Novice

Izberi obdobje v arhivu prispevkov ali

Zadnje objavljene novice:

Zaključil se je projekt BioDiNet

7. 11. 2014, Novice

Zaključil se je projekt BioDiNet, kjer je DOPPS sodeloval kot partner. Glavni cilj projekta je bil vzpostavitev programov in smernic za trajnostni razvoj območja z namenom ohranjanja naravne in kulturne dediščine čezmejnega prostora, predvsem Istre in Krasa.

Oktobra 2014 se je zaključil triletni projekt BioDiNet – Mreža za varovanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine, sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Na projektu je sodelovalo dvanajst partnerjev, ki so s svojimi aktivnostmi prispevali k ohranjanju in promociji avtohtonih vrst, pasem domačih živali, sort kulturnih rastlin in ekosistemov, ki ključno prispevajo k tradicionalni podobi območja.

Raziskave ptic na suhih travnikih Krasa

Raziskovalni del projekta je bil osredotočen na proučevanje biotske pestrosti kraških travišč. DOPPS je izvajal raziskave za ugotavljanje vpliva intenzivnosti paše na prisotnost različnih vrst ptic.

Podatki monitoringa ptic kmetijske krajine (SIPKK) kažejo, da v kmetijski krajini posebej naglo upada številčnost populacij ptic, vezanih na različne travniške površine. Dejavnikov, ki vplivajo na upad številčnosti populacij je več, eden najpomembnejših je izguba življenjskega prostora, torej travnikov. Izgubo travniških površin lahko povzročijo: izguba kvalitete travnika zaradi intenzifikacije, postopno spreminjanje travnika v druge kulture, pozidave in zaraščanje.

V okviru projekta BioDiNet "BIODIVERZITETA IN VARSTVO KRAŠKIH EKOSISTEMOV" o objavljeni tudi rezultati raziskav ptic na suhih kraških traviščih.

V monografiji projekta BioDiNet so predstavljeni tudi rezultati raziskav ptic na suhih kraških traviščih.

V okviru projekta BioDiNet so ornitologi v letu 2012 popisali ptice, njihova življenjska okolja in intenzivnost paše na območju Podgorskega Krasa. Vsi popisi so potekali po metodologiji, ki je bila na tem območju uporabljena že leta 2007, kar je omogočilo primerjavo podatkov. V letu 2013 je bila izvedena podrobna študija metodologije monitoringa in gnezditvene biologije vrtnega strnada ter ponovitev popisa ptic na planoti Golič iz leta 2002.

Varstveni ornitolog Primož Kmecl o rezultatih raziskav: »Raziskave so pokazale, da je imela paša na Podgorskem Krasu pozitiven vpliv na dve varstveno pomembni vrsti: hribskega škrjanca in velikega strnada, negativen vpliv pa se je pokazal pri poljskem škrjancu. Na smrdokavro in podhujko sta razgozdovanje in ponovna vzpostavitev paše v okolici Bazovice vplivali pozitivno, območje pa ni bilo dovolj obsežno, da bi se naselile tudi ostale travniške vrste ptic.«

Travnike na Krasu lahko ohranja le človek

Vsi travniki na Krasu so antropogenega izvora, kar pomeni, da so nastali zaradi delovanja človeka in le človek jih lahko ohranja. Opuščanje človekovega delovanja na kraških travnikih privede do zaraščanja. Košnja in paša sta dva osnovna načina upravljanja s travniki. S pravilnim upravljanjem je mogoče biotsko pestrost na Krasu ohraniti in celo povečati. V okviru projekta BioDiNet so bile v ta namen izdelane Smernice za ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine. Smernice zajemajo tudi upravljalske smernice za ohranjanje značilnih vrst ptic.

Ozaveščanje in izobraževanje

DOPPS je izvedel tudi predavanja, delavnice in terenske dneve za spoznavanje pomena biotske pestrosti in travišč ter njihovega ohranjanja. Ob vhodu v tematski park v Hrastovljah sta bili postavljeni dve informativni tabli, ki obveščata o avtohtonih pasmah in sortah ter o biotski pestrosti slovenske Istre. Ozaveščanje in izobraževanje se kljub zaključku projekta nadaljujeta, in sicer v Parku avtohtonih rastlin in živali Hrastovlje, kjer lahko obiskovalci na 9 hektarjih spoznajo naravo Kraškega roba ter avtohtone sorte in pasme širšega območja.

Podrobnejše informacije o projektu BioDiNet so dostopne na spletni strani projekta.

