Novice

Izberi obdobje v arhivu prispevkov ali

Zadnje objavljene novice:

Evropska zelena vez postala simbol miru in nov mejnik v mednarodnem sodelovanju naravovarstvenikov

6. 10. 2014, Novice

Zvezo Evropska zelena vez so ustanovili predstavniki 23 organizacij iz 14 držav, med njimi tudi DOPPS.
foto: Stanka Dešnik

Med 23. in 26. septembrom 2014 je v kraju Slavonice na Češkem potekala 8. vseevropska konferenca Evropske zelene vezi. Na njej so predstavniki 23 vladnih in nevladnih naravovarstvenih organizacij iz 14 držav iz območij ob nekdanji Železni zavesi ustanovili skupno zvezo, katere ustanovni član je tudi DOPPS.

Evropska zelena vez (z angleškim imenom European Green Belt) je iniciativa, ki od leta 2003 povezuje organizacije in zavarovana območja ob nekdanji Železni zavesi. To je območje od Barentsovega morja na severu do Črnega oziroma Jadranskega morja na jugu Evrope, kjer so v času hladne vojne in po njenem koncu leta 1989 obsežna območja narave ostala zelo dobro ohranjena.

Vzdolž nekdanje železne zavese danes najdemo številna zavarovana območja, ki kažejo na veliko ohranjenost narave vzdolž Evropske zelene vezi.

Danes Evropska zelena vez, ki poteka vzdolž te nekdanje delitve Evrope, predstavlja hrbtenico vseevropskega ekološkega omrežja. Njena izredna pomembnost je jasna: 40 narodnih parkov leži neposredno na Evropski zeleni vezi in več kot 3.200 zavarovanih območij narave leži v 50 kilometrskem vplivnem območju na obeh straneh Evropske zelene vezi, ki hkrati prečka skoraj vse evropske bio-geografske regije.

Skupaj za ohranjanje narave v Evropi

Pomemben del konference je bila ustanovitev Zveze Evropska zelena vez, v okviru katere bodo naravovarstvene organizacije lažje ureničevale poslanstvo te inciative. To pa je ohranitev območij ohranjene narave in kulturne krajine vzdolž Evropske zelene vezi ter trajnosten razvoj teh območij za naravo in ljudi, ki tukaj živijo.

Na konferenci so pristopne organizacije določile tudi organizacijsko strukturo, ki bo iniciativo vodila v prihodnje. Gregor Domanjko, ki je na konferenci v imenu DOPPS podpisal pristopni dokument, pojasnjuje: »S članstvom v zvezi bo DOPPS aktivno sodeloval pri razvoju območij ob nekdanji Železni zavesi in pri prijavi skupnih projektov te organizacije na različnih mednarodnih razpisih. Z izmenjavo izkušenj in pridobivanjem finančnih sredstev želimo še učinkoviteje izvajati naše naravovarstvene aktivnosti in posledično uresničevati naše poslanstvo v tem delu Evrope«.

Poleg DOPPS je iz Slovenije k Zvezi pristopil še Inštitut za trajnostni razvoj in celostne rešitve, na konferenci pa so sodelovali tudi predstavnica Javnega zavoda krajinski park Goričko in predstavnika Dr. Šiftarjeve fundacije.

Več o konferenci in Evropski zeleni vezi.

Pobuda za zlatovranko

3. 10. 2014, Novice

Na Zavod za varstvo narave in pristojno ministrstvo smo poslali pobudo za uvrstitev zlatovranke med kvalifikacijske vrste Natura 2000

Na društvu smo vložili pobudo, da se zlatovranko uvrsti med kvalifikacijske vrste območja Natura 2000 Goričko, kjer je letos zlatovranka gnezdila prvič v Sloveniji po 9 letih.
foto: Michael Tiefenbach

Na Goričkem je v letu 2014 uspešno gnezdil en par zlatovrank, kar pomeni prvo ponovno gnezditev te kritično ogrožene gnezdilke kmetijske kulturne krajine v Sloveniji po 9 letih.

Edino zlatovranki posvečeno območje Natura 2000 Slovenske gorice – doli je bilo s spremenjeno Uredbo o območjih Natura 2000, ki je bila sprejeta v letu 2013, izbrisano, zato smo skupaj z Javnim zavodom Krajinski park Goričko pozvali Zavod RS za varstvo narave ter ministrstvo, pristojno za okolje, da zlatovranko kot kvalifikacijsko vrsto uvrstijo med kvalifikacijske vrste območja Natura 2000 Goričko.

