Novice

Zadnje objavljene novice:

Franček – črna štorklja

, Novice
Črna štorklja Franček

Franček je z oddajnikom poletel v svobodo.
foto: Jurij Perša

Franček je zaenkrat prva in edina črna štorklja, opremljena z GPS-GSM oddajnikom v Sloveniji. Ulovljen je bil 5. 6. 2014 v Slaptincih v Slovenskih goricah. V dneh po namestitvi oddajnika nam je razkril tudi svoje gnezdo, ki smo ga našli na starem rdečem boru. Sredi avgusta so iz njega uspešno poleteli štirje mladiči.

Franček je bil opremljen z namenom raziskave prehranjevalnega habitata črne štorklje v Sloveniji, s poudarkom na habitatih ob reki Muri. Do sedaj smo imeli o prehranjevališčih te vrste le naključne podatke, zato smo za podkrepitev pomena mokriščnih habitatov v Murini rečni loki potrebovali sistematično zbrane podatke.

Te nam je pomagal zbrati Franček, ki je v dveh mesecih od ulova večino časa preživel ob gozdnih potokih, stranskih rokavih, mrtvicah in na različnih vodnih telesih ob Muri. Normalne dnevne razdalje od gnezda do prehranjevališča so znašale do 16 km v eno smer, občasno pa se je prehranjeval celo do 35 km od gnezda.

GPS oddajnik

GPS oddajnik na hrbtu črne štorklje
foto: Jurij Perša

Dne 8. 8. 2014 se je Franček odselil vzhodno, na Madžarsko, in se v naslednjih treh tednih ustalil nekako 120 km JV od Budimpešte. Njegovo selitev lahko od 25.8. spremljate na spletni strani Birdmap, kjer so predstavljeni podatki o selitvi nekaterih drugih velikih vrst ptic, in sicer malih ter velikih klinkačev, žerjavov, belorepcev in ribjih orlov, ki so jih z oddajniki opremili v Estoniji in Latviji.

Franček je zaenkrat prva in edina črna štorklja, opremljena z GPS-GSM oddajnikom v Sloveniji. Ulovljen je bil 5. 6. 2014 v Slaptincih v Slovenskih goricah. V dneh po namestitvi oddajnika nam je razkril tudi svoje gnezdo, ki smo ga našli na starem rdečem boru. Sredi avgusta so iz njega uspešno poleteli štirje mladiči.

Franček je bil opremljen z namenom raziskave prehranjevalnega habitata črne štorklje v Sloveniji, s poudarkom na habitatih ob reki Muri. Do sedaj smo imeli o prehranjevališčih te vrste le naključne podatke, zato smo za podkrepitev pomena mokriščnih habitatov v Murini rečni loki potrebovali sistematično zbrane podatke. Te nam je pomagal zbrati Franček, ki je v dveh mesecih od ulova večino časa preživel ob gozdnih potokih, stranskih rokavih, mrtvicah in na različnih vodnih telesih ob Muri. Normalne dnevne razdalje od gnezda do prehranjevališča so znašale do 16 km v eno smer, občasno pa se je prehranjeval celo do 35 km od gnezda. Dne 8.8.2014 se je Franček odselil vzhodno, na Madžarsko, in se v naslednjih treh tednih ustalil nekako 120 km JV od Budimpešte. Njegovo selitev lahko od 25.8. spremljate na spletni strani Birdmap, kjer so predstavljeni podatki o selitvi nekaterih drugih velikih vrst ptic, in sicer malih ter velikih klinkačev, žerjavov, belorepcev in ribjih orlov, ki so jih z oddajniki opremili v Estoniji in Latviji. PDF (s fotografijami)

52. kmetijsko-živilski sejem (AGRA)

, Novice
Sejem AGRA

Stojnica DOPPS na sejmu AGRA 2014 v Gornji Radgoni
foto: Gregor Domanjko

Vabljeni k obisku stojnice DOPPS in na posvet z naslovom Ohranjanje travniških sadovnjakov v čezmejnem projektu “Upkač”.

