramor.
foto: arhiv DOPPS

Podnevi smo se osredotočili na smrdokavro, ponoči pa na nočno aktivnega velikega skovika. Našli smo osem smrdokavrinih gnezd, večinoma v naravnih duplih v jablanah in v slivi, dve pa tudi v gnezdilnicah. Med iskanjem gnezd velikih skovikov smo pregledali več kot 100 naravnih dupel, vendar je bilo na koncu vseh osem najdenih gnezd v gnezdilnicah.

Ob vhodu v dupla in gnezdilnice smo namestili kamere, s čimer smo dobili posnetke plena, ki so ga starši nosili mladičem.

Podatke o smrdokavrinih prehranjevališčih, ki so bila najpogosteje na košenih travnikih, kolovozih ter travnatih robovih cest in njiv, smo zbrali z opazovanjem staršev z daljnogledom. Pri velikih skovikih pa smo na štiri ptice namestili radijske (VHF) oddajnike in ponoči s telemetrijo spremljali njihovo gibanje. Prehranjevali so se na travnikih, v nasadu črnega bezga, grmiščih in visokodebelnih sadovnjakih.

Največja grožnja je izginjanje primernih prehranjevalnih habitatov

Na podlagi ekoloških raziskav domnevamo, da je največjo grožnjo za obe vrsti predstavlja izginjanje primernih prehranjevalnih površin, kot posledica opuščanja tradicionalnih načinov kmetovanja – izginjanja ekstenzivnih travnikov ter splošnim zmanjšanjem pokrajinske mozaičnosti.
Natančni vzroki, odkriti z raziskavami o ekoloških zahtevah obeh vrst, so nam pomagali oblikovati učinkovite varstvene ukrepe – naravovarstvene smernice.

Podrobnejše informacije o ekoloških raziskavah so objavljene v monografiji Ptice Goričkega.

V Videogaleriji si lahko ogledate kratki dokumentarni film Upkač.

Reka Drava ima več prostora zase in za svoje prebivalce.

12. 11. 2014, Novice

Nižinski del reke Drave je nekoč sestavljala glavna struga, ki jo je prepletalo mnogo manjših stranskih rokavov. Ti so predstavljali edinstvena življenjska okolja za mnoga živa bitja, hkrati pa so rokavi ob narasli vodi to posrkali vase in tako preprečili razlivanje reke. Ob izgradnji hidroelektrarn na spodnji Dravi se je ta proces naravne zaščite pred poplavami okrnil, hkrati pa so mnoge živali izgubile dragocen življenjski prostor. Danes poskušamo z konkretnimi naravovarstvenimi akcijami ponovno oživiti te procese in reki vrniti življenje.

V stranski rokav pri Vurberku ponovno teče voda iz reke Drave.
foto: Dominik Bombek

Brez vode ni življenja!

V začetku novembra smo v okviru projekta LIVEDRAVA zaključili prvo izmed treh predvidenih renaturacij rečnih rokavov na reki Dravi. Mrtev rečni rokav pri Vurberku, skozi katerega že dolgo ni tekla voda, smo odprli in tako vzpostavili ponoven pretok vode. S tem bomo ugodno vplivali na mehkolesno loko in številna druga živa bitja. Vodomec in mali martinec bosta v živem rokavu našla odlično mesto za prehranjevanje, številne ribe primerno drstišče, hkrati pa bo rokav predstavljal nov življenjski prostor za mnoge dvoživke, kačje pastirje in ostale žuželke.

Nova spoznanja prenašamo v prakso.

Na nasproti strani rečnega rokava v Vurberku smo prav tako pričeli z odstranjevanjem kamnometa na levem bregu reke Drave. Z odstranitvijo kamnometa bomo ponovno omogočili bočno erozijo reke, ki bo tako ustvarila primeren življenjski prostor za gnezdenje vodomca in breguljke. S tem bomo reki dali tudi več prostora, s čimer bo v primeru visokih voda uspešneje zadrževala vodo znotraj svoje struge. Gre za prvi tovrsten primer odstranjevanja kamnometa z naravovarstvenim ozadjem v Sloveniji.