S to pobudo na društvu želimo omogočiti učinkovitejše varstvo te kritično ogrožene vrste in ji ponovno zagotoviti mesto med prioritetnimi vrstami kmetijske kulturne krajine znotraj omrežja varovanih območij Natura 2000 v Sloveniji.

S strani pristojnih institucij pričakujemo hiter, jasen in pozitiven odgovor, hkrati pa smo še vedno mnenja, da je bil izbris Slovenskih goric s seznama območij Natura 2000 neutemeljen.

Dopis na Zavod RS za varstvo narave (pdf)

Preberite več o uspešni gnezditvi zlatovranke na Goričkem.

Odgovor pristojnih iz dne 13. 10. (za zdaj) žal negativen

Dne 13. 10. 2014 smo prejeli odgovor Zavoda RS za varstvo narave na skupno pobudo Javnega zavoda Krajinski park Goričko in DOPPS za uvrstitev zlatovranke med kvalifikacijske vrste na SPA Goričko. Zlatovranka v Sloveniji žal še naprej ostaja brez varstva v okviru omrežja Natura 2000. Zgolj upamo lahko, da bodo »sistemski ukrepi«, ki jih načrtuje ZRSVN, res izboljšali stanje njenega življenjskega okolja do te mere, da se bo njena populacija okrepila.

Odgovor ZRSVN (pdf)

Sredozemlje je smrtonosno območje za ptice selivke

1. 10. 2014, Novice

Pomagajte nam pri varstvu svetovnih popotnikov!

Te dni več milijonov ptic selivk iz vse Evrope začenja vsakoletno selitveno pot do prezimovališč v Afriki. Pri tem prečkajo Sredozemlje, kjer nanje čakajo dolgi kilometri mrež, neštete limanice, žive in umetne vabe ter druge smrtonosne pasti, s katerimi nanje čakajo ilegalni, pa tudi legalni lovci na ptice. A da te etično močno sporne in naravovarstveno nesprejemljive prakse v sodobni družbi ne smejo imeti prostora, dokazuje vedno več podpornikov in aktivistov, ki se trudijo preprečiti lov na svetovne popotnike.

V Sredozemlju na ptice selivke kot je prepelica čakajo dolgi kilometri mrež, limanice, umetne in žive vabe ter druge smrtonosne pasti.
foto: arhiv NABU

Evropske ptice selivke vsako leto prepotujejo več 1000 kilometrov dolge poti prek visokih prelazov, morij in puščav na poti do prezimovališč v Afriki. Pri tem kljubujejo viharjem, suši, pomanjkanju hrane in podnebnim spremembam. Žal pa ta romantična podoba svetovnih popotnikov hitro zbledi ob pogledu na dogajanje v številnih sredozemskih državah.

Kmečka lastovka je simbol pomladi – in delikatesa jeseni

Otoka Ciper in Malta sta za mnoge Evropejce znani poletni turistični destinaciji. Prelepa otoka, obdana s morjem, nudita prostor in možnost za čudovit oddih. A ko jeseni oddidejo še zadnji turisti, otoka postaneta smrtonosni pasti za izčrpane ptice, ki se tukaj ustavijo med prečkanjem Sredozemskega morja. Krivolov poteka s pomočjo limanic in mrež, ki sta na podlagi evropske Direktive o pticah nelegalna metodi pri lov na ptice.

Po podatkih organizacije BirdLife Cyprus, ki od leta 2002 redno spremlja stanje na terenu, samo na Cipru s temi neselektivnimi metodami vsako leto pobijejo okrog 2,5 milijona ptic, ki pripadajo 152 vrstam in med katerimi jih je 78 vrst ogroženih.

Zaščiteni vrtni strnadi v Franciji veljajo za prestižno delikateso. Vsako leto jih krivolovci polovijo okrog 50.000. Cena – okrog 150 evrov na krožnik.
foto: arhiv LPO

Krivolov na močno ogrožene vrtne strnade v Franciji

V Franciji vsako leto nelegalno polovijo okrog 50.000 vrtnih strnadov. Populacije te močno ogrožene ptice pevke so v Evropi v zadnjih 30 letih upadle za 84 odstotkov, v Franciji, kjer je nacionalna populacija ocenjena na 15.000 parov, pa je populacija v 11 letih upadla za več kot 40 odstotkov.