V soboto 23. avgusta se je v Gornji Radgoni pričel 52. kmetijsko-živilski sejem (AGRA), ki bo trajal do četrtka 28. avgusta.

Na sejmu bomo na stojnici v hali D letos drugič predstavljali tudi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, zato vas vabimo, da nas obiščete in si ogledate, kaj so pripravili kolegi prostovoljci.

Obveščamo vas tudi, da bo v četrtek, 28. avgusta, med 12. in 14. uro v dvorani 4, v okviru projekta Upkač in Dneva naravnih parkov Slovenije, potekal posvet z naslovom Ohranjanje travniških sadovnjakov v čezmejnem projektu “Upkač”.

Vabilo s programom posveta (pdf)

Vranjek Ari na 26. britanskem sejmu opazovanja ptic

, Novice
Vranjek Ari

Naslovnica slikanice “Vranjek Ari in njegovo prvo potovanje”

Britanski sejem opazovanja ptic »British Birdwatching Fair« je največji svetovni dogodek, posvečen naravi, prostoživečim živalskim in rastlinskim vrstam. Letošnji, že 26. sejem, je pretekli konec tedna, od 15. do 17. avgusta 2014, potekal v naravnem rezervatu Rutland Water v Angliji.

Na letošnjem dogodku se je predstavil tudi naš vranjek Ari v slikanici »Vranjek Ari in njegovo prvo potovanje«, ki je nastala v okviru projekta SIMARINE-NATURA. Slikanico v angleškem jeziku so delili na BirdLife-ovi stojnici, kjer so predvajali tudi kratko predstavitev tega projekta.

Tridnevni sejem sicer vsako leto pritegne veliko število ljubiteljev ptic in narave, lani kar 350 podjetij in organizacij ter 22.000 obiskovalcev (letošnji podatki še niso objavljeni). Vse večje zanimanje dokazuje, da je skrb za naravo vedno bolj prisotna med ljudmi in da lahko s skupnimi močmi pripomoremo k varstvu narave.

Na sejmu zbirajo tudi denarna sredstva, ki so jih letos namenili BirdLife-ovemu globalnemu programu za morske ptice. Mednarodni organizaciji BirdLife International, katere partner je tudi DOPPS, bodo tako pomagali varovati svetovna morja in oceane.

Več o dogajanju na sejmu preberite tukaj (prispevek je v angleškem jeziku).

Odprtje fotografske razstave

, Novice
Odprtje razstave

Prof. dr. Davorin Tome (levo) predstavlja novo fotografsko razstavo v Ljubljani.
foto: Gregor Bernard

V četrtek, 17. 7. 2014, je bila na Krakovem nasipu v Ljubljani otvoritev fotografske razstave Vidiki redkosti, avtorja prof. dr. Davorina Tometa. Razstavo je otvoril župan Mestne občine Ljubljana, g. Zoran Jankovič.

Ta razstava manifestira Davorinova dolgoletna prizadevanja in aktivnosti na izobraževalnem področju. Davorin ne samo kot profesor študentom in izvrsten mentor ter avtor univerzitetnega učbenika za ekologijo, temveč tudi kot publicist in fotograf deluje v tem duhu. In deluje že zelo dogo. Od začetka ustanovitve DOPPS Davorin aktivno sodeluje z društvom kot izvrsten publicist in fotograf. Njegove fotografije bogatijo našo revijo, brošure, številne table in tako dalje.

V poplavi sodobnih fotografov Davorin močno izstopa. Ob dostopnosti današnje tehnike lahko marsikdo naredi tehnično dokaj solidne fotografije. A poznavalsko oko bo takoj ločilo vrhunskega fotografa od nekoga, ki naravo zgolj portretira. Te fotografije, ki smo jim priča v razstavi, so umetniška dela. Takšne fotografije lahko naredi samo nekdo z velikim znanjem ekologije, terenskim poznavanjem, odlično fotografsko tehniko in nenazadnje tistim umetniškim občutkom, ki ga nekdo ima, drugi pa ne.