Vsa dela potekajo v sklopu akcije C.8 – Obnova rečnih brežin in akcije C.9 – Izdelava gnezditvenih sten za breguljko in vodomca projekta LIVEDRAVA, ki je sofinanciran iz evropske Life+ sheme. Z omenjenimi akcijami bomo izboljšali življenjski prostor za številne ogrožene vrste živali in rastlin, hkrati pa pripomogli k boljši protipoplavni varnosti ob reki Dravi.

421 milijonov ptic manj

11. 11. 2014, Novice

Domači vrabec je splošno razširjena ptica, katerega lahko Evropejci v zadnjih 30 letih opazujemo vse redkeje, opozarjajo raziskovalci.
foto: Aleksander Kozina

Nedavno objavljena znanstvena študija je pokazala, da je leta 2009 v primerjavi z letom 1980 v Evropi živelo kar 421 milijonov ptic manj. Najbolj opazni so predvsem upadi nekaterih splošno razširjenih vrst ptic kot so domači vrabec, škorec, poljski škrjanec in jerebica.

Skupina raziskovalcev je v znanstveni reviji Ecology Letters objavila članek o poteku in značilnostih izjemno hitrih upadov ptic v Evropi v zadnjih 30 letih, kar je nov dokaz pospešenega upadanja biotske pestrosti po vsem svetu. V raziskavi so za analizo uprabili podatke že več desetletij trajajočega spremljanja stanja populacij ptic v evropski kulturni krajini, kateremu se je leta 2007 za Slovenijo pridružil tudi DOPPS.

Največji delež zmanjšanja so raziskovalci pripisali nekdaj splošno razširjenim pticam v kmetijski kulturni krajini, katerih številčnost je upadla zaradi intenzifikacije kmetijstva, dobro raziskani pa so tudi že nekateri drugi pomembni viri ogrožanja.

Število belih štorkelj se v Evropi v zadnjih letih počasi povečuje, kar je med drugim rezultat uspešnih naravovarstvenih ukrepov.
foto: Dejan Bordjan

Populacije nekaterih redkih vrst so v zadnjih letih znova narasle

Analize podatkov pa so podale tudi nekaj nekaj razveseljivih rezultatov. Število osebkov vrst kot so rjavi lunj, kanja in krokar je namreč v zadnjem desetju poraslo. Raziskovalci menijo, da so razlogi predvsem v neposrednih naravovarstvenih ukrepih v naravi in boljšem pravnem varstvu.

Richard Gregory, vodja skupine za monitoring vrst in raziskave pri britanskem partnerju BirdLife RSPB: “Redkejšim vrstam, ki jih obravnavamo v tej študiji in katerih populacije naraščajo, so pomagali naravovarstveni ukrepi po vsej Evropi. Bela štorklja in rjavi lunj, na primer, imata v Evropski uniji zagotovljeno visoko raven varstva, zato se njuna številčnost povečuje. Sočasni ohranitveni ukrepi in pravno varstvo vseh ptic in njihovih življenjskih okolij so zato nujno potrebni za zaustavitev zmanjševanja njihovega števila.”

Zmanjšanje števila splošno razširjenih vrst bo verjetno dolgoročno škodljivo tudi za ljudi

Raziskovalci so v razpravi opozorili, da so ukrepi naravovarstvenikov pogosto usmerjeni predvsem k ohranjanju redkih in ogroženih vrst. Zaradi njihovega hitrega upadanja, pa bi v prihodnje več naporov morali usmeriti tudi v ohranjanje splošno razširjenih vrst. Te ptice so namreč pomembne zaradi svojih vlog, ki jih imajo in opravljajo v ekosistemih.

Vodilni avtor članka, Richard Inger, iz Univerze v Exetrju, pojasnjuje ta pomembni vidik: “Zelo hitro zmanjševanje števila sicer splošno razširjenih vrst ptic je zelo zaskrbljujoče, saj je to skupina ptic, od katerih imamo ljudje največjo korist. Vse bolj jasno namreč postaja, da je interakcija z naravo osrednjega pomena za zagotavljanje dobrobiti človeka, tako veliki upadi pa bodo verjetno za našo družbo zelo škodljivi.”