Krivolov, ki poteka v nasprotju z nacionalno in evropsko zakonodajo, ima močno podporo med lokalnimi gurmani. Tradicionalno priprava poteka tako, da živali ujamejo žive in jih zaprejo v majhne kletke, v katerih jih naslednje tri tedne intenzivno hranijo, dokler ne dosežejo določene teže. Žive ptice nato utopijo v lokalni žgani pijači Armagnac ter tako pripravljene pojedo ali prodajo. V Franciji se cene za takšno delikateso gibljejo okrog 150 evrov na krožnik.

Na začetku septembra so člani organizacije LPO, BirdLife partnerja v Franciji, pričeli z obsežnimi akcijami na jugozahodnem delu Francije, kjer v sodelovanju s policijo uničujejo nelegalne pasti in prijavljajo krivolovce oblastem.

Zaradi lova vzdolž Jadranske obale vsako leto izgubimo vsaj za eno Slovenijo prebivalcev tega planeta!

Vsako leto v državah vzdolž obale Jadranskega morja po naših ocenah ustrelijo več kot 2 milijona ptic selivk. Razlogi za to so intenzivna lovska aktivnost več kot 200.000, večinoma ilegalnih, lovcev, neučinkovit nadzor in neurejena zakonodaja v večini držav na Balkanu. Edina izjema je Slovenija, kjer je zaradi v primerjavi z drugimi državami napredne lovske zakonodaje lovnih le šest vrst ptic.

Med lovom vzdolž obal Jadranskega morja lovci letno ustrelijo vsaj 2 milijona ptic. Med njimi so tudi pri nas močno ogrožene reglje.
foto: Martin Schneider-Jacoby

Po dolgoletnih prizadevanjih nemške fundacije EuroNatur, DOPPS in številnih drugih organizacij pa je vzdolž teh obal vendarle počasi zapihal nov veter. V začetku leta smo se tako lahko razveselili novice, da je albanska vlada prvič v zgodovini uvedla popoln dveletni moratorij lova na ptice. V tej državi prav te dni poteka tudi mednarodna konferenca o jadranski selitveni poti, ki so se je udeležili tudi predstavniki našega društva.

Kako lahko pomagam?

Selitve ptic so epske pustolovščine, ki potekajo že tisočletja, in nas povezujejo, saj ptice ne poznajo meja držav in različnih kultur. Ključnega pomena je, da vzdolž selitvenih poti ohranimo območja, kjer se ptice hranijo, počivajo in v miru nabirajo moči za nadaljevanje poti. Brez mednarodnega sodelovanja in prizadevanja za varstvo ptic med selitvam mnogim vrstam grozi izumrtje!

Z vašo donacijo prispevajte k mednarodnim prizadevanjem DOPPS za varstvo ptic selivk, ki prečkajo obale Jadranskega morja.

Znesek po vaši izbiri lahko kadarkoli nakažete na naš poslovni račun:
IBAN: SI56 2440 0905 9588 660, sklic SI00 2014, namen: Ptice selivke.

Telemetrija sredozemskih vranjekov v Sloveniji

30. 9. 2014, Novice

Od oktobra 2012 do konca avgusta 2014 so ornitologi z GPS sledilnimi napravami in barvnimi obročki opremili 29 osebkov sredozemskega vranjeka.
foto: Mirko Kastelic

Zaključili smo s triletnim spremljanjem sredozemskih vranjekov z GPS telemetrijo. Prvi rezultati kažejo, da so te ptice zelo zveste svojim prehranjevalnim območjem, ki jih uporabljajo med letovanjem na slovenskem morju. Podatki o gibanju 21 vranjekov bodo pomembna podlaga pri opredeljevanju novih morskih območij Natura 2000, ki bodo namenjena dolgoročnemu varstvu teh ogroženih ptic.

Strokovnjaki iz DOPPS so s pomočjo GPS telemetrije v okviru evropskega LIFE projekta SIMARINE-NATURA v preteklih treh letih zahtevnega terenskega dela pridobivali podrobne podatke o domačih okoliših sredozemskih vranjekov. Te izmuzljive in skrivnostne ptice v slovenskem morju letujejo od pozne pomladi do pozne jeseni, gnezdijo pa v zimskem času na skalnih obalah in samotnih otokih južnega Jadrana.