Profesor Tome sodi v sam vrh naravoslovnih fotografov tako pri nas kot v svetu, to pa je dokazal že z objavami svojih del v najprestižnejših revijah. Vabljeni k ogledu razstave na prostem.

Izšla je poletna številka revije Svet ptic

, Novice

SPnasl_2002Poletje je tu! Čas počitnic in dopustov, ko bomo našli več časa za branje - tudi poletne številke revije Svet ptic!

Večino bo na morju razveseljevalo značilno petje škržadov. Zakaj pojejo, poje samec ali samica, kje živijo ličinke, pa so vprašanja, na katera smo poiskali odgovore v tej številki. Ste radovedni, kaj se je dogajalo vranjeku Ariju, ko se je vrnil domov? Želite izvedeti, kako zanimive podatke se dobi s pomočjo barvnega obročkanja beločelih deževnikov? V povezavi s to tematiko vas bo gotovo zanimala tudi zgodba pobudnika ustanovitve Ornitološkega observatorija v Ljubljani Stanislava Bevka.

Ptice so zaradi svoje mobilnosti pogoste žrtve prometa. Avtor zanimivega članka o vplivu prometa na ptice priporoča, da vozimo zmerno in previdno! Negativen vpliv na ptice pa ima tudi uničujoča kmetijska politika v Sloveniji. DOPPS se je odločil temu narediti konec in na Evropsko komisijo podal prijavo!

Če boste poletje preživljali doma, se lahko z avtorjema potopisa v mislih odpravite na zanimiva doživetja v Armenijo in Gruzijo. Če pa se radi odpravite v naravo, poiščite alpskega kozlička ali morda črno štorkljo in druge zanimive živali in rastline, ki jih predstavljamo v Nasvetih za poletna opazovanja.

V reviji je še veliko zanimivih prispevkov z društvenih dogajanj - letna skupščina DOPPS, skupinski popisi na Pohorju, popis velikega škurha na Ljubljanskem barju, »štajerska« gugalnica itd. In če niste pozabili - letos praznujemo 20 let izdajanja društvenega glasila! Preberite si prispevek prve urednice Andreje Ramšak, ki opisuje svoja doživljanja takratnega urednikovanja.

Vabljeni k branju!

PDF revije Svet ptic: 02, '14

SPnasl_2002

Poletje je tu! Čas počitnic in dopustov, ko bomo našli več časa za branje - tudi poletne številke revije Svet ptic!

Večino bo na morju razveseljevalo značilno petje škržadov. Zakaj pojejo, poje samec ali samica, kje živijo ličinke, pa so vprašanja, na katera smo poiskali odgovore v tej številki. Ste radovedni, kaj se je dogajalo vranjeku Ariju, ko se je vrnil domov? Želite izvedeti, kako zanimive podatke se dobi s pomočjo barvnega obročkanja beločelih deževnikov? V povezavi s to tematiko vas bo gotovo zanimala tudi zgodba pobudnika ustanovitve Ornitološkega observatorija v Ljubljani Stanislava Bevka.

Ptice so zaradi svoje mobilnosti pogoste žrtve prometa. Avtor zanimivega članka o vplivu prometa na ptice priporoča, da vozimo zmerno in previdno! Negativen vpliv na ptice pa ima tudi uničujoča kmetijska politika v Sloveniji. DOPPS se je odločil temu narediti konec in na Evropsko komisijo podal prijavo!

Če boste poletje preživljali doma, se lahko z avtorjema potopisa v mislih odpravite na zanimiva doživetja v Armenijo in Gruzijo. Če pa se radi odpravite v naravo, poiščite alpskega kozlička ali morda črno štorkljo in druge zanimive živali in rastline, ki jih predstavljamo v Nasvetih za poletna opazovanja.

