Prijazno vabljeni k ogledu kratkega filma, nastalega v okviru projekta UPKAČ – ohranitev visokodebelnih sadovnjakov.
Kakšna ptica se skriva za nelaskavim imenom smrdokavra? S čim se prehranjuje veliki skovik, med ljudmi bolj znan kot čuk? Zakaj moderno intenzivno kmetijstvo ni blagodejno za biodiverziteto in kako lahko sami pripomoremo k ohranjanju narave? Odgovore na ta vprašanja dobite v filmu Upkač.
V nedeljo, 27. aprila, smo člani Pomurske sekcije DOPPS izpeljali ornitološko-botanični izlet okrog Bukovniškega jezera na obrobju Krajinskega parka Goričko. Vodil nas je Branko Bakan, dolgoletni ornitolog in priznani botanik.
V hrastovo-gabrovem, bukovem in jelševem gozdu smo spoznavali rastline ter opazovali in poslušali ptice značilne za te življenjske prostore; cikovt, dlesk, veliki in srednji detel, kobilar, belovrati muhar, brglez, zelena žolna, kukavica in druge. Z udeleženci izleta smo si od bliže pogledali različne vrste hroščev, metuljev, manjkale pa niso niti dvoživke. Čudovit nedeljski izlet ob sončnem vremenu, ki ni nikogar pustil ravnodušnega.
Več fotografij si lahko ogledate na FB strani društva: https://www.facebook.com/pticeDOPPS
Deset članov Pomurske sekcije DOPPS in drugi prostovoljci smo v sodelovanju z Javnim zavodom Krajinski park Goričko (JZ KPG), v soboto, 26. aprila postavili 15 “lovilnih prež” za zlatovranko.
Lesene preže dolge 3 do 4 metre smo postavili v Nuskovi, kjer med kmetijskimi zemljišči še prevladujejo travniki in kjer so zaposleni v JZ KPG letos postavili več gnezdilnic za zlatovranko. Iz lovilnih prež, postavljenih na robu parcel različnih lastnikov travnikov, zlatovranke (in tudi druge vrste, kot na primer kanje, postovke, srakoperji), kot že ime pove, lovijo svoj plen. V poštev pridejo predvsem na območjih, kjer ni več električnih žic, iz katerih zlatovranke najraje lovijo.
Po akciji smo pregledali še “stare” preže, ki smo jih postavljali lansko leto in jih po potrebi dodatno stabilizirali. Zdaj pa upamo, da se bo zlatovranka zopet vrnila na Goričko. Mimogrede, v sosednji Avstriji, tri kilometre čez mejo, so se prvi primerki že vrnili iz Afrike.
Več fotografij si lahko ogledate na FB strani društva: https://www.facebook.com/pticeDOPPS
Marca in aprila 2014 smo izvedli popis belohrbtega detla na območju Natura 2000 za ptice (SPA) Gluha loza na Gorjancih. Na obeh popisih skupaj smo zabeležili 5-7 parov.
Vsi so bili odkriti v zrelem bukovem gozdu v Kobilah, kjer je veliko odmrlega stoječega in padlega drevja ter visok delež debeljakov. Izven doline Kobil belohrbtega detla kljub intenzivnemu iskanju nismo zabeležili, kar pripisujemo slabemu stanju tamkajšnjih bukovih gozdov, v katerih se intenzivno gospodari. Gostota v Kobilah je med najvišjimi, do sedaj zabeleženimi v Sloveniji, in znaša 0,6-0,9 para/km2.
Država je na osnovi Direktive o pticah dolžna zagotavljati ugodno varstveno stanje belohrbtega detla na tem območju Natura 2000. Sedanje odlično stanje populacije v Kobilah, ki je posledica negospodarjenja z gozdom, je mogoče ohranjati samo s tem, da se gozd trajno izloči iz gospodarjenja. V namen zagotavljanja ugodnega ohranitvenega stanja belohrbtega detla na SPA Gluha loza je po naši oceni treba zagotoviti, (1) da se celotno območje Kobil razglasi za gozdni in naravni rezervat, (2) da se na preostalem delu SPA Gluha loza ekološke zahteve belohrbtega detla vključi v gozdnogospodarsko načrtovanje na takšen način, da se vrsti omogoči ponovno poselitev teh gozdov in (3) da se pragozd Gorjanci in gozdni rezervat Ravna gora s Kobilami povežeta v funkcionalno celoto.
Ta vikend smo bili ornitologi DOPPS prisotni na festivalu imenovanem “Pannonian Bird Experience”, ki poteka vsako leto na Nežiderskem jezeru.
Množica razstavljalcev ornitološke opreme, nevladne naravovarstvene organizacije iz širse regije, umetniki, ljubitelji narave, mladi po telesu in duši so predstavljali svoje delo, dosežke, izdelke, in iskali nova znanja in priložnosti – vse usmerjeno v doživljanje in spoštovanje narave, ki se uresničuje v naravovarstvu.
Po 2 dneh smo na naši stojnici razdelili praktično ves material društva in informirali številne obiskovalce, tako o naravi Slovenije kot neposredno o naših projektnih aktivnostih. Izvedli smo predavanje z naslovom “Restoration of the most important stop-over site for shorebirds in Slovenia”, kjer smo poslušalce navdušili z našimi uspehi pri ohranitvi lagun in renaturacijo v teku v okviru projekta LIVEDRAVA. Prisotnost na dogodku smo izkoristili za številne konkretne dogovore o sodelovanju pri tekočih projektih in snovanju novih.