GPS telemetrija, ki smo jo v tem projektu prvič v Sloveniji uporabili na pticah, sicer v zadnjih letih postaja vse pogosteje uporabljena metoda v ekoloških raziskavah prostoživečih živali, saj omogoča pridobivanje natančnih podatkov o lokacijah in premikanju sicer težko sledljivih vrst.

Sredozemski vranjek Šime, ki je bil 5. oktobra 2012 ujet pri Izoli, je postal pionir ptičje GPS telemetrije v Sloveniji.
foto: Urša Koce

Trenutno se na območju slovenskega morja nahaja še šest vranjekov z delujočimi oddajniki

Večino vranjekov so z namenom, da jih opremijo z oddajniki, ornitologi ujeli na bojah pri Izoli, ki jih vranjeki uporabljajo kot dnevna počivališča tekom prehranjevanja na morju. Letos so ujeli kar 12 osebkov in jim namestili barvne obročke in oddajnike. Tako so izpolnili načrt, da bomo tekom projekta pridobili podatke z najmanj 20 osebkov.

Pri telemetriji so uporabili GPS sledilne naprave, ki se napajajo preko solarne plošče in v dobrih svetlobnih pogojih omogočajo zajem lokacije vsake pol ure. Prenos podatkov poteka prek GSM omrežja, strokovnjaki pa jih nato spremljajo preko internetnega portala. Naprave so na ptice kot nahrbtnik z naramnicami iz teflonskega traku nameščene trajno.

In kdo so bili največji potepuhi?

»Največji potepuh med »našimi« vranjeki je bil gotovo Ilija, ki smo ga ujeli pri Izoli. Sprva se je zadrževal na sredini Tržaškega zaliva, se nato preselil na obrobje delte Soče, ter se kasneje vrnil k nam, v Piranski zaliv. Žal je kot kaže nekaj dni po vrnitvi poginil v bližini Savudrije. Daleč od naše obale zahajata tudi Tartini, ki smo ga ujeli pri Strunjanu, in Bepo, ujet pri Izoli. Oba sta mladostna osebka,« odgovarja varstvena ornitologinja in vodja projekta dr. Urša Koce.

Kot posebnost naj omenimo še vranjeka Anteja, ki so ga kot mladiča v gnezdu na otoku Oruda vzhodno od Lošinja obročkali že hrvaški kolegi. Ante bo spomladi dopolnil pet let in je povsem zadovoljen s turistično ponudbo v Piranskem zalivu, le da ga piranski brancin kot kaže ne zanima, saj se vranjeki prehranjujejo predvsem z gospodarsko manj zanimivimi vrstami rib.

Ornitologe sedaj čakajo analize podatkov in oblikovanje predlogov varstvenih območij za ohranjanje teh ogroženih ptic

»Vranjeki so nam posredovali kopico podatkov, na osnovi katerih bomo lahko določili značilnosti njihovih domačih okolišev. Začetne analize kažejo, da je večina vranjekov zelo zvesta svojim območjem prehranjevanja, ki se tekom sezone in celo med leti ne spreminjajo bistveno,« prva spoznanja razkriva Urša Koce.

Po statistični obdelavi podatkov o številčnosti in razširjenosti vranjekov, pridobljenih na terenu v letih 2012–2014, bodo ornitologi lahko identificirali morska Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA). Predlog IBA bomo konec oktobra posredovali na BirdLife International, kjer ga bodo pregledali pristojni strokovnjaki in območja nato vključili v uradni IBA inventar. Tako bomo dobili uradno zasnovo in strokovne podlage za pripravo predloga novih morskih območij Natura 2000, ki ga bo izdelal Zavod za varstvo narave.

Podatki o vseh ujetih vranjekih so dostopni na spletni strani projekta.

Več o sredozemskem vranjeku in projektu si lahko ogledate v kratkem dokumentarnem filmu, ki je nastal v okviru projekta.

