POMLADNI SVET PTIC

Tokratno številko posvečamo varstvu ptic in drugih organizmov v kmetijski krajini. V poljudnem članku Katarine Denac in Blaža Blažiča si preberite kako lahko pomagamo pticam v intenzivni kmetijski krajini. Raziskujemo stepo in peščene sipine Kiskunsága, narodnega parka na Madžarskem. O Skupni kmetijski politiki, ornitoloških začetkih, izzivih naravovarstvenih organizacij in še marsičem, se je Tanja Šumrada pogovarjala z Arielom Brunnerjem, direktorjem regionalne pisarne BirdLife za Evropo in osrednjo Azijo. V rubriki Narava Slovenije predstavljamo nekaj ukrepov, s katerimi lahko pomagamo dvoživkam in plazilcem v kmetijski krajini, v rubriki Varstvo ptic pa ukrepe, ki pripomorejo k varstvu ptic in opraševalcev. Kako so se obnove habitatov in varstva prlivke, kratkoprstega škrjančka in vrtnega strnada lotili na Hrvaškem, na območju Dinare, si preberite v rubriki Prek meja.

V aprilu se na gnezdišča vrnejo repaljščice. O tem zakaj vsak travnik ni primerno bivališče zanje in kaj jih ogroža v rubriki Portret ptice piše Urška Koce. Aleksander Kozina v rubriki Skozi objektiv z nami deli nekaj trenutkov, ki jih je v jutrih in večerih v svojo fotografski objektiv ujel na travnikih.

V rubriki Z društvenega izleta si preberite nekaj vtisov mladega ornitologa Izidorja Kejžarja z izleta na izliv reke Soče. Mladi ornitologi, če želite izpopolniti svoje znanje o pticah ter s sovrstniki in mentorji po taborniško preživeti teden dni ob Cerkniškem jezeru, ne spreglejte vabila na Mladinski ornitološko raziskovalni tabor »Bobnarica 2023«. Najmlajši boste v reviji našli namige za izdelavo hotel za žuželke, uganko in pobarvanko. V rubriki Ornitološke prigode pa nas Matija Mlakar Medved popelje na Ljubljansko barje, kjer se je v toplem majskem dnevu srečal s ptico, ki jo danes tam skorajda ne slišimo in vidimo več.

V Novicah naših sekcij si preberite o prizadevanjih članov DOPPS, ki delujejo v okviru Pomurske sekcije, za ohranjanje ptic kmetijske krajine v Pomurju, kakšne aktivnosti so organizirali v okviru letošnjega dogodka »Ptički se ženijo« ter kako so Gregorjevo obeležili člani Ljubljanske sekcije

Tudi tokrat ne manjka društvenih novic, foto utrinkov ter nasvetov za opazovanje v naravi.

Naj vam revija polepša pomladne dni!

Tjaša Pršin, urednica revije Svet ptic

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Kako lahko pomagamo pticam v intenzivni kmetijski krajini
  • 11: Neverjetna raznolikost rumenih pastiric
  • 12: Kiskunság, osrčje madžarske Puszte
  • 16: Ariel Brunner: borec za naravo
  • 20: Dvoživke in plazilci v kmetijski krajini
  • 22: Repaljščica
  • 24: Polet nad travišči Dinare
  • 26: Jutra in večeri na travnikih
  • 28: »Če bodo njive v prahi, kje pa bomo pridelovali hrano?«
  • 30: Program predavanj, izletov in akcij DOPPS, april-julij 2023
  • 36: Kmetijstvo kot podpora naravovarstvu
  • 39: V Evropski uniji bomo v prihodnjih desetletjih obnavljali naravo
  • 42: Varstvo ptic v pomurski kmetijski krajini
  • 48: Januarsko štetje vodnih ptic 2023
  • 54: Za najmlajše ornitologe
  • 58: Novice
  • 66: V spomin Nataši Šalaja

 
 

PDF revije Svet ptic, leto 2023, letnik 29, številka 01.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

 

Kje leti, leti štorklja Bela?