V reviji je še veliko zanimivih prispevkov z društvenih dogajanj - letna skupščina DOPPS, skupinski popisi na Pohorju, popis velikega škurha na Ljubljanskem barju, »štajerska« gugalnica itd. In če niste pozabili - letos praznujemo 20 let izdajanja društvenega glasila! Preberite si prispevek prve urednice Andreje Ramšak, ki opisuje svoja doživljanja takratnega urednikovanja.

Vabljeni k branju!

Petra Vrh Vrezec

PDF revije Svet ptic: 02, '14

Prvič 6 poletelih mladičev v Sloveniji

, Novice

IMG_4547

Doslej v Sloveniji še nismo imeli 6 poletelih mladičev bele štorklje, zdaj jih imamo. Na Blokah, v Novi vasi. Gospod Slavko Strman, lastnik ogromne hiše z gnezdom na dimniku, ki zelo lepo skrbi za štorklje, nas je pred časom poklical in nam povedal, da ima letos 6 mladičev. Včeraj smo se o tem prepričali na lastne oči in v gnezdu opazovali 6 doraslih mladičev, ki že zamahujejo s krili.

Odkar v Sloveniji od leta 1999 vsako leto opravljamo popis belih štorkelj, še ni doraslo 6 mladičev v gnezdu. V povprečju gnezdeči par spelje le 2 mladiča na leto. Tudi sicer je na Notranjskem letos velik gnezditveni uspeh - v 3 gnezdih je kar 15 mladičev!

Te dni ornitologi že 16. leto zapored popisujemo belo štorkljo po Sloveniji. Sodelujemo tudi pri mednarodnem popisu bele štorklje, ki poteka vsakih 10 let, in to je ravno letos.

IMG_4542

Gospod Slavko Strman, lastnik ogromne hiše z gnezdom na dimniku, ki zelo lepo skrbi za štorklje, foto: Damijan Denac

IMG_4547

Doslej v Sloveniji še nismo imeli 6 poletelih mladičev bele štorklje, zdaj jih imamo. Na Blokah, v Novi vasi. Gospod Slavko Strman, lastnik ogromne hiše z gnezdom na dimniku, ki zelo lepo skrbi za štorklje, me je pred časom poklical in mi povedal, da ima letos 6 mladičev. Včeraj sem se prepričal na lastne oči in res je v gnezdu 6 doraslih mladičev, ki že mahajo.

Odkar v Sloveniji vsakoletno opravljamo popis od leta 1999, še ni doraslo 6 mladičev v gnezdu. V

povprečju gnezdeči par spelje le 2 mladiča na

Te dni ornitologi popisujemo belo štorkljo po Sloveniji, 16. leto zapored in sodelujemo pri mednarodnem popisu bele štorklje, ki je vsakih 10 let - in to je ravno letos.leto. Tudi sicer je na Notranjskem letos velik gnezditveni uspeh - v 3 gnezdih je kar 15 mladičev!

IMG_4542

Gospod Slavko Strman, lastnik ogromne hiše z gnezdom na dimniku, ki zelo lepo skrbi za štorklje, foto: Damijan Denac

Dragocenost visokodebelnih biserov

, Novice
sporazum o skupnem sodelovanju v mreži za ohranitev travniških sadovnjakov

sporazum o skupnem sodelovanju v mreži za ohranitev travniških sadovnjakov

V petek, 20. 6. 2014, smo na Goričkem v Budincih podpisali sporazum o skupnem sodelovanju v mreži za ohranitev travniških sadovnjakov.

Do podpisa je prišlo v okviru projekta Upkač ob zavedanju, da moramo z aktivnostmi za ohranitev teh biserov biodiverzitete nadaljevati in izkoristiti sinergijo in znanje partnerjev, podpisnikov sporazuma.