Renaturacije rek po vsej Evropi prinašajo novo življenje v evropske vode

26. 9. 2014, Novice

Obiskali smo zaključno konferenco projekta Vindel River LIFE na Švedskem

Sodobni projekti renaturacij rekam po vsej Evropi vračajo njihovo nekdanjo podobo.
foto: Tilen Basle

Po desetletjih preteklih regulacij rek, ki so imeli na biotsko pestrost in dinamiko rek dramatične posledice, danes po vsej Evropi potekajo aktivnosti za ponovno oživitev teh edinstvenih ekosistemov. V okviru projekta LIVEDRAVA smo se med 22. in 24. septembrom 2014 udeležili konference o renaturaciji rečnih strug s pomenljivim naslovom »Ponovno oživljanje voda«, ki je potekala v švedskem mestecu Lycksele.

Namen konference je bil izmenjava izkušenj, pridobljenih tekom številnih evropskih naravovarstvenih projektov. Predavatelji so predstavili rezultate renaturacij rečnih strug iz Irske, Škotske, Anglije, Švedske, Finske, Nemčije, Češke in Slovenije.

Konferenca je združila več kot 30 evropskih strokovnjakov.
foto: Tilen Basle

Dogodka se je udeležil tudi Tilen Basle, varstveni ornitolog DOPPS, ki je predstavil dosedanje raziskave in delo društva na reki Dravi ter prihodnje načrte v okviru projekta LIVEDRAVA. O svojih vtisih pravi: »Konferenca se je odvila v resnično pozitivnem in sproščenem vzdušju, ter je ponudila vpogled v različne metode in načine doseganja skupnega cilja – rekam vrniti življenje. Vrniti življenje, ki jim ga je s svojimi posegi v preteklosti odvzel človek.”

Uspešen švedski projekt renaturacije več kot 40 kilometrov rečnih odsekov v porečju reke Vindel

Konferenca je bila organizirana ob zaključku LIFE+ projekta Vindel River LIFE, ki so ga med letoma 2010 in 2014 vodili naši švedski kolegi. Cilj projekta je bil renaturacija pritokov reke Vindel, ki so bili v preteklosti regulirani in kanalizirani za potrebe spravljanja lesa. Reke in potoki so zato izgubili svojo strukturiranost, s tem pa je iz njih izginilo tudi življenje.

Z obnovo struge in odstranitvijo jezov so znova odprli selitvene poti za potočne postrvi in losose.
foto: Tilen Basle

Uničujoči posegi v strugo reke so imeli največji vpliv na nekatere vrste sladkovodnih školjk in ribe, predvsem na seleče se potočne postrvi in losose. Slednji se iz morja vračajo v reke, kjer se drstijo in odlagajo ikre. S projektom so renaturirali odseke strug na 19 pritokih reke Vindel v skupni dolžini 44 kilometrov in odstranili 18 jezov, ki so preprečevali selitev prej omenjenim vrstam rib. S tem so zanje odprli več kot 250 kilometrov rečnih strug, v katere se zdaj lahko ponovno vračajo.

Tilen Basle zaključuje: “Ob koncu konference smo se nekako vsi strinjali, da niso reke tiste, ki potrebujejo upravljanje, temveč ga potrebujemo predvsem mi sami – ljudje. Napake, kot smo jim bili priča v preteklih posegih v struge številnih evropskih rek, se ne smejo ponoviti, saj je danes za njihovo odpravljanje potreben neverjeten trud, največjo ceno za njih pa je plačala narava.«

Obeležili smo Sredozemski dan obale in Mednarodni dan čiščenja obal

25. 9. 2014, Novice

Obalna območja so prostor za razvoj turizma, industrije, ribolova in prometa, a so hkrati tudi izjemno okoljsko občutljiva.
foto: Borut Mozetič

Minuli konec tedna sta potekala dva mednarodna okoljska dneva, namenjena ozaveščanju o izjemnem pomenu in ranljivosti morskih ekosistemov. Dogodkom ob Mednarodnem dnevu čiščenja obal in Sredozemskem dnevu obale se je s svojimi aktivnostmi pridružil tudi DOPPS.

Sredozemski dan obale v Kopru obeležili s posvetom

Namen Sredzemskega dneva obale je krepitev zavesti o pomenu in ogroženosti obale kot naravnega in gospodarskega vira. Poteka vsako leto 25. septembra kot obletnica ratifikacije Protokola o celovitem upravljanju z obalo (ICZM Protokol), ki ga Slovenija leta 2009 ratificirala kot prva sredozemska država.