Za zaključek lahko rečemo le, da zagotovo ne bomo manjkali na tem dogodku tudi naslednje leto, ki bo med 18.-26. aprilom 2015.
Več fotografij si lahko ogledate na FB strani društva: www.facebook.com/pticeDOPPS
V četrtek, 10.4.2014, smo člani ljubljanske sekcije, okrepljeni z močmi ostalih sekcij DOPPS in študentov Biotehniške fakultete, ponovno šteli velike škurhe na Ljubljanskem barju. Zbralo se nas je 49, popisali pa smo 30 točk.
Žal je bil izkupiček slabši kot prejšnja leta, saj smo zabeležili zgolj 6-8 teritorijev. Nekateri že oblikovani pari so imeli ob sebi tudi tretji, verjetno nesparjeni osebek, ki so ga vsaj nekateri skušali napoditi. Ob Ižanski cesti so bili 2-4 pari, na Naravnem rezervatu Iški morost in severno od njega dva para, južno od Notranjih Goric in Bevk pa po en par. Točno število parov ob Ižanski cesti je bilo zaradi številnih daljših spreletov in spreletavanja posamičnih osebkov nemogoče določiti. Treba je tudi poudariti, da nam uporabljena metoda ne omogoča določiti števila dejansko gnezdečih parov.
V prihodnje se bo treba velikemu škurhu podrobneje posvetiti, saj obstaja nevarnost, da le majhen del preštetih parov na tem območju tudi uspešno gnezdi.
Iskrena hvala vsem popisovalcem za pomoč, druge pa vabimo, da se nam pridružijo 15.5.2014, ko bomo izvedli ponovitev popisa!
V Avstriji na zgornji Dravi že vrsto let z renaturacijami – odstranjevanjem kamnometov in odpiranjem rokavov – oblikujejo podobo reke. V ponedeljek, 14. 4. 2014, smo se na terenu seznanili z rezultati njihovih del.
V Avstriji na zgornji Dravi že vrsto let z renaturacijami – odstranjevanjem kamnometov in odpiranjem rokavov – oblikujejo podobo reke. Pri tem je za nas zanimivo predvsem to, da so na območjih Natura tovrstne ureditve prednostne, saj je tukaj glavni cilj varstvo biodiverzitete. Ko bi le tako bilo tudi pri nas.
Klaus Michor, dolgoletni idejni in izvedbeni vodja renaturacij na Dravi, direktor podjetja Revital, se je prijazno odzval našemu vabilu in za večjo skupino iz Slovenije organiziral ekskurzijo. V ponedeljek, 14. 4. 2014, se nas je 17 obiskovalcev – predstavnikov Agencije RS za okolje, Vodnogospodarskega biroja Maribor, Vodnogospodarskega podjetja Ptuj, Zavoda RS za varstvo narave in DOPPS – v živo seznanilo z rezultati njihovih del na terenu in imeli smo kaj videti.
Kilometri odstranjenih bočnih utrditev, široka reka, gola prodišča in visoke naravne peščene stene govorijo sami zase. S tem dosegajo tudi izvrstno protipoplavno varnost, v sklopu teh posegov pa so izvedli številna lokalna zavarovanja brežin, kmetijskih zemljišč in objektov, vendar s prečnimi vkopanimi zaščitnimi objekti, posebej razvitimi za ta namen. Naravovarstveno delo že dolgo prepoznavajo vsi tamkajšnji župani kot bistveno za turistični razvoj regije in ga močno podpirajo.
Hvaležni smo Klausu, ki nam je z obilico časa in dobre volje iz svojih bogati dolgoletnih izkušenj odgovarjal na naša številna vprašanja, jeseni letos namreč v okviru projekta LIVEDRAVA začnemo z odpiranji rokavov na Dravi tudi sami.
Več o aktivnostih kolegov v Avstriji na: www.life-drau.at
Več fotografij si lahko ogledate na FB strani društva: www.facebook.com/pticeDOPPS
V sredo, 9. aprila 2014, je v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, potekala novinarske konferenca o rezultatih projekta UPKAČ, ki ji je sledilo predavanje.
Uroš Koštric, dr. Bernard Goršak (oba iz Javnega zavoda Krajinski park Goričko), Katarina Denac (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) in dr. Tanja Bagar so na novinarski konferenci predstavili rezultate projekta Upkač. Po zaključku konference je Katarina Denac predstavila ekološke zahteve smrdokavre in velikega skovika, dr. Tanja Bagar pa floristični priročnik za klasifikacijo travniških sadovnjakov.
Vabljeni tudi k ogledu napovednika dokumentarnega filma Upkač.
Več fotografij smo objavili na FB strani društva: https://www.facebook.com/pticeDOPPS
Kmečke lastovke in bele štorklje se že vračajo na svoja gnezdišča, v teh dneh pa v naših krajih videvamo tudi druge vrste ptic selivk. Če ptice rad/a fotografiraš, te vabimo, da sodeluješ v treh tedenskih fotonatečajih na Flickr skupini Pomlad prihaja!
Prvi fotonatečaj bo potekal med 31. marcem in 3. aprilom, drugi med 14. in 17. aprilom in tretji med 28. aprilom in 1. majem 2014.
Pravila 1. fotonatečaja so objavljena na spletnih straneh Pomlad prihaja! in www.flickr.com/groups/springalive.
Vabljen/a k sodelovanju!