BIODIVERZITETA IN VARSTVO KRAŠKIH TRAVIŠČ – MONOGRAFIJA projekta BioDiNet (pdf)

Ormoške lagune – vračanje bisera pticam, naravi in ljudem

5. 11. 2014, Novice

Ormoške lagune že več kot 30 let izkazujejo veliko naravovarstveno vrednost, saj so tukaj dom in zatočišče našle številne ptice in druga živa bitja. Skupaj z zaposlenimi v Tovarni sladkorja Ormož, d. d., in mnogimi prostovoljci smo že od 80. let vzdrževali in ohranjali območje tako, da je bilo za ptice čim bolj primerno. Po zaprtju tovarne pa je v trudu po ohranitvi območja nastal projekt LIVEDRAVA, del katerega je tudi vzpostavitev novega slovenskega naravnega rezervata – Ormoške lagune.

Septembra 2012 je DOPPS pričel z izvajanjem projekta LIVEDRAVA, ki ga preko finančnega mehanizma Life+ sofinancira EU. Eden izmed ciljev tega projekta je tudi renaturacija Ormoških lagun in razglasitev območja kot naravni rezervat. S tem namenom bomo ponovno zagotovili dotok vode v bazene, uredili primerna življenjska okolja in bodoči rezervat uredili za obiskovalce. Območje bomo aktivno upravljali in obiskovalcem omogočili posebno doživetje narave. Več o Ormoških lagunah smo vam pripravili v zavihku Naravni rezervati.

Dela se nadaljujejo…

Cevovod iz Ormoškega jezera skrbi za dotok vode v bazene Ormoških lagun.
foto: Dominik Bombek

Od pričetka projekta smo na območju Ormoških lagun izvedli kar nekaj projektnih akcij. Med pomembnejšimi velja izpostaviti ureditev začasne projektne pisarne, izdelavo pašnega načrta in sistema pašnih ograj ter nakup petih vodnih bivolov, ki bodo s pašo pripomogli k upravljanju območja.

Dokončali smo tudi izgradnjo cevovoda, katerega delovanje smo preizkusili 20. oktobra 2014. Njegov namen je, da se z odvzemom vode iz Ormoškega jezera ponovno zagotovi zadostni dotok vode za vzpostavitev mokrišča v nekdanjih bazenih odpadnih vod. Cevovod deluje na principu natege. Natega je postopek, pri katerem tekočina teče iz višje ležečega mesta proti nižje ležečim. To pomeni, da za delovanje cevovoda, razen pri prvem polnjenju, ne potrebujemo črpalk, saj vodo iz Ormoškega jezera v smeri nižje ležečih bazenov požene teža. S tem, ko bomo bazene napolnili z vodo, bomo omogočili, da se ponovno vrnejo redke in ogrožene vrste ptic, za katere je bilo območje Ormoških lagun opredeljeno tudi kot Posebno območje varstva (SPA) v okviru omrežja Natura 2000.

»Trenutno v bazenih poteka tudi obnova življenjskih okolij. Z gradbenimi deli oblikujemo otočke in jarke, ki so na različnih globinah in ki bodo zagotavljali stalen preplet vlažnih in odprtih blatnih površin ter predelov s plitvo in globoko vodo. S temi ureditvami bomo pripravili ugoden gnezditveni in prehranjevalni habitat za številne vrste ptic, dvoživk, plazilcev, kačjih pastirjev, žuželk in drugih živih bitji,« je povedal Dominik Bombek, koordinator za izobraževanje in stike z javnostjo v projektu LIVEDRAVA.

Naravni rezervat Ormoške lagune bo priložnost tudi za številne mlade

Kljub slabemu vremenu je študente gnala velika vnema in zanimanje.
foto: Sara Usnik

V petek, 24. oktobra 2014, je 12 študentov smeri Varstvo narave na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem opravilo terenske vaje na Štajerskem. Ogledali so si aktivnosti projekta LIVEDRAVA, še posebno pa akcije za varstvo navadne čigre na Ptujskem jezeru, akcije odpiranja rečnih rokavov in renaturacijo lagun. Študentje so bili nad videnim navdušeni. Zanimale so jih številne podrobnosti za ustrezno izvedbo naravovarstvenih ukrepov in praktični napotki za izvedbo paše živine za nego habitata, pa tudi namigi za prijavo velikih naravovarstvenih projektov, kot so Life projekti.