Slovensko okoljsko ministrstvo je dogodek obeležilo v petek, 19. 9. 2014, z organizacijo posveta v Kopru. Na dogodku so predstavniki različnih državnih institucij predstavili državne okvirje za upravljanje z obalnim in morskim območjem ter programe, ki bodo v novi finančni perspektivi 2014-2020 omogočali financiranje različnih projektov v povezavi z morjem.

Sredozemski vranjek, ki je razširjen le v Sredozemskem in Črnem morju, je med drugim ogrožen zaradi onesnaževanja morja z nafto in odpadki, izgube življenjskega prostora ter prekomernega ribolova.
foto: Iztok Škornik

Posveta se je udeležila tudi predstavnica DOPPS, dr. Urška Koce, saj se na društvu zavedamo pomena in ranljivosti morskega ekosistema. Osrednje društvene dejavnosti na tem področju trenutno potekajo pod okriljem projekta SIMARINE-NATURA. Projekt je namenjen vzpostavitvi morskih območij Natura 2000 za sredozemskega vranjeka (Phalacrocorax aristotelis desmarestii) v Sloveniji.

Več kot 600.000 prostovoljcev po vsem svetu proti onesnaževanju morja in obal

Že dan kasneje, v soboto 20. 9., pa je na Obali potekala tudi čistilna akcija v okviru mednarodne pobude Čista obala 2014. Skrb za morske organizme in morski ekosistem že 29. leto zapored povezuje prostovoljce z vsega sveta, ki ob Mednarodnem dnevu čiščenja obal sodelujejo na največji prostovoljni čistilni akciji obal morij, rek in jezer na svetu.

Samanta Makovac iz Javnega zavoda Krajinski park Strunjan, ki je tudi pridruženi upravičenec projekta SIMARINE-NATUARA, je o svojih vtisih z letošnje čistilne akcije povedala: »Kljub slabemu vremenu, je bilo vzdušje na čistilni akciji pozitivno. Zbralo se je veliko prostovoljcev različnih starosti, ki so v škornjih in z dežniki čistili obalo. Po čiščenju smo imeli čas tudi za druženje, za kar so organizatorji dobro poskrbeli. Takšne akcije so vedno dobrodošle in jih seveda v Krajinskem parku Strunjan podpiramo.«

Poleg čiščenja so tovrstne akcije pomembne tudi za zbiranje podatkov o količini in vrstah odpadkov. Zaradi enotnega načina zbiranja in beleženja pa so podatki o odpadkih primerljivi tudi med leti.

Po nekaterih podatkih naj bi zaradi odpadkov letno poginilo med 700.000 in milijonom ptic, tudi v odprtih morjih pa so našli organizme, ki so imeli polne želodce plastike. Ogroženi so predvsem veliki sesalci (kiti, delfini), pa tudi ribe, želve in drugi morski organizmi.

Po 34 letih ponovno potrjena prisotnost hrčka v Sloveniji

24. 9. 2014, Novice

Hrček je prebivalec stepskih življenjskih prostorov, ki v Sloveniji živi na robu svojega območja razširjenosti v Evropi.
foto: Henk van Harskamp

Študentje mariborske fakultete so v petek, 12. 9. 2014, na terenskih vajah v okolici Središča ob Dravi po 34 letih ponovno potrdili prisotnost hrčka v Sloveniji. Pod vodstvom prof. dr. Borisa Kryštufka, prof. dr. Franca Janžekoviča in Dominika Bombeka, prof. bio-kem., so izvedeli tudi več o biologiji te redke vrste in naravovarstvenem delu na območju spodnjega toka reke Drave.

Navzočnost hrčka (Cricetus cricetus) na ozemlju Slovenije so prvič potrdili leta 1980, ko so našli dva osebka v bližini vasi Obrež pri Središču ob Dravi. Po tem letu strokovnjaki hrčka niso več sistematično spremljali in tudi ni bilo objavljenih podatkov o njegovi prisotnosti. To nahajališče je na robu njegovega območja razširjenosti (areala) in edino znano v Sloveniji.

Hrček je sicer do 32 centimetrov velik glodavec, ki lahko doseže tudi pol kilograma telesne teže. Skupine hrčkov prebivajo v podzemnih brlogih, ki so povezani s sistemi rovov, in v njih tudi prezimujejo. Aktivni so predvsem v nočnem času, ko se prehranjujejo z zelenimi deli rastlin, semeni in občasno tudi s hrano živalskega izvora

Študentje so se med iskanjem razporedili po poljih in natančno preiskali tla v iskanju sledov hrčkov.
foto: Dominik Bombek

Razburljive študentske terenske vaje

Popis hrčka in pregled habitata so študentje smeri Biologija in ekologija z naravovarstvom na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru izvedli v sklopu terenskih vaj pri predmetu Varstvena biologija.

