Novice

Zadnje objavljene novice:

Za nami je Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2015

, Novice | 1 komentar

Pretekli vikend je po vsej Sloveniji in večjem delu sveta potekalo Januarsko štetje vodnih ptic (IWC), katerega se vsako leto udeleži na tisoče ljudi. Pri nas se ga v zadnjih letih redno udeležuje približno 300 prostovoljcev, ki skupaj preštejejo nekaj deset tisoč ptic. Po preteklem vikendu smo malce povprašali naše popisovalce in za vas zbrali nekaj vtisov iz letošnjega štetja.

2015_21_1_IWC_lent_studentje_EvaHorvat

V Mariboru so se popisa udeležili tudi študentje Biologije in ekologije z naravovarstvom s Fakultete za naravoslovje in matematiko Maribor. Spremljala jih je tudi novinarska ekipa RTV Slovenije.
foto: Eva Horvat

Eva Horvat, reka Drava

»Letos sem se prvič udeležila IWCja oziroma po naše januarskega štetja vodnih ptic, potem ko nas je k sodelovanju povabil Luka Božič na predavanju o vodnih pticah dober teden dni prej. Na terenu sem poleg laboda grbca in mlakarice, videla še nekaj novih vrst vodnih ptic ter se seznanila z metodami, ki se uporabljajo pri štetju. Izkušnja je bila zanimiva in poučna, zato mislim, da bom prihodnje leto že lahko sama prevzela kakšno lažje območje za štetje ter tako prispevala k enemu od najbolj množičnih popisov ptic na svetu.«

Mojca Podletnik, reka Ščavnica

»Letos je bilo vreme v času IWC precej prijaznejše do nas popisovalcev, vendar je bilo posledično precej manj ptic kot prejšnja leta. Kljub temu pa se ne morem pritoževati nad vrstno pestrostjo, h kateri so prispevali kar dve kostanjevki, sivke, zvonca, čopaste črnice, mokož in pikasti martinec. Še posebno vesela pa sem mojega prvega opazovanja vodomca na reki Ščavnici.«

2015_21_1_IWC_recni_galeb_EvaHorvat

Rečni galebi so v zimskem času ene najbolj številčnih vodnih ptic pri nas.
foto: Eva Horvat

Gregor Bernard, reka Krka

»Tudi letos bi na popisu že lahko nabrali kakšen šopek zvončkov. Posledica mile zime je verjetno tudi manjše število vodnih ptic. Tiste, ki pa so bile na vodi, so zbežale, ko so nas videle že od daleč. Tako smo jih večino prešteli kar v zraku.«

Bojana Lipej, Strunjan

»Po dolgem času sva se z možem skupaj udeležila januarskega štetja vodnih ptic. Kljub visoki plimi, ki je na določenih točkah onemogočala dostop do obale, in vetrovnemu vremenu ter posledično manjšemu številu ptic na morju, je bila ta izkušnja navdušujoča. Prihodnje leto se bova sigurno spet udeležila.«

Na društvu že drugo leto zapored uvajamo eVnos podatkov iz Zimskega štetja vodnih ptic. Do danes je podatke vneslo 99 opazovalcev, ki so s 1151 opazovanji prešteli že 23.539 osebkov vodnih ptic. Vsem popisovalcem se iskreno zahvaljujemo za opravljeno delo!

2015_01_07_logo_NoAGSeVnos – prosimo vas, da ga uporabite!

Lansko leto smo e-vnos napravili poskusno, in se je odlično obnesel. Je enostaven, obenem pa zmanjšuje možnost napak in hitro omogoči dostopnost podatkov celotni druščini popisovalcev.

eVnos je dostopen na strani: http://atlas.ptice.si

Navodila za vnos najdete v razdelku na vrhu strani »O atlasu«, kjer kliknete na povezavo
»IWC – navodila za vnos podatkov«
Navodila za registracijo najdete v razdelku »Prijava«

Za vnos priporočamo uporabo brskalnika Google Chrome ali Mozilla Firefox, odsvetujemo pa Internet Explorer, ker deluje počasneje.
V primeru nejasnosti ste dobrodošli na naslovu: tomaz.mihelic@dopps.si

Najbolj ogrožena mednarodno pomembna območja za ptice na svetu

, Novice

Po zadnji raziskavi organizacije BirdLife International je več kot 350 mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA) na svetu močno ogroženih, saj zanje obstaja velika verjetnost, da bodo izgubljena za vedno. Med njimi so tudi tri slovenska območja.