»Dež, veter in mraz na terenu niso zmanjšali vneme mladih po znanju, kar izkazuje veliko motivacijo skupine in nas navdaja z upanjem nove generacije. Po ogledu ptujskega jezera, rokava v Markovcih pri Ptuju ter bazenov Ormoških lagun smo ekskurzijo končali z zanimivo skupno diskusijo v začasni, a zelo topli pisarni bodočega naravnega rezervata. Organizirani obiski študentov na območju zdaj postajajo že stalnica,« je povedal dr. Damijan Denac, ki je skupino popeljal po projektnem območju.

4. Pomurski ornitološki vikend letos v Veržeju in okolici

3. 11. 2014, Novice

Člani Pomurske sekcije DOPPS so med 24. in 27. oktobrom v Veržeju in okolici izvedli 4. Pomurski ornitološki vikend (POV) z imenom »Prleški ftiči«. Udeležilo se ga je 20 osnovnošolcev, starih od 10 do 15 let, ki obiskujejo pet osnovnih šol v Pomurju.

Udeleženci so na terenu spoznavali ptice različnih življenjskih okolji.
foto: Gregor Domanjko

Osnovni namen Pomurskega ornitološkega vikenda ni samo spoznavanje ptic na terenu, biti telesno aktiven in se družiti s podobno mislečimi, ampak tudi naučiti otroke skupinskega dela, spoštovanja sovrstnikov in narave. Prav zato so se otroci in mentorji po prihodu v prostore Osnovne šole Veržej najprej spoznali med seboj. Sledila je predstavitev programa dela in seznanitev z aktivnostmi ter poslanstvom DOPPS. Sobotno jutro so kot običajno začeli s skupinskim razgibavanjem, po zajtrku pa so se razdelili v štiri skupine. Vsaka skupina posebej je pod nadzorom mentorjev na terenu spoznavala in določala ptice ter njihova življenjska okolja; v poplavnem gozdu ob reki Muri, na Gajševskem jezeru, v naselju Veržej in v kmetijski kulturni krajini okrog Veržeja. Posebno doživetje za vse udeležence je predstavljajo obročkanje ptic na učni poti Mrtvice reke Mure. Dan so zaključili z večernim izzivanjem in poslušanjem sov v Veržeju.

Zaključne prireditve so se udeležili skoraj vsi družinski člani udeležencev.
foto: Gregor Domanjko

V nedeljo dopoldne so otroci v skupinah ponovno spoznavali ptice različnih življenjskih okolij in utrjevali osvojeno znanje za popoldansko ptičarijado – tekmovalni dogodek, kjer zmaga tista skupina, ki v omejenem času in na omejenem območju opazi največ vrst ptic. Večer so zaključili z druženjem ob pečenih kostanjih, ribah, hrenovkah in »pajanem« kruhu ob brunarici v lasti Francija Kosija.

Udeleženci so v dveh dneh skupaj opazili ali slišali 61 različnih vrst ptic. To je odličen rezultat, glede na podatek, da so ornitologi v preteklosti v Veržeju in okolici opazili 78 vrst. Med vsemi temi vrstami bi izpostavili velikega srakoperja, plašico, pinožo, skobca, malo uharico, vodomca in raco konopnico.

V ponedeljek, zadnji dan ornitološkega vikenda, so otroci izdelovali plakate in predstavitve svojih opazovanj ter dela, ki so ga popoldne na zaključni prireditvi predstavili svojim staršem in drugim zbranim gostom v OŠ Veržej.

Udeleženci in mentorji 4. Pomurskega ornitološkega vikenda.
foto: Gregor Domanjko

Larisa Gregur, vodja 4. Pomurskega ornitološkega vikenda o svojih vtisih: »V tako kratkem času je otroke težko navdušiti in jim predstaviti celotno zgodbo o pticah. Da smo na pravi poti, nam povedo obrazi nasmejanih otrok in pozdrav v slovo: »Se vidimo naslednje leto!«. Največja nagrada za vsakega organizatorja je, ko vidi, da so njegov vložen trud, energija in čas obrodili sadove.«

Člani DOPPS se zahvaljujejo OŠ Veržej, Tovarni bovdenov in plastike d.d. iz Lenarta, podjetju TEO-TEN d.o.o. iz Ljutomera in Občini Veržej, ki so društvo pri izvedbi 4. Pomurskega ornitološkega vikenda finančno podprli.

Ali so ptice lačne?