Pred začetkom terenskega dela, je župan Središča ob Dravi, gospod Jurij Borko, študentom predstavil občino in aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo krajinskega parka Središče ob Dravi, prof. dr. Boris Kryštufek je v kratkem predavanju predstavil biologijo hrčka, več o zavarovanih in varovanih območjih pa je pojasnil Dominik Bombek.

Prisotnost hrčkov so potrdili sledovi, sveži vhodi v podzemne rove in odgriznjeni poganjki rastlin.
foto: Dominik Bombek

Približno 200 hektarjev popisnega območja med Obrežom in Središčem ob Dravi je bilo zaradi obilnih padavin razmočeno in zato težko prehodno. Še dodatno težavo so povzročala koruzna polja, na popisnem območju jih je bilo približno 40 odstotkov, ki jih zaradi neprehodnosti udeleženci popisa niso uspeli pregledati.

Kljub vsem omenjenim težavam pa je bilo naporno delo nagrajeno, saj so našli rove, ki so bili na robu s plevelom obraščenega mejnega pasu koruznega polja in polja z bučami. Širina zapleveljenega obmejka med polji je bila približno en meter. Na dveh mestih so odkrili 7 rovov, na njivi z lucerno pa še en rov in odgriznjene poganjke rastlin.

Najdba redke vrste še dokaz več o veliki naravovarstveni vrednosti tega območja

Dominik Bombek, projektni koordinator izobraževanja na DOPPS, ni skrival navdušenja ob novi najdbi: “Kljub preteku treh desetletij, se je na tem območju ohranila raba kmetijskih površin, ki ustreza ekološkim zahtevam hrčka. To je samo še en razlog več, zakaj ustanoviti krajinski park in vzpostaviti zavarovano območje med Ormožem in Središčem ob Dravi, v katerem se bosta še naprej ohranjali narava in značilna kulturna krajina.”

Prav te aktivnosti pa so tudi pomemben del petletnega projekta LIVEDRAVA, v okviru katerega potekajo številne naravovarstvene aktivnosti na območju spodnjega toka reke Drave.

KRAŠKA TRAVIŠČA – na videz suha in revna a vseeno polna življenja!

23. 9. 2014, Novice | 1 komentar

Zaključek projekta BioDiNet in otvoritev tematskega parka v Hrastovljah

Na tabli o biotski raznovrstnosti slovenske Istre so predstavljene ptice suhih kraških travnikov, prav tako pa nekatere najzanimivejše rastline in žuželke.
foto: Marko Gorišek

V začetku septembra smo v okviru projekta BioDiNet – Mreža za varovanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine, kjer naše društvo sodeluje kot partner, pri Hrastovljah postavili dve informativni tabli.

Tabli obveščata obiskovalce o dveh vsebinah, in sicer o avtohtonih pasmah in sortah ter o biotski raznovrstnosti slovenske Istre. Postavili smo ju ob vhodu v Park avtohtonih rastlin in živali Hrastovlje, ki je bil prav tako vzpostavljen v okviru projekta.

Zakaj je v slovenski Istri toliko različnih vrst?

Podnebje je toplo, a tudi suho in vetrovno. Podlaga je apnenčasta in razgibana. Nekateri deli se zaraščajo, drugi se kosijo, na tretjih pa se pase živina. Ohranjeni so grmi, drevesa, mejice in suhozidi. Izmenjujejo se območja golih tal in redke travne ruše.

Suha kraška travišča so dom številnim vrstam ptic, med katerimi je tudi ogroženi hribski škrjanec.
foto: Borut Rubinić

Predvsem pa je za suha kraška travišča značilno, da so ekstenzivno obdelana. To pomeni, da niso gnojena, na njih se pase malo živine, so pozno in redko košena ter na njih se ne uporabljajo pesticidi. Zato tukaj prebiva veliko različnih vrst rastlin in živali, ki so drugod že redke ali so izginile. A tudi značilna življenjska okolja Kraškega roba so zaradi opuščanja tradicionalne kmetijske rabe vse bolj ogrožena.