IBA

vir: BirdLife International

Mednarodno pomembna območja za ptice so največje in najbolj celovito omrežje ključnih območij za varstvo biotske pestrosti na svetu. Ta program, pri katerem po standardizirani metodologiji sodelujejo nacionalni partnerji organizacije BirdLife International po vsem svetu, poteka že štiri desetletja, do danes pa so opredelili že 12.000 IBA.

V okviru projekta “IBAs in danger” (IBA v nevarnosti) je BirdLife opredelil 356 najbolj ogroženih območij, ki se nahajajo v 122 državah in so v neposredni nevarnosti, da bo njihova velika naravovarstvena vrednost kmalu izgubljena. Približno polovica od teh območij je po nacionalni ali mednarodni zakonodaji tudi pravno zaščitena kot zavarovana območja.

“Rezultati projekta “IBAs in Danger” omogočajo, da se bodo lahko vladne in razvojne institucije, mednarodne okoljske in naravovarstvene organizacije, gospodarstvo ter širša civilna družba osredotočili na nujno potrebne ukrepe za preprečevanje nadaljne škode in izginjanja teh območij”, pravi Melanie Heath, direktorica BirdLife International za znanost, politiko in informiranje.

Dva primera najbolj ogroženih IBA sta na primer nižinski gozdovi na otoku São Tomé, ki jih ogrožajo industrijske plantaže, jez načrtovane hidroelektrarne in krivolov, in Tasmansko morje med Avstralijo in Novo Zelandijo, ki je pomembno območje za prehranjevanje globalno ogroženih morskih ptic in sesalcev. Žal je ocenjena količina plastičnih odpadkov, ki jih živali po nesreči zaužijejo, v tem morju višja kot kjer koli drugje na svetu.

Neslavna slovenska trojica

Med najbolj ogrožena IBA na svetu so uvrstila tudi območja Ljubljansko barje, Mura in Snežnik – Pivka, za katere je bil ocenjen močan pritisk s strani različnih virov ogrožanja. Na Ljubljanskem barju sta to predvsem intenzifikacija kmetijstva in v manjši meri urbanizacija, na reki Muri energetika in kmetijstvo, na območju Snežnik – Pivka pa intenziviranje gozdarstva.

Zimska številka revije Svet ptic

, Novice

Letnemu času primerno se v zadnji številki revije Svet ptic v letu 2014 ukvarjamo z bolj zimskimi tematikami sveta ptic. Na sprehodih se vam bodo gotovo »razkazovali« lunji, zato si natančno preberite zanimivosti o njih in poglejte fotografije, da jih boste znali razlikovati med seboj. Jate žerjavov še vedno letijo nad nami, zato smo tokrat pisali o njihovi selitvi. V tem letnem času se da opazovati zanimive in večini ljudi nepoznane vrbnice. Dejavne so ravno v tem obdobju, ko »večina žužkoslovcev še spi zimsko spanje«, pravi poznavalec vrbnic dr. Ignac Sivec.

Zimska številka revije Svet ptic

V prazničnem času smo se sladkali z orehi ali iz njih narejenimi dobrotami. Kako sta se tretja slastnih orehov lotili sivi vrani, sivka in vranko, bo zanimalo najmlajše. Skupaj z njimi pa lahko ustvarimo tudi pisane, unikatne koledarje, ki nam bodo krasili steno v letu 2015. Za najmlajše, malo večje in mladino bodo prišle prav raziskovalne beležnice, ki so nastale s pomočjo vzgojno izobraževalnega programa Adriawet. Natisnete jih lahko s spletne strani.Tudi društvenih novic tokrat ne manjka. Nataša Šalaja piše o dolgi poti, ki jo je bilo treba prehoditi, da se je gradnja objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok končno lahko pričela. Pišemo tudi o jesenskih dogodkih, ki sta združila veliko članov DOPPS in drugih ljubiteljev ptic, Evropski dan opazovanja ptic in Ptičariada. Pomurska sekcija je organizirala 4. Pomurski ornitološki vikend, preberete pa lahko tudi odličen intervju z našim dolgoletnim članom in odmevnim slovenskim gospodarstvenikom Bogdanom Lipovškom.Lepih ptičarskih prigod nikoli ne zmanjka. V članku o luknjah v fasadah nam naša članica trka na vest: »Kaj je bolj dragoceno, materialna lastnina ali življenje … « V zimski številki pa smo tudi objavili zadnji članek na temo 20. obletnice poljudnega društvenega glasila in še veliko drugih zanimivosti.Vabljeni spet v S/svet ptic!