29. 10. 2014, Novice

Prišel je čas jeseni, ki se že preveša v zimo, saj so se v zadnjih dneh temperature spustile precej nizko. Hkrati je to tudi napoved, da iz svojih garaž ali vrtnih lop počasi vzamemo ptičje krmilnice, z njih stresemo prah in jih pripravimo na novo sezono krmljenja. Vendar zakaj krmimo ptice? Kako in s čim? Ali že lahko pričnemo?

2014_10_29_opazovnje_krmilnica_Ivan_Esenko

Krmilnica lahko služi tudi kot učilnica v naravi.
foto: Ivan Esenko

Zimsko hranjenje ptic je v mnogih državah sveta običaj, ki pritegne številne ljudi. Ob vrvežu na krmilnici si lahko od blizu ogledamo bolj ali manj pestro paleto ptic, opazujemo njihovo obnašanje in različne načine prehranjevanja. Ptice hranimo preprosto zato, ker so nam všeč in v nas vzbujajo pozitivne občutke. Slednje pa je tudi najpomembnejši razlog, zakaj pozimi hraniti ptice, saj lahko zimo preživijo tudi brez naše pomoči.

Da bo doživetje opazovanja ptic na krmilnici prijetno in za ptice varno smo za vas na spletni strani v rubriki Hranjenje ptic pripravili nekaj koristnih napotkov. Tako boste lahko že na domačem vrtu ali zelenici pticam pripravili pravo pojedino, vam ali vašim otrokom pa pričarali prav posebno doživetje.

Zunaj se je precej shladilo. Ali lahko pričnemo hranit ptice?

Ptice lahko v naravi same najdejo zadostno količino hrane. Nekoliko več težav imajo, ko temperature padejo pod ledišče ali tla prekrije snežna odeja. Takrat je tudi čas, da pričnemo s hranjenjem in pticam pomagamo, ko je zanje hrana težje dostopna. Hranimo redno do prve daljše otoplitve.

Naravovarstveni projekti v Sredozemlju

24. 10. 2014, Novice

Sredozemlje je ena od najbolj pomembnih vročih točk biotske raznovrstnosti na svetu. Tukaj prebiva veliko število različnih vrst, med katerimi so številne endemične, kar pomeni, da jih lahko najdemo le v Sredozemlju, po raznovrstnosti rastlinskih vrst pa je Sredozemlje celo tretja najbogatejša vroča točka na planetu.

CEPF je v Bosni in Hercegovini podprl tudi projekte za varstvo jamske biotske raznolikosti in tako prispeval k boljšemu poznavanju podzemske favne. Na sliki je hrošč Apholeuonus sp.
foto: Simone Milanolo

Leta 2011 je Sredozemlje med svoja prioritetna območja uvrstila tudi mednarodna organizacija CEPF (Critical Ecosystem Partnership Fund). Njihovo poslanstvo je financiranje projektov in delovanja nevladnih organizacij in lokalnih podjetij na območjih vročih točk po vsem svetu z namenom ohranjanja in trajnostnega razvoja teh naravovarstveno najbolj ranljivih in ogroženih ekosistemov na Zemlji.

Uspešni projekti na Balkanu

Izvedbo promocije, izbora in nadzora nad financiranimi projekti so zaupali organizaciji BirdLife International, ki skupaj s svojo bližnjevzhodno pisarno ter partnerjema DOPPS in LPO (BirdLife Francija) na tem območju organizira Regionalno izvedbeno skupino.

Borut Rubinić, programski vodja za Balkan, ki dela v pisarni DOPPS, pojasnjuje: »CEPF financira projekte, ki jih v skupnem sodelovanju izvajajo nevladne in vladne organizacije, lokalne skupnosti in lastniki zemljišč. Do sedaj smo tako podprli 78 projektov, od tega 34 na območju vzhodne obale Jadranskega morja in jugozahodnega dela Balkana.«

Cilji projektov, ki potekajo na območju Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške in Makedonije, so večinoma usmerjeni v razvoj trajnostnih oblik naravoslovnega turizma ter izboljšanje upravljanja in nadzora nad najbolj pomembnimi območji, kot so na primer Hutovo blato v Bosni in Hercegovini, Ulcinjske soline v Črni gori in laguna Karavasta v Albaniji. Osrednji okvir večine projektov je integrirano upravljanje z morskimi obalami ali porečji.