Besedilo sporazuma se glasi: »Spodaj podpisani partnerji prepoznavamo skupen interes pri ohranjanju ter oživljanju visokodebelnih travniških sadovnjakov. Enotni smo si v ugotovitvi, da je njihov pomen za ohranjanje tradicionalne kulturne krajine izrednega pomena zlasti v biotski, estetski, naravovarstveni ter socialni funkciji. Partnerji se strinjamo, da bomo sodelovali kot skupna mreža z namenom ohranjanja in oživljanja visokodebelnih travniških sadovnjakov. Prizadevali si bomo za skupne aktivnosti s področja promocije, usposabljanja, izobraževanja in trženja visokodebelnih travniških sadovnjakov in njihovih produktov.« 

Podpisniki smo bili: Nacionani park Risnjak (Miljenko Gašparac, ravnatelj), Javni zavod Kozjanski regijski park (Hrvoje Teo Oršanič, direktor), Nacionalni park Őrség (Tibor Markovics, ravnatelj), Javni zavod Krajinski park Goričko (Bernard Goršak, direktor), Javni zavod Krajinski park Kolpa (Boris Grabrijan, direktor), ARGE Streuobst (Christian Holler, direktor), Razvojna agencija Slovenska krajina (Andrea Kovacs, predsednica), DOPPS (Damijan Denac, direktor).

Simbolika ob podpisu je bila nezanemarljiva - sporazum smo podpisali v matičnem visokodebelnem sadovnjaku v Budincih, točno med podpisom pa se je sredi belega dneva oglasil veliki skovik - ali je naznanil drugačne, boljše čase, tradicionalne kulturne krajine?


Več o ekoloških raziskavah velikega skovika in smrdokavre, ki jih izvajamo na Goričkem.

Fotografije si lahko ogledate na FB strani društva.

Ureditev učne poti v Naravnem rezervatu Ormoške lagune

, Novice

S predstavniki Društvom slepih in slabovidnih Ptuj skupaj opravili terenski obisk lagun in se poučili o potrebah in sodobnih pristopih urejanja poti za slepe in slabovidne.

Podobno kot smo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok uredili učno pot prijazno do slepih, bomo potrebe slepih in drugih skupin s posebnimi potrebami upoštevali tudi pri ureditvi učne poti v Naravnem rezervatu Ormoške lagune v okviru projekta LIVEDRAVA.

Povezali smo se z Društvom slepih in slabovidnih Ptuj, kjer so bili takoj pripravljeni sodelovati. Pri tem sta pomembno pomagali prostovoljki, študentki Ekologije z naravoslovjem FNM, Vesna Slapnik in Tina Koželj Nyambe, ki sta se vključili v naše delo. 10. 6. 2014 smo s predstavniki društva skupaj opravili terenski obisk lagun, se poučili o potrebah in sodobnih pristopih urejanja poti za slepe in slabovidne in se dogovorili, da bomo jih bomo vključili v vse faze ureditve poti in izobraževalnih tabel, od priprave do izvedbe.

Veselimo se nadaljnjega skupnega dela v tesnem sodelovanju.

Študijski obisk švedskih naravovarstvenikov

, Novice

Med 19. in 21. 5. je bila na DOPPSu na delovnem obisku skupina švedskih naravovarstvenikov.

Jenny Sander, Oscar Säwström & Gunnar Lagerkvist se ukvarjajo z naravovarstvenim upravljanjem kolonij navadnih čiger in z renaturacijami vlažnih travišč. Trenutno izvajajo večji LIFE projekt – LIFE 12 NAT/SE/000132 LIFE+ Vänern.

V Sloveniji smo prvi dan posvetili našemu delu na Naravnem rezervatu Iški morost, drugega pa monitoringu navadne čigre v SV Sloveniji in upravljanju s to populacijo. Imeli smo bogato diskusijo, ki enih in drugih ob spoznavanju različnosti in podobnosti med našim delom, sistemom, naravovarstvom, gozdarstvom, gospodarstvom itd…, ni pustila hladnih.

Ta dva dneva sta bila za vse nas zelo bogata. In med skupnim terenskim delom smo mimogrede prvič z najdbo gnezda brez dvoma potrdili gnezdenje tatarske žvižgavke v Sloveniji na Ptujskem jezeru.


Več o našem delu na reki Dravi v okviru projekta LIVEDRAVA.