Kazalo

  • 4 Ptice naših krajev// Al Vrezec, Jurij Hanžel
  • 6 Lunji Slovenije// Dejan Bordjan
  • 10 Tivtska solila v Črni gori – prvi koraki na poti k učinkovitemu varstvu// Borut Rubinić
  • 12 Vrbnice // Ignac Sivec
  • 14 Žerjav // Matej Gamser, Dejan Bordjan
  • 16 Ali nadmorska višina omejuje raziskave vplivov podnebnih sprememb na ptice // Žan Kuralt, Polona Sušnik
  • 18 Bogdan Lipovšek //pogovarjal se je Damijan Denac
  • 20 Gana – narava na razstavi // Ines Kavgić
  • 22 Ptičji koledar // Barbara Vidmar
  • 24 Trd oreh // Petra Vrh Vrezec
  • 32 Zimska opazovanja v naravi // Blaž Blažič, Ivan Esenko, Iris Petrovič, Dare Šere, Metka Škornik, Rudi Verovnik, Petra Vrh Vrezec
  • 35 Skupni vzgojno – izobraževalni program Adriawet 2000 // Bojana Lipej
  • 36 Dolga pot do objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok // Nataša Šalaja
  • 38 V Veržeju in okolici je potekal 4. Pomurski ornitološki vikend // Gregor Domanjko
  • 39 Evropski dan opazovanja ptic – letos že 21. zapored // Tilen Basle
  • 40 Ptičariada 2014 // Gregor Bernard
  • 41 Vtisi udeležencev Ptičariade // Matej Gamser, Tomaž Miheli, Katarina Denac, Robert Rožaj in Tereza Potočar Korošec
  • 42 Račje vragolije // Janez Papež
  • 44 20 let poljudnega društvenega glasila – 4. del // Barbara Vidmar, Petra Vrh Vrezec
  • 46 Luknje v fasadi – življenje ali materialna lastnina // Cveta Erman
  • 47 Nevestica ali karolinska raca // Rudolf Tekavčič
  • 48 Naj fotoulov // Aleksander Pritekelj, Jani Vidmar, Ivan Esenko, Miha Podlogar
  • 49 Novice DOPPS

PDF revije Svet ptic, leto 2014, letnik 20, številka 04

Elektronske različice revije so dostopne tudi v Arhivu revije Svet ptic.

Razpis za nagrado ZLATI LEGAT 2013

, Novice

Zlati legat je nagrada, ki jo DOPPS podeljuje slovenskim ornitologom za najboljše delo s področja ornitologije objavljeno doma ali na tujem. Nagrado sestavlja pisno priznanje in denarna nagrada.

Za nagrado lahko kandidirajo dela, katerih prvo navedeni avtor je državljan Republike Slovenije ali zamejski Slovenec.V poštev za izbor za nagrado pridejo strokovna in znanstvena dela s področja ornitologije, ki so bila objavljena v letu 2013. Žirija bo izbirala med vsemi objavljenimi deli v tem letu.

Avtorje prosimo, da kopije svojih del pošljejo na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana ali dopps@dopps.si, s pripisom »za nagrado Zlati Legat«, do 1.2.2015. Razglasitev zmagovalca in podelitev nagrade bo na zboru članov DOPPS 2015.

Narava ne pozna meja

, Novice

11. in 12. decembra 2014 smo v Štarancanu (Italija) obeležili zaključek triletnega čezmejnega projekta AdriaWet 2000 – Jadranska mokrišča za omrežje Natura 2000, pri katerem je DOPPS sodeloval kot partner, Naravni rezervat Škocjanski zatok pa kot projektno območje. Ob zaključku projekta smo s podpisom Štarancanske listine ustanovili Omrežje Natura 2000 mokrišč v Jadranu, s katerim nadgrajujemo in nadaljujemo sodelovanje zavarovanih območij Jadranskega morja.

Projekt AdriaWet 2000 od novembra 2011 uresničujemo na čezmejnem območju med Italijo in Slovenijo, ki je iz vidika biotske pestrosti med najbogatejšimi in najbolje ohranjenimi v Evropi. Na tem območju živijo številne živalske in rastlinske vrste, ki ustvarjajo naravno bogastvo izjemne vrednosti.

Aktivnosti v okviru triletnega projekta so DOPPS-u in trem italijanskim partnerjem (Občina Štarancan, il Mosaico in Veneto Agricoltura), omogočile mreženje med zavarovanimi območji v Jadranu, izmenjavo znanj in izkušenj, primerjavo in spoznavanje mednarodno pomembnih zavarovanih območij (v nadaljevanju ZO) v Italiji, Španiji in Avstriji ter izvedbo številnih terenskih raziskav v okviru skupnega programa monitoringa, vzgojno-izobraževalnih aktivnosti, in še veliko več.

Zaključna konferenca projekta AdriaWet2000, foto: Bia Rakar

Na zaključni konferenci projekta AdriaWet 2000 je Bojana Lipej (DOPPS), koordinatorica izobraževanja, predstavila Skupni vzgojno-izobraževalni program projekta,  izobraževalne aktivnosti in ostala gradiva.
foto: Bia Rakar

Med rezultati projekta AdriaWet 2000 velja izpostaviti Skupni protokol spremljanja prostoživečih živalskih vrst, spletno favnistično podatkovno bazo za upravljanje z zbranimi podatki, dokument o razvojnih potencialih v ZO, organizacijo izobraževalnega programa in tehnične pomoči pri upravljanju ZO, skupni program za celostno in trajnostno upravljanje ZO, skupni vzgojni-izobraževalni program za območja Natura 2000 ter aktivno vključevanje lokalnih deležnikov in drugih zainteresiranih skupin. Inovativnost projekta je v razvoju sistema celostnega upravljanja ZO, ki prispeva k razumevanju, da je biotska raznovrstnost element privlačnosti in trajnostnega razvoja, predvsem za lokalne skupnosti, ki so bile neposredno vključene v projektne aktivnosti.

Na zaključnem dogodku so partnerji projekta AdriaWet 2000 in drugi upravljavci sodelovanje in povezovanje ZO v Jadranu nadgradili s podpisom Štarancanske listine, ustanovnim dokumentom Omrežja upravljavcev in deležnikov obalnih in morskih zavarovanih območij v Jadranu (ADRIAWET). Vzpostavitev, cilje in ukrepe omrežja je 11. decembra 2014 soglasno sprejelo in potrdilo devet zavarovanih območij, vključno z Naravnim rezervatom Škocjanski zatok. Glavni cilj omrežja je okrepitev sodelovanja, namenjenega podpori upravljavcev obalnih in morskih ZO pri oblikovanju in izvajanju celostnega upravljanja, ki omogoča, da postanejo posegi za varstvo biotske raznovrstnosti dejavniki razvoja teh območij in njihove okolice.

Nataša Šalaja, vodja Naravnega rezervata Škocjanski zatok, o pomenu Omrežja Natura 2000 mokrišč v Jadranu pravi: »Vsi podpisniki Štarancanske listine se zavezujemo, da bomo sodelovali pri ohranjanju morskih in obalnih okolij na Jadranu, s tem, da bomo prispevali k varstvu habitatov in ekosistemov, tako da se ohranijo lastnosti obale in morja za doseganje varstvenih ciljev, kot tudi za pomembne priložnosti za obalne skupnosti, povezane z ribolovom, kmetijstvom in turizmom v obsegu, ki ne škoduje osnovnemu kapitalu zavarovanih območij in njihovih lokalnih skupnosti – naravi«.
Dodatne informacije so dostopne na spletni strani projekta www.adriawet2000.eu

Ustanovljena delovna skupina za varstvo narave pri Planu B

, Novice

V okviru mreže nevladnih organizacij Plan B za Slovenijo je bila ustanovljena delovna skupina za varstvo narave (DSVN). Delovna skupina si bo prizadevala za usklajevanje stališč mreže do ključnih naravovarstvenih politik v Sloveniji in bo s svojim delom poskušala vplivati na to, da bo naša država izboljšala svoj odnos do ohranjanja narave.

Sestanek

Prvega sestanka nove delovne skupine za varstvo narave v okviru mreže Plan B so se udeležili predstavniki 10 nevladnih organizacij s področja ohranjanja narave.
foto: Polona Valič

Prvega delovnega sestanka nove delovne skupine, ki je bil dne 17. 12. 2014 v prostorih Okoljskega centra v Ljubljani, se je udeležilo 17 predstavnikov desetih različnih društev: Dinaricum, DOPPS, Morigenos, Temno nebo, Umanotera, Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev, Botanično društvo, Odonatološko društvo, Društvo za proučevanje in varstvo netopirjev in Herpetološko društvo.

Plan B za Slovenijo je mreža nevladnih organizacij (NVO) za trajnostni razvoj. Povezuje številne najbolj aktivne okoljevarstvene NVO v Sloveniji. Mreža se osredotoča na vplivanje na politike in na izvrševanje ter ocenjevanje dogovorjenih politik. Z ustanovitvijo delovne skupine za varstvo narave mreža Plan B odpira vrata pomembnemu segmentu varstva okolja.

V Plan B smo za zdaj včlanjene le štiri nevladne organizacije s področja varstva narave. Poleg DOPPS še Dinaricum, Morigenos in DONDES. Druga društva, katerih predstavniki so se udeležili sestanka delovne skupine, bodo do nadaljnjega sodelovala kot zunanji člani. So pa nekatera že izrazila namero, da se tudi formalno pridružijo Planu B.

Tomaž Jančar, koordinator delovne skupine za varstvo narave Plana B: »Številčna udeležba predstavnikov naravovarstvenih društev na tem prvem delovnem sestanku nove delovne skupine kaže, da obstaja velika potreba po povezovanju in vplivanju na naravovarstveno politiko v državi. Stanje narave v Sloveniji je zaskrbljujoče in se naglo slabša.«

Delovna skupina je na prvem sestanku obravnavala tri točke: (1) Preverjanje ustreznosti ter možne spremembe Ptičje in Habitatne direktive, (2) Program razvoja podeželja in (3) Nove hidroelektrarne v Sloveniji.

(1) Evropska komisija je sprožila postopek preverjanja Ptičje in Habitatne direktive (angleško Fitness check), ki sta temeljna naravovarstvena zakonodajna akta Evropske unije. Vsebinsko se bo postopek začel januarja 2015 s konzultacijami z državami članicami in bo končan s sprejetjem poročila spomladi 2016. V prvi fazi je predvidena tudi konzultacija z reprezentativno mrežo nevladnih okoljskih organizacij v vsaki državi članici. Člani DSVN smo se dogovorili, da bomo sodelovali v napovedanih konzultacijah.

(2) Program razvoja podeželja (PRP). Prisotni smo se strinjali, da so kmetijsko okoljsko podnebni ukrepi (KOPOP) v novem slovenskem programu razvoja podeželja 2014-2020 z naravovarstvenega vidika precejšnje razočaranje. Ukrepi so nezadostni, predvidena plačila pa so premajhna, da bi lahko dosegli zaustavitve naglega upadanja biodiverzitete v slovenski kmetijski krajini. Zato smo se dogovorili, da bomo združili strokovno znanje članic DSVN in pripravili alternativni nabor KOPOP ukrepov. Ustreznejše KOPOP ukrepe je treba pripraviti do vmesne evalvacije novega PRP, ki je predvidena v letu 2017.

(3) Nekaj članic DSVN je izrazilo zaskrbljenost zaradi pričakovanega škodljivega vpliva novih hidroelektrarn v Sloveniji na naravo. V razpravi smo sodelujoči ugotovili, da do problematike zaenkrat nimamo enotnega mnenja. Dogovorili smo se, da bodo na naslednji sestanek DSVN povabili nekaj predstavnikov drugih članic Plana B, ki se poglobljeno ukvarjajo s trajnostno energetiko in podnebnimi spremembami. Na skupnem sestanku bomo predebatirali možne konflikte interesov med okoljskimi in naravovarstvenimi vidiki gradnje novih hidroelektrarn.

Je Franček že na cilju?

, Novice

Sredi oktobra smo na naši spletni strani poročali o Frančku, slovenski črni štorklji z GPS oddajnikom, ki je 10. oktobra 2014 preletel Sredozemsko morje in dosegel Afriko, natančneje Tunizijo.