Center za varstvo in proučevanje ptic Črne gore je z namenom boljše prepoznavnosti območja in prizadevanj za varstvo Ulcinjskih solin 5. oktobra organiziral obisk solin, s katerim je za naravovarstvene cilje navdušil veleposlanice Nemčije, Francije in Poljske v Črni gori.
foto: Nebojša Banićević

Največ gnezdečih kodrastih pelikanov po letu 1977

Rezultati prizadevanj so že zdaj vidni in navdušujoči. Tekom enega od projektov v Črni gori, katerega cilj je varstvo kodrastih pelikanov na Skadrskem jezeru, je na primer na tem območju letos gnezdilo 34 parov pelikanov, ki so uspešno vzgojili kar 48 mladičev. To je največje število gnezdečih parov na tej najsevernejši koloniji v Evropi po letu 1977. Nedvomno sta k temu prispevala namestitev štirih gnezditvenih splavov ter strog nadzor vznemirjanja v času gnezditve, ki sta rezultata dela in prizadevanj izvajalcev omenjenega projekta.

DOPPS sodeluje pri promociji in nadzoru projektov na Balkanu

Naše društvo s sodelovanjem pri teh uspešnih zgodbah tako še naprej ohranja osrednjo vlogo pri razvoju naravovarstvene zavesti in krepitvi civilne družbe na območju Balkana. Borut Rubinić dodaja: »Balkanski polotok je zelo pomembno ciljno območje mednarodnih dejavnosti DOPPS, saj tukaj še vedno najdemo bogata in pogosto nedotaknjena življenjska okolja, preko obal Jadranskega morja pa potekajo tudi pomembne selitvene poti ptic.«

Predstavitve 22 podprtih projektov v Sredozemlju si lahko v angleškem ali hrvaškem jeziku preberete v reviji Eko Hercegovina.

Na letošnji Ptičarijadi smo skupaj zabeležili 101 vrsto ptice

15. 10. 2014, Novice

11. oktobra je na Dolenjskem potekala že 6. Ptičarijada. Območje tekmovanja je bilo omejeno na dolino Radulje, Šentjernejsko polje, Krakovski gozd in na del Gorjancev do hrvaške meje. Tekmovalnega dela Ptičarijade se je v lepem, sončnem in toplem vremenu udeležilo 44 ljubiteljev ptic, razdeljenih v 9 ekip.

Škorec je le ena izmed mnogih vrst, katero so tekmovalci ujeli v objektiv.
foto: Bor Mihelič

Tekmovalni del je bil kot običajno razdeljen na dve kategoriji; v prvi je bilo potrebno opaziti ali slišati čim večje število različnih vrst ptic, v drugi pa čim več vrst ptic fotografirati. Samo tekmovanje je bilo tudi časovno omejeno med četrto uro zjutraj in drugo popoldan. Večina ekip je resnično začela zelo zgodaj s poslušanjem nočnih ptic. Izkazalo se je, da je bilo območje primerno veliko, saj so ekipe do druge ure opravile večino svojih zastavljenih poti. Po tekmovalnem delu smo se vsi skupaj zbrali Pri Pavletu v Zburah, kjer nas je že čakalo zasluženo kosilo.

Skupno je bila zabeležena 101 vrsta ptice, med katerimi nam jih je 73 uspelo tudi fotografirati. Največja atrakcija je bil pričakovano orel belorepec. Med ujedami smo se razveselili tudi obiska rjavega lunja, predvsem pa rjavega škarnika. Na Gorjancih nas je v zgodnjih jutranjih urah pozdravil koconogi čuk, v Krakovskem gozdu je Štajerce zbudila kozača. Po Šentjernejskem polju so se podile različne vrste ščinkavcev in ostale stalne in seleče se vrste, v Zdravcih pa je med pticami pevkami izstopal hribski škrjanec. Opazovane so bile tudi vse pričakovane žolne in detli, le belohrbtega žal ni bilo med njimi.

2014_10_15_pticarijada_gasilska_foto_gregor_bernard

Udeleženci letošnje Ptičarijade.
foto: Gregor Bernard

Tudi letos je prepričljivo zmagala štajerska ekipa v sestavi Dejan Bordjan, Jure Novak, Matej Gamser in Alen Ploj. Zmagali so v obeh kategorijah. Zabeležili so 77 ptičjih vrst, fotografirali pa so jih 57. Za ostala mesta je bil boj zelo tesen in razlike zelo majhne.