Minila so štiri leta, odkar je mlada bela štorklja z imenom Bela zapustila gnezdo v Mateni na Ljubljanskem barju in se odpravila na daljno pot proti Afriki, kjer je ostala do danes. Le lani je za kratek čas prečkala Bospor ter prestopila prag Evrope. Bela je zdaj odrasla štorklja, ki se bo skoraj zagotovo vrnila v Evropo, si poiskala partnerja in morda prav v Sloveniji prvič gnezdila. Bele štorklje se že vračajo, zato je morda med njimi tudi Bela.

Se še spomnite Bele?

Belo smo 15. julija 2019 kot mladiča opremili z GPS oddajnikom in spremljali njeno selitev. Med njenim bivanjem v Afriki smo pogosto trepetali, še posebej v zadnjem letu, ko je baterija oddajnika začela pešati, njena javljanja pa so bila vse redkejša. Nazadnje se nam je javila 19. januarja 2023 iz Sudana.

Vsi že nestrpno pričakujemo njeno vrnitev, a njen oddajnik nam te vesele novice kot kaže ne bo izdal. Poiskati jo bomo morali sami.


Najdite Belo in osvojite 500 €!

Večina belih štorkelj se vrne v Slovenijo konec marca ali v začetku aprila, veliko jih je že prispelo. Zato oči na peclje, saj smo za Belo razpisali »tiralico«, v iskalni akciji pa lahko sodelujete tudi vi.

To pa še ni vse! Tistega, ki prvi opazi Belo ter to dokaže s fotografijo, čaka denarna nagrada v višini 500 €.


Kako prepoznate Belo?

Njene noge in kljun so rdeče barve, saj je štorklja že odrasla. Nad »kolenom« ima nameščen črn obroček z oznako SLL W0350, na hrbtu pa nahrbtnik z GPS sledilno napravo.

Kako sodelujete v nagradni igri?

Pozorno opazujte bele štorklje. Priporočamo uporabo daljnogleda ter fotoaparata.

Če opazite belo štorkljo s črnim obročkom z oznako SLL W0350, ste našli Belo. Fotografirajte jo tako, da bo s fotografije moč razbrati oznako.

Če ste prepričani, da vam je uspelo najti Belo, nam pošljite sporočilo na naslov ursa.gajsek@dopps.si. Priložite fotografijo štorklje, pripišite dan, uro in natančno lokacijo opazovanja.

Prosimo, da nam podatke o Beli pošljete še isti dan, ko ste jo opazili, da bomo identifikacijo lahko potrdili tudi na terenu.

Pravila in pogoji sodelovanja v nagradni igri “Kje leti, leti štorklja Bela?”


Poskrbite za varnost ptic!

Pri fotografiranju ali opazovanju ptic je pomembno, da se zaradi nas ne počutijo ogrožene, zato jih ne plašimo. Vedno jih opazujemo ali fotografiramo s primerne razdalje.

Jesenska selitev žerjavov je podrla rekorde

Po večjem delu Evrope narašča število žerjavov in temu primerno narašča tudi seleča se populacija pri nas. Spomladi in jeseni lahko tako vedno pogosteje občudujemo velike jate, ki jih spremlja glasno trobljenje.

Lanska jesenska selitev žerjavov je bila rekordna

Med jesensko selitvijo žerjavov 2022 smo zabeležili 98.701 žerjavov v 771 jatah, kar ja tako po številu osebkov kot po številu jat, daleč največja jesenska selitev do sedaj. Nekoliko več žerjavov smo zabeležili le med spomladansko selitvijo 2021, ko smo zabeležili 99.141 osebkov.

Vse pogosteje opažamo tudi, da se pri nas žerjavi ustavijo, se spočijejo in nahranijo tar tako povrnejo energijo za nadaljevanje naporne selitve. Najpogosteje se ustavijo na Cerkniškem jezeru in Ljubljanskem barju.