2.500 km dolga pot prek Sahare

Njegova pot se je v naslednjih tednih seveda nadaljevala. Preko Alžirije, Malija in Nigra je 8.11.2014 dosegel severni del Nigerije. Okrog 2.500 km dolgo pot prek Sahare, ki ga ni vedno vodila le v smeri sever – jug, je opravil v približno 20 dneh.

Postanki v narodnih parkih

Med potjo je Franček obiskal tudi nekaj narodnih parkov, med katerimi Tassili N’Ajjer National Park in Ahaggar National Park na jugu Alžirije. Zanimivo je, da se je tudi v na videz negostoljubni puščavi ponekod zadrževal več dni (npr. med 31.10. in 5.11. na jugu Malija) – na satelitskih posnetkih so tam vidne struge rek, ki so bile očitno v času Frančkovega postanka vsaj deloma napolnjene.

Kje je Franček?

Franček, prva slovenska črna štorklja z GPS oddajnikom, je v približno 20 dneh opravil okrog 2.500 km dolgo pot prek Sahare. Foto: Migration map

Franček, prva slovenska črna štorklja z GPS oddajnikom, je v približno 20 dneh opravil okrog 2.500 km dolgo pot prek Sahare. Foto: Migration map

Zadnja lokacija, ki smo jo prejeli, je bila zabeležena 8.11.2014 ob 13. uri (CET), in se nahaja ca. 100 km SZ od mesta Sokoto v Nigeriji, že v pasu Sahela. Glede na »podatkovni mrk«, ki smo ga deležni od takrat, domnevamo, da bo Franček prezimil na kakšnem bolj odročnem in redko poseljenem predelu, ki ni pokrit s signalom GSM. Slednjega namreč potrebuje Frančkov oddajnik, da nam lahko na vsake štiri zbrane lokacije pošlje SMS s koordinatami. Seveda si vsi želimo, da bi se nam Franček oglasil čim prej, drugače pa bomo morali počakati na naslednjo pomlad, ko se bo pričela njegova povratna pot v Evropo.

Takoj ko bomo prejeli kakšne nove lokacije, bomo informacijo o tem objavili tako na naši spletni strani kot tudi na spletni strani Migration map http://birdmap.5dvision.ee/index.php?lang=en.

Projekt LIVEDRAVA smo predstavili na 25. Mišičevem vodarskem dnevu

, Novice

4. decembra 2014 je v veliki dvorani Narodnega doma Maribor potekal letošnji jubilejni 25. Mišičev vodarski dan. 250 udeležencev iz vse Slovenije in sosednje Hrvaške se je udeležilo tega srečanja, ki je namenjeno vsem strokovnjakom vodnogospodarskih, projektantskih, raziskovalnih in načrtovalskih organizacij, javnih in upravnih služb in vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo z upravljanjem, urejanjem in varovanjem voda.

2014_12_12_MIsicev_dan_JureKorez

Dr. Damijan Denac je na dogodku predstavil dosedanje delo na projektu LIVEDRAVA.
foto: Jure Korež

Predstavili smo projekt LIVEDRAVA

Na dogodku je bilo pripravljenih 34 pisnih referatov, od katerih jih je bilo 15 predstavljenih tudi s prezentacijami na srečanju. Glavni sklopi letošnjega vodarskega dne so bili: Strategija upravljanja z vodami, Poplave v letu 2014, Financiranje vodarskih projektov in Aktualni projekti s področja upravljanja z vodami in urejanje voda. V slednjem sklopu je imel prezentacijo tudi DOPPS – predstavili smo dosedanje rezultate projekta LIVEDRAVA.

»Organizatorja dogodka – Vodnogospodarsko podjetje DRAVA, Ptuj in VGB Maribor – sta ponovno opravila odlično delo in omogočila, ne le da udeleženci slišijo novosti z omenjenih področij, temveč, da se tudi v živo srečajo, izmenjajo poglede in ideje za prihodnost. Čestitamo!« je o dogodku povedal Damijan Denac.

Več o dosedanjih rezultatih projekta LIVEDRAVA lahko najdete v referatu, katerega smo predstavili na dogodku.

Dosedanji rezultati projekta LIVEDRAVA (pdf)