Novice

Zadnje objavljene novice:

Prvič 6 poletelih mladičev v Sloveniji

, Novice

IMG_4547

Doslej v Sloveniji še nismo imeli 6 poletelih mladičev bele štorklje, zdaj jih imamo. Na Blokah, v Novi vasi. Gospod Slavko Strman, lastnik ogromne hiše z gnezdom na dimniku, ki zelo lepo skrbi za štorklje, nas je pred časom poklical in nam povedal, da ima letos 6 mladičev. Včeraj smo se o tem prepričali na lastne oči in v gnezdu opazovali 6 doraslih mladičev, ki že zamahujejo s krili.

Odkar v Sloveniji od leta 1999 vsako leto opravljamo popis belih štorkelj, še ni doraslo 6 mladičev v gnezdu. V povprečju gnezdeči par spelje le 2 mladiča na leto. Tudi sicer je na Notranjskem letos velik gnezditveni uspeh - v 3 gnezdih je kar 15 mladičev!

Te dni ornitologi že 16. leto zapored popisujemo belo štorkljo po Sloveniji. Sodelujemo tudi pri mednarodnem popisu bele štorklje, ki poteka vsakih 10 let, in to je ravno letos.

IMG_4542

Gospod Slavko Strman, lastnik ogromne hiše z gnezdom na dimniku, ki zelo lepo skrbi za štorklje, foto: Damijan Denac

IMG_4547

Doslej v Sloveniji še nismo imeli 6 poletelih mladičev bele štorklje, zdaj jih imamo. Na Blokah, v Novi vasi. Gospod Slavko Strman, lastnik ogromne hiše z gnezdom na dimniku, ki zelo lepo skrbi za štorklje, me je pred časom poklical in mi povedal, da ima letos 6 mladičev. Včeraj sem se prepričal na lastne oči in res je v gnezdu 6 doraslih mladičev, ki že mahajo.

Odkar v Sloveniji vsakoletno opravljamo popis od leta 1999, še ni doraslo 6 mladičev v gnezdu. V

povprečju gnezdeči par spelje le 2 mladiča na

Te dni ornitologi popisujemo belo štorkljo po Sloveniji, 16. leto zapored in sodelujemo pri mednarodnem popisu bele štorklje, ki je vsakih 10 let - in to je ravno letos.leto. Tudi sicer je na Notranjskem letos velik gnezditveni uspeh - v 3 gnezdih je kar 15 mladičev!

IMG_4542

Gospod Slavko Strman, lastnik ogromne hiše z gnezdom na dimniku, ki zelo lepo skrbi za štorklje, foto: Damijan Denac

Dragocenost visokodebelnih biserov

, Novice
sporazum o skupnem sodelovanju v mreži za ohranitev travniških sadovnjakov

sporazum o skupnem sodelovanju v mreži za ohranitev travniških sadovnjakov

V petek, 20. 6. 2014, smo na Goričkem v Budincih podpisali sporazum o skupnem sodelovanju v mreži za ohranitev travniških sadovnjakov.

Do podpisa je prišlo v okviru projekta Upkač ob zavedanju, da moramo z aktivnostmi za ohranitev teh biserov biodiverzitete nadaljevati in izkoristiti sinergijo in znanje partnerjev, podpisnikov sporazuma.

Besedilo sporazuma se glasi: »Spodaj podpisani partnerji prepoznavamo skupen interes pri ohranjanju ter oživljanju visokodebelnih travniških sadovnjakov. Enotni smo si v ugotovitvi, da je njihov pomen za ohranjanje tradicionalne kulturne krajine izrednega pomena zlasti v biotski, estetski, naravovarstveni ter socialni funkciji. Partnerji se strinjamo, da bomo sodelovali kot skupna mreža z namenom ohranjanja in oživljanja visokodebelnih travniških sadovnjakov. Prizadevali si bomo za skupne aktivnosti s področja promocije, usposabljanja, izobraževanja in trženja visokodebelnih travniških sadovnjakov in njihovih produktov.« 

Podpisniki smo bili: Nacionani park Risnjak (Miljenko Gašparac, ravnatelj), Javni zavod Kozjanski regijski park (Hrvoje Teo Oršanič, direktor), Nacionalni park Őrség (Tibor Markovics, ravnatelj), Javni zavod Krajinski park Goričko (Bernard Goršak, direktor), Javni zavod Krajinski park Kolpa (Boris Grabrijan, direktor), ARGE Streuobst (Christian Holler, direktor), Razvojna agencija Slovenska krajina (Andrea Kovacs, predsednica), DOPPS (Damijan Denac, direktor).

Simbolika ob podpisu je bila nezanemarljiva - sporazum smo podpisali v matičnem visokodebelnem sadovnjaku v Budincih, točno med podpisom pa se je sredi belega dneva oglasil veliki skovik - ali je naznanil drugačne, boljše čase, tradicionalne kulturne krajine?


Več o ekoloških raziskavah velikega skovika in smrdokavre, ki jih izvajamo na Goričkem.

Fotografije si lahko ogledate na FB strani društva.

Ureditev učne poti v Naravnem rezervatu Ormoške lagune

, Novice

S predstavniki Društvom slepih in slabovidnih Ptuj skupaj opravili terenski obisk lagun in se poučili o potrebah in sodobnih pristopih urejanja poti za slepe in slabovidne.

Podobno kot smo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok uredili učno pot prijazno do slepih, bomo potrebe slepih in drugih skupin s posebnimi potrebami upoštevali tudi pri ureditvi učne poti v Naravnem rezervatu Ormoške lagune v okviru projekta LIVEDRAVA.

Povezali smo se z Društvom slepih in slabovidnih Ptuj, kjer so bili takoj pripravljeni sodelovati. Pri tem sta pomembno pomagali prostovoljki, študentki Ekologije z naravoslovjem FNM, Vesna Slapnik in Tina Koželj Nyambe, ki sta se vključili v naše delo. 10. 6. 2014 smo s predstavniki društva skupaj opravili terenski obisk lagun, se poučili o potrebah in sodobnih pristopih urejanja poti za slepe in slabovidne in se dogovorili, da bomo jih bomo vključili v vse faze ureditve poti in izobraževalnih tabel, od priprave do izvedbe.

Veselimo se nadaljnjega skupnega dela v tesnem sodelovanju.

Študijski obisk švedskih naravovarstvenikov

, Novice

Med 19. in 21. 5. je bila na DOPPSu na delovnem obisku skupina švedskih naravovarstvenikov.

Jenny Sander, Oscar Säwström & Gunnar Lagerkvist se ukvarjajo z naravovarstvenim upravljanjem kolonij navadnih čiger in z renaturacijami vlažnih travišč. Trenutno izvajajo večji LIFE projekt – LIFE 12 NAT/SE/000132 LIFE+ Vänern.

V Sloveniji smo prvi dan posvetili našemu delu na Naravnem rezervatu Iški morost, drugega pa monitoringu navadne čigre v SV Sloveniji in upravljanju s to populacijo. Imeli smo bogato diskusijo, ki enih in drugih ob spoznavanju različnosti in podobnosti med našim delom, sistemom, naravovarstvom, gozdarstvom, gospodarstvom itd…, ni pustila hladnih.

Ta dva dneva sta bila za vse nas zelo bogata. In med skupnim terenskim delom smo mimogrede prvič z najdbo gnezda brez dvoma potrdili gnezdenje tatarske žvižgavke v Sloveniji na Ptujskem jezeru.


Več o našem delu na reki Dravi v okviru projekta LIVEDRAVA.

Smrdokavra in veliki skovik pod drobnogledom

, Novice

Prijazno vabljeni k ogledu kratkega filma, nastalega v okviru projekta UPKAČ – ohranitev visokodebelnih sadovnjakov.

Kakšna ptica se skriva za nelaskavim imenom smrdokavra? S čim se prehranjuje veliki skovik, med ljudmi bolj znan kot čuk? Zakaj moderno intenzivno kmetijstvo ni blagodejno za biodiverziteto in kako lahko sami pripomoremo k ohranjanju narave? Odgovore na ta vprašanja dobite v filmu Upkač.

https://www.youtube.com/watch?v=bdXesgb99Lk

Ornitološko-botanični izlet okrog Bukovniškega jezera

, Novice

V nedeljo, 27. aprila, smo člani Pomurske sekcije DOPPS izpeljali ornitološko-botanični izlet okrog Bukovniškega jezera na obrobju Krajinskega parka Goričko. Vodil nas je Branko Bakan, dolgoletni ornitolog in priznani botanik.

V hrastovo-gabrovem, bukovem in jelševem gozdu smo spoznavali rastline ter opazovali in poslušali ptice značilne za te življenjske prostore; cikovt, dlesk, veliki in srednji detel, kobilar, belovrati muhar, brglez, zelena žolna, kukavica in druge. Z udeleženci izleta smo si od bliže pogledali različne vrste hroščev, metuljev, manjkale pa niso niti dvoživke. Čudovit nedeljski izlet ob sončnem vremenu, ki ni nikogar pustil ravnodušnega.

Več fotografij si lahko ogledate na FB strani društva: https://www.facebook.com/pticeDOPPS

Postavitev “lovilnih prež” za zlatovranko

, Novice

Deset članov Pomurske sekcije DOPPS in drugi prostovoljci smo v sodelovanju z Javnim zavodom Krajinski park Goričko (JZ KPG), v soboto, 26. aprila postavili 15 “lovilnih prež” za zlatovranko.

Lesene preže dolge 3 do 4 metre smo postavili v Nuskovi, kjer med kmetijskimi zemljišči še prevladujejo travniki in kjer so zaposleni v JZ KPG letos postavili več gnezdilnic za zlatovranko. Iz lovilnih prež, postavljenih na robu parcel različnih lastnikov travnikov, zlatovranke (in tudi druge vrste, kot na primer kanje, postovke, srakoperji), kot že ime pove, lovijo svoj plen. V poštev pridejo predvsem na območjih, kjer ni več električnih žic, iz katerih zlatovranke najraje lovijo.

Po akciji smo pregledali še “stare” preže, ki smo jih postavljali lansko leto in jih po potrebi dodatno stabilizirali. Zdaj pa upamo, da se bo zlatovranka zopet vrnila na Goričko. Mimogrede, v sosednji Avstriji, tri kilometre čez mejo, so se prvi primerki že vrnili iz Afrike.

Več fotografij si lahko ogledate na FB strani društva: https://www.facebook.com/pticeDOPPS

Belohrbti detel na območju Gluha loza na Gorjancih

, Novice

Marca in aprila 2014 smo izvedli popis belohrbtega detla na območju Natura 2000 za ptice (SPA) Gluha loza na Gorjancih. Na obeh popisih skupaj smo zabeležili 5-7 parov.

Vsi so bili odkriti v zrelem bukovem gozdu v Kobilah, kjer je veliko odmrlega stoječega in padlega drevja ter visok delež debeljakov. Izven doline Kobil belohrbtega detla kljub intenzivnemu iskanju nismo zabeležili, kar pripisujemo slabemu stanju tamkajšnjih bukovih gozdov, v katerih se intenzivno gospodari. Gostota v Kobilah je med najvišjimi, do sedaj zabeleženimi v Sloveniji, in znaša 0,6-0,9 para/km2.

Država je na osnovi Direktive o pticah dolžna zagotavljati ugodno varstveno stanje belohrbtega detla na tem območju Natura 2000. Sedanje odlično stanje populacije v Kobilah, ki je posledica negospodarjenja z gozdom, je mogoče ohranjati samo s tem, da se gozd trajno izloči iz gospodarjenja. V namen zagotavljanja ugodnega ohranitvenega stanja belohrbtega detla na SPA Gluha loza je po naši oceni treba zagotoviti, (1) da se celotno območje Kobil razglasi za gozdni in naravni rezervat, (2) da se na preostalem delu SPA Gluha loza ekološke zahteve belohrbtega detla vključi v gozdnogospodarsko načrtovanje na takšen način, da se vrsti omogoči ponovno poselitev teh gozdov in (3) da se pragozd Gorjanci in gozdni rezervat Ravna gora s Kobilami povežeta v funkcionalno celoto.

 
Poročilo o belohrbtem detlu – SPA Gluha loza 2014 (pdf)

DOPPS na festivalu “Pannonian Bird Experience 2014”

, Novice

Doživljanje in spoštovanje narave se uresničujeta v naravovarstvu.

Ta vikend smo bili ornitologi DOPPS prisotni na festivalu imenovanem “Pannonian Bird Experience”, ki poteka vsako leto na Nežiderskem jezeru.

Množica razstavljalcev ornitološke opreme, nevladne naravovarstvene organizacije iz širse regije, umetniki, ljubitelji narave, mladi po telesu in duši so predstavljali svoje delo, dosežke, izdelke, in iskali nova znanja in priložnosti – vse usmerjeno v doživljanje in spoštovanje narave, ki se uresničuje v naravovarstvu.

Po 2 dneh smo na naši stojnici razdelili praktično ves material društva in informirali številne obiskovalce, tako o naravi Slovenije kot neposredno o naših projektnih aktivnostih. Izvedli smo predavanje z naslovom “Restoration of the most important stop-over site for shorebirds in Slovenia”, kjer smo poslušalce navdušili z našimi uspehi pri ohranitvi lagun in renaturacijo v teku v okviru projekta LIVEDRAVA. Prisotnost na dogodku smo izkoristili za številne konkretne dogovore o sodelovanju pri tekočih projektih in snovanju novih.

Za zaključek lahko rečemo le, da zagotovo ne bomo manjkali na tem dogodku tudi naslednje leto, ki bo med 18.-26. aprilom 2015.

Več fotografij si lahko ogledate na FB strani društva: www.facebook.com/pticeDOPPS