Park avtohtonih rastlin in živali Hrastovlje

Park, ki je namenjen predvsem osveščanju, izobraževanju in raziskovanju, je nastal v okviru projekta BioDiNet, s katerim si partnerji želimo prispevati k ohranjanju in promociji avtohtonih vrst, pasem in značilnih življenjskih okolij, kot so kraška travišča. S tem bomo ohranili tradicionalno podobo čezmejnega območja tudi za bodoče rodove.

Park v zadnjem času dobiva svojo končno podobo, v njegovem sklopu pa so tudi čebelnjak, (zeliščni) skalnjak, različni tipi pašnikov in sadovnjak. Obiskovalci si v parku lahko ogledajo večino avtohtonih sort sadnega drevja, pasem domačih živali in aromatičnih sredozemskih zelišč. V parku je že 19 živali, kot so drežniške koze, krškopoljski prašiči, boškarini (istrsko govedo) in istrski osli ter tudi edina registrirana istrska avtohtona pasma – istrska pramenka -, ki je pasma ovce.

Video: Program BioDiNet

Vabljeni na Zaključno prireditev BioDiNet in otvoritev Parka avtohtonih rastlin in živali v Hrastovljah, ki bo v soboto, 27. septembra 2014, od 9. do 18. ure v Hrastovljah.

Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem v sodelovanju s Turistično organizacijo Koper in Društvom Boškarin v okviru projekta BioDiNet organizira:

Odprtje Parka avtohtonih rastlin in živali Hrastovlje z bogatim spremljevalnim programom

Prireditev bo popestril bogat spremljevalni program:

Istrska tržnica (9.00-18.00)
Fotografski dan v Hrastovljah (9.00-15.00)
Vodeni ogledi Hrastovelj (10.00,13.00,14.00,16.00)
Vodeni ogledi parka s čebelarsko in zeliščarsko delavnico (10.00,11.00,14.00,15.00,16.00,17.00)
Uradna otvoritev parka in ogled s kulturnim programom (12.00)
Likovne delavnice in izdelava herbarija (14.00-15.30)

Ogledali si boste lahko tudi monografijo projekta BioDiNet.

Vabilo na zaključno prireditev (pdf)

Na Ptujskem jezeru prostovoljci ohranjajo navadno čigro in rečnega galeba

22. 9. 2014, Novice

V soboto, 20.9.2014, so prostovoljci DOPPS v okviru projekta LIVEDRAVA pokosili letošnje rastlinje na umetnem otoku na Ptujskem jezeru, ki je bil izdelan leta 2004, in tako vzpostavili pogoje za gnezdenje rečnih galebov in navadnih čiger v naslednjem letu. Sodelovalo je 14 prostovoljcev, med njimi je bilo precej mladih – osnovnošolcev in študentov.

Na letošnji delovni akciji na Ptujskem otoku je sodelovalo 14 prostovoljcev.
foto: Vesna Pirnat

Košnjo so opravili s strižno BCS kosilnico, ki so jo posebej za ta namen prepeljali s čolnom na otok. Dr. Damijan Denac, pobudnik in dolgoletni organizator, pojasnjuje pomen delovne akcije: “Brez redne košnje bi se otok prekomerno zarasel in postal za gnezdenje obeh vrst neprimeren že v enem letu. Z rednim upravljanjem tako skrbimo za populaciji obeh ogroženih vrst. Rezultati našega truda so navdušujoči in nas vedno spodbudijo, da vztrajamo naprej – tudi letos je tako na Ptujskem jezeru gnezdilo 72 parov navadnih čiger in 595 parov rečnih galebov.”

Udeleženci delovne akcije so opravili tudi ogled t.i. Malega otoka, ki je bil na pobudo društva pred nedavnim očiščen v okviru ekološke sanacije Ptujskega jezera. Z otoka so bile odstranjene tujerodne rastline, vrhnji sloj pa prekrit s finim prodom. Na tem otoku so tako ponovno nastale idealne razmere za gnezdenje navadne čigre, po tihem pa upamo celo na vrnitev na Dravi leta 1979 izumrle male čigre.

Ornitološka zanimivost delovnega dne je bila v duhu akcije – 7(!) kaspijskih čiger se je kar dolgo zadržalo na jezeru.