»Dogodek je v okolici Šentjerneja vzbudil kar nekaj zanimanja med domačini in popestril sobotno dogajanje. Gostitelji smo z dogodkom zelo zadovoljni. Vreme nam je služilo, ptice so sodelovale, med ekipami pa je vel ravno pravšnji tekmovalni duh.« je povedal Gregor Bernard, predsednik Dolenjske sekcije DOPPS, ki je letos organizirala Ptičarijado.

Zaključil se je projekt Adriatic Flyway II

13. 10. 2014, Novice

Med 1. in 3. oktobrom 2014 je v albanskem mestu Drač potekala zaključna konferenca projekta Adriatic Flyway II, katere smo se kot projektni partnerji udeležili tudi predstavniki iz DOPPS. Združila je regionalne in mednarodne naravovarstvenike, ornitologe, predstavnike vladnih in nevladnih organizacij ter predstavnike mednarodnih konvencij. Vse skupaj s ciljem povzeti dosedanje delo na območju, opredeliti glavne grožnje in zastaviti prihodnje cilje za varstvo ptic selivk v tej problematični regiji.

Konferenco so obiskali tudi tuji raziskovalci, ki so predstavili problematiko vzdolž celotne selitvene poti.
foto: Tilen Basle

Jadranska selitvena pot poteka v glavnem čez države zahodnega Balkana. Za ptice je ta regija izrednega pomena, saj jo vsako pomlad in jesen prečka na milijone selivk. Te na poti potrebujejo števila mirna postajališča za počitek in napolnitev moči pred nadaljnjo potjo. Vendar slednje na tem območju le redkokje najdejo. V preteklih desetletjih je bilo na območju zahodnega Balkana uničenih ali degradiranih več kot 80 odstotkov mokrišč, na ptice pa preži več kot 200.000 lovcev.

Cilj projekta Adriatic Flyway je bil v boju za ohranitev mokrišč in zaustavitev lova na ptice povezati lokalne nevladne organizacije in ostale deležnike. Projekt Adriatic Flyway II je to poslanstvo in cilj nadaljeval in skupaj smo naredili korak naprej.

Ta korak je viden predvsem v zavarovanju nekaterih območji, kjer gre izpostaviti mokrišče Slano Kopovo v Srbiji. Milan Ružič, predstavnik Društva za varstvo in proučevanje ptic Srbije takole ocenjuje svoje vtise s konference in dosežke projekta: »Adriatic Flyway konferenca v Albaniji je bila pravi navdih za vse zaščitnike ptic na Balkanu. Videli smo velik napredek v delu vseh partnerjev in ogromno željo, da s skupnim trudom zagotovimo varna območja za naše ptice selivke«.

Udeleženci konference so si na terenu ogledali za ptice izjemno pomembno laguno Karavasta, ki je del nacionalnega parka Divjake – Karavasta v Albaniji.
foto: Tilen Basle

V Sloveniji smo v okviru projekta velik poudarek namenili osveščanju javnosti o problematiki lova v Sloveniji in na Balkanu, naš največji dosežek pa je bila zaustavitev predloga spremembe lovske uredbe, ki je predvideval povečanje števila lovnih vrst ptic v Sloveniji. Skupaj z vašo pomočjo smo pritegnili zanimanje javnosti in številnih drugih organizacij ter tako zaustavili predlog, ki bi škodoval pticam in ljudem tudi izven naših meja.

Dejan Bordjan, ki se je kot predstavnik DOPPS udeležil konference v Draču pravi: »Konferenca je bila priložnost za ponovno druženje naravovarstvenikov z večjega dela Balkana. Od prejšnje je minilo pet let in očitno je, da je bilo na področju naravovarstva narejenega ogromno. Izpostaviti velja albanski moratorij na lov ptic ter zmanjšanje oziroma prepoved lova na Hutovem blatu v Bosni in Hercegovini ter na območju Slano Kopovo v Srbiji. Žal pa se vnema na strani lova in lovcev ni prav nič zmanjšala, zato nas čaka veliko dela tudi v prihodnosti.«

»Film ima neverjetno moč, da se dotakne našega srca.«

V uvodnem delu konference je bil premierno predstavljen tudi kratek video, ki je nastajal tekom obeh projektov Adriatic Flyway. Video je delo produkcije EKOFILM.ORG, posnel in režiral ga je Gregor Šubic, besedilo zanj pa je napisala Romy Durst.

»Video Adriatic Flyway pove vso tragično zgodbo lova na ptice na zahodnem Balkanu, v kateri pa danes lahko začutimo tudi upanje. Ima dušo in srce, katero so mu dali vsi vpleteni v njegovo nastajanje. Film ima neverjetno moč, da se dotakne našega srca … in morda se ob tem vsaj za trenutek zavemo, da na tem svetu ljudje nismo sami.« je povedal Tilen Basle, ki si je na konferenci v Draču ogledal premiero videa Adriatic Flyway.

Revija Svet ptic – izšla je jesenska številka!

9. 10. 2014, Novice

Jesenska številka revije Svet ptic ljubitelje jezer, mlak in drugih vodnih okolij vabi k opazovanju martincev. Poznate vse vrste teh dolgokljunih ptic? Tisti, ki jih še ne ali se še niste imeli priložnost posvetiti poznavanju razlik med posameznimi vrstami, imate v prispevku o martincih priložnost, da jih bolje spoznate.

Ker nas na jesenskih sprehodih še vedno pikajo komarji, smo Katjo Kalan poprosili, da napiše zanimivosti o življenju dveh invazivnih vrst komarjev. V reviji smo prostor namenili tudi zelo pereči problematiki kmetijske politike, ki je naravo v Evropi »pustila na cedilu«.

Jesen je čas jesenskih selitev ptic, zato lahko izveste, kako ptice zmanjšujejo porabo energije med selitvijo. Za bralce pa smo »pokramljali« z dolgoletnim članom, obročkovalcem in pobudnikom za ohranitev breguljk v Sloveniji, gospodom Francem Bračkom.

Mlajše bo gotovo zanimala pravljica o jesenski gostiji ptic. Skupaj z njimi lahko na jesenskih pohajkovanjih naberemo in shranimo hrano za ptice za obdobje mrzlih dni. Kaj vse lahko ponudimo pticam na krmilnici, preberite v reviji.

Ponujamo tudi lep sveženj društvenih novic; o popisu vodomca na Krki, kaj se je dogajalo na Mladinskem ornitološkem taboru na Goričkem, kako je Pomurski sekciji h gnezdenju uspelo »privabiti« zlatovranke, rezultate našega preštevanja znanilk pomladi (Spring Alive), o problemih Dolenjske sekcije z labodi na Krki, ki kar naenkrat niso več občudovana ptica.

Pišemo pa tudi o zanimivih ptičarskih prigodah, ki se nam dogajajo ob opazovanjih in občudovanjih ptic, o ornitoloških zanimivostih iz Maroka, kako se nekdanja urednika revije Svet ptic Damijan Denac in Urša Koce danes spominjata obdobja njunega urednikovanja in še marsikaj zanimivega.

Prijazno vabljeni k branju!

Kazalo

4 Ptice naših krajev
//Al Vrezec, Jurij Hanžel
6 Martinci Slovenije
//Luka Božič
12 Kmetijska politika je naravo v Evropi (zopet) »pustila na cedilu«
//Tanja Šumrada
14 Invazivni vrsti komarjev v Sloveniji
//Katja Kalan
16 Čuk
//Tomaž Berce
18 Kako ptice zmanjšajo porabo energije med selitvijo
//Maja Jankovec in Tadeja Kozjek
20 Franc Bračko – srčni naravovarstvenik in pobudnik ohranitve breguljk
//pogovarjala se je Petra Vrh Vrezec
22 Maroko, kraljeva dežela ob Atlantskem oceanu
//Gregor Domanjko in Mojca Podletnik
29 Popis vodomca na Krki
//Gregor Bernard, Tomaž Jančar
30 Navihani krokarji
//Miha Krofel
32 S čim vse lahko hranimo ptice
//Petra Vrh Vrezec
34 Jesenska gostija
//Barbara Vidmar, ilustracija Kristina Krhin
36 Jesenska opazovanja v naravi
//Blaž Blažič, Dejan Bordjan, Barbara Bric, Jernej Figelj, Miha Krofel, Slavko Polak, Petra Vrh Vrezec
38 Mladi ornitologi so raziskovali ptice Goričkega
//Katarina Denac
40 Labod na Krki še nedavno občudovana ptica – danes temu ni več tako
//Andrej Hudoklin
41 Vrnitev »plavih vran« na Goričko
//Gregor Domanjko in Robi Gjergjek
43 Spomladansko preštevanje znanilk pomladi
//Barbara Vidmar
44 20 let poljudnega društvenega glasila – 3. del
//Damijan Denac, Urša Koce
46 Siničke v mali šoli
//Zvonko Kokalj
47 Breguljke ob gradbišču HE Brežice
//Branko Brečko
48 Naj fotoulov
//Ivan Esenko, Branko Brečko, Aleksander Pritekelj, Miha Podlogar
49 Novice DOPPS

PDF revije Svet ptic: 03, ’14

Elektronske različice revije so dostopne tudi v Arhivu revije Svet ptic.