 »Žerjavi so impresivna bitja, ki redkokoga pustijo hladnega. Pogosto slišim od opazovalcev, da so jih  žerjavi prevzeli in jih z veseljem pričakujejo tudi v naslednji selitveni sezoni. Podatke o žerjavih zbiram že dolgo vrsto let in me še vedno presune, ko jih opazujem ali pa ko vidim, kakšno veselje povzročijo pri opazovalcih.« je povedal Dejan Bordjan, član DOPPS, ki že vrsto let zbira podatke o selitvi žerjavov.

Iskreno se zahvaljujemo vsem opazovalcem, ki nam vestno pošiljate podatke o opažanju žerjavov! Brez vaše pomoči bi bilo tako podrobno spremljanje selitve te zanimive vrste praktično nemogoče.

Več zanimivosti o jesenski selitvi najdete v poročilu (spodaj).

 

Pripombe DOPPS na predlog Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je konec februarja 2023 javno razgrnilo predlog Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028 (dalje PUN). Oblikovalo ga je skupaj z Zavodom RS za varstvo narave ob sodelovanju strokovnjakov za vrste in habitatne tipe ter drugimi deležniki.

Vodomec. Foto: Jure Novak

PUN je izjemno pomemben dokument, saj za prihodnjih pet let določa, kako naj bi se upravljalo z območji Natura 2000 – s katerimi ukrepi bomo dosegali številčne cilje, postavljene za vsako vrsto in habitatni tip na vsakem območju Natura 2000, katera institucija je odgovorna za izvajanje ter kateri so viri financiranja. Določa tudi, katere vrste in habitatni tipi so prioriteta za izvajanje projektov ter potrebne monitoringe in raziskave.

Pri pripravi PUN je sicer sodeloval tudi DOPPS, vendar pa se številni ukrepi in cilji v verziji, dani v javno razgrnitev, razlikujejo od naših predlogov.

Zato smo pripravili seznam pripomb in jih 24. marca poslali na MNVP. Podprte so z izsledki naših monitoringov in ekoloških raziskav. MNVP pozivamo, da jih upošteva in na ta način izboljša kvaliteto PUN ter s tem tudi varstvo biodiverzitete v območjih Natura 2000.

Dokument s pripombami na predlog Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 najdete spodaj. 

 

Zakon EU o obnovi narave

Evropska komisija je junija 2022 vložila Predlog zakona EU o obnovi narave, ki vključuje pravno zavezujoče cilje obnove za različne ekosisteme po vsej EU. Nov zakon je ključna in edinstvena priložnost za spopadanje z izgubo biotske raznovrstnosti in podnebno krizo, hkrati pa ustvarja številne koristi za naše zdravje, gospodarstvo, prehransko varnost in splošno dobro počutje.

Narava, kakršno poznamo, vse hitreje izginja. Povsod po Evropi je nujno potrebna obsežna obnova narave, da zaustavimo izgubo biotske raznovrstnosti, ohranimo ključne koristi, ki jih zagotavlja narava (čist zrak in voda, hrana, opraševanje pridelkov) in naredimo Evropo bolj odporno na vplive podnebnih sprememb, kot so hude suše in poplave.

Zakon EU o obnovi narave je velika priložnost, da naredimo eno najboljših naložb, tako za naravo kot tudi ljudi in gospodarstvo. Vsak EUR, vložen v obnovo narave, doda med 8 in 38 EUR ekonomske vrednosti.

V okviru kampanje #RestoreNature pozivamo države članice Evropskega parlamenta in Evropske komisije, naj po hitrem postopku sprejmejo Zakon o obnovi narave, ki bo naslovil biodiverzitetno in podnebno krizo.