Evropski dan opazovanja ptic – neverjetni podvigi ptic selivk

7. 10. 2014, Novice

Pretekli vikend je v 40 državah Evrope in Centralne Azije potekal Evropski dan opazovanja ptic, ki ga organizirajo nacionalni partnerji organizacije BirdLife International. Letos smo skupaj na dogodke pritegnili širšo javnost in tako spremljali selitev več kot 2,5 milijona ptic, ki se v iskanju toplejših krajev odpravljajo na jug.

Z različnimi dogodki ob Evropskem dnevu opazovanja ptic želijo naravovarstvene organizacije ljudi vseh starosti spodbuditi k oddihu v naravi, kjer bodo lahko opazovali, raziskovali ali preprosto občudovali naše pernate prijatelje. Poudarek letošnjih dogodkov je bila biodiverziteta in vse večja potreba po njenem varovanju. Ptice selivke potrebujejo za preživetje dobre pogoje za gnezdenje na severu, varne in ohranjene postojanke na poti, ter bogata prezimovališča na jugu.

Zanimanje za ptice je v Evropi veliko

Škorec je bil najpogosteje opažena ptica letošnjega Evropskega dneva opazovanja ptic.
foto: Aleksander Kozina

Letošnji Evropski dan opazovanja ptic je na 895 dogodkih združil več kot 23.000 ljudi vse od Portugalske do Kazahstana in od Malte do Norveške. Na Nizozemskem so organizirali kar 150 dogodkov in ob tem opazili več kot milijon ptic, medtem pa se je v Švici dogodkov udeležilo več kot 5.000 ljudi. Skupaj smo zabeležili nekaj izjemnih opazovanj tako po številu ptic, kot tudi po opazovanjih nekaterih redkejših vrst.

Najpogosteje opažene vrste ptic:

škorec
liska
raca mlakarica

Bolj kot pogostejše vrste, pa bodo za zagrete ornitologe zanimivi podatki o tistih bolj redkih opazovanjih. V Italiji so tako naprimer opazovali sabljastega martinca in ploskokljunca, v Latviji in v centru Budimpešte mušjo listnico, na Švedskem pa so prvič v zgodovini zabeležili kravjo čapljo. V mnogih državah so spremljali ogromne jate selečih se žerjavov, škorcev, golobov grivarjev, ščinkavcev in drozgov, kar še dodatno priča o veličini tega neverjetnega pojava.

Opazovanje ptic na Ledavskem jezeru.
foto: Gregor Domanjko

Evropski dan opazovanja ptic obeležili tudi pri nas

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo v okviru Evropskega dneva opazovanja ptic pripravili 9 dogodkov na vseh koncih države. Ljudje so se nam tako lahko pridružili pri opazovanju ptic v parkih in naravnih rezervatih ali pa celo spremljali kako poteka obročkanje ptic selivk.

Dogodkov se je skupaj udeležilo 300 ljudi, ki so opazili malenkost manj kot 2.000 ptic. Najpogosteje opazovane vrste so bile raca mlakarica, domači golob ter domači vrabec. Tudi zanimivosti ni manjkalo. V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok so opazovali modro taščico, med obročkanjem ptic v Zdravcih na Dolenskem pa so zabeležili sivo pevko, ki je nosila obroček iz Češke.

Dogodki pa niso namenjeni zgolj opazovanju ptic, temveč tudi druženju in izmenjavi mnenj ter izkušenj. Gre za družabne dogodke, kjer izveste vse o pticah in delovanju društva, hkrati pa je pomembno, da vam lahko prisluhnemo tudi mi. Tanja Šumrada, ki je v Ljubljani vodila dva dogodka, takole ocenjuje letošnje dogajanje: “Letošnji Evropski dan opazovanja ptic je bil zelo lepa izkušnja. Na našo stojnico na ljubljanski tržnici in opazovalno točko ob Koseškem bajerju je prišlo skupaj skoraj 150 obiskovalcev. V veliko veselje mi je bilo odgovarjati na številna vprašanja o pticah in varstvu narave, vesela pa sem bila tudi številnih pohval našega dela na društvu.”

Več o dogodkih in rezultatih Evropskega dneva opazovanja ptic iz drugih držav najdete tukaj.