»Ukrepati moramo še preden podnebna kriza in kriza biotske raznovrstnosti popolnoma uideta izpod nadzora. Upoštevati moramo nujnost in poskrbeti, da večina ukrepov obnove ekosistemov ne bo preložena na naslednje desetletje – po letu 2030. Zdajšnje desetletje mora biti prelomna točka, da naravi omogočimo okrevanje, ki ga nujno potrebuje.« je povedala Sabien Leemans, WWF.

Kampanjo podpira 207 organizacij civilne družbe, tudi DOPPS. Med drugim želimo doseči:

  • sprejem Zakona o obnovi narave do konca leta 2023,
  • začetek intenzivne obnove narave do leta 2030, in sicer na celini in morjih EU,
  • vzpostavitev jasnih ciljev obnove narave za vse ekosisteme, ki so opredeljeni v pravnem predlogu,
  • zagotovilo, da bodo vsi cilji v celoti doseženi najkasneje do leta 2040,
  • sprejem v celoti izvedljivih ciljev,
  • zagotovilo, da se stanje v obnovljenih ekosistemih ne bo hitro ponovno poslabšalo,
  • podporo močnemu okviru odgovornosti,
  • osredotočeno financiranje obnove narave,
  • vzdržanje pred interesi, ki izpodbijajo zakon.

 

Z obnovitvijo narave moramo pričeti takoj!

#RestoreNature

 

Veliki uharici na Krasu se obetajo boljši časi

Na Krasu je letos potekalo že 25. skupinsko štetje velike uharice, naše največje in ogrožene sove. Dogodek, na katerem se vsako leto zbere več kot 100 popisovalcev, ki sinhrono popisujejo veliko uharico, zaradi uharičinega lokalnega imena »gugo«, imenujemo Gugalnica. Rezultati letošnjega popisa so rekordni!

Na Gugalnici, ki je potekala 3. marca 2023, se je zbralo več kot 160 udeležencev. Skupaj smo uspeli popisati 14 teritorijev velike uharice, kar je največ doslej. Popis je potekal sinhrono, z razdelitvijo udeležencev po celotnem območju Krasa, kar omogoča odlično izvedbo štetja in preprečuje podvajanje štetij.

Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog DOPPS, ki popis koordinira že od samega začetka, je ob tem povedal: »Izredno sem vesel, da smo ob srebrni obletnici zabeležili tudi najboljši rezultat. To je dokaz, da vztrajna prizadevanja za varstvo vrste začenjajo delovati in da se to že kaže tudi na populaciji.«

Velika uharica. Foto: Tomaž Mihelič

Velika uharica je izjemno redka in ogrožena vrsta v Sloveniji. Populacija šteje vsega 150 gnezdečih parov, najbolj pa jo ogrožata vznemirjanje na gnezdiščih in nevarni srednje napetostni električni vodi.

Znotraj petletnega kohezijskega projekta Za Kras, kjer smo pri varstvu velike uharice sodelovali s Parkom Škocjanske jame (PŠJ) in Elektrom Primorska (EP), smo se osredotočili na uveljavitev mirnih con okrog njenih gnezdišč in sanacijo za vrsto smrtonosnih električnih vodov. Uspelo nam je izolirati več kot 1250 nevarnih drogov in v parku Škocjanske jame odkupiti zemljišča v mirnih conah.

Rezultati se presegli pričakovanja, saj so se samo na območju ukrepov izoblikovali kar štirje novi teritoriji velike uharice. To kaže na veliko učinkovitost varstvenih ukrepov, kadar so ti izpeljani pravilno in ciljno, obenem pa opozarja na nujnost izvedbe le-teh tudi na drugih območjih.

Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame, je ob zaključevanju projekta Za Kras povedal: »Koristnost projekta ob zaključku ocenjujemo po doseženih konkretnih rezultatih in že sedaj je jasno, da so ukrepi, vpeljani v okviru projekta Za Kras, dosegli želene rezultate. Evropska sredstva so bila porabljena smiselno, pozitivne posledice pa se bodo poznale še vrsto let. Veseli in ponosni smo, da je PŠJ lahko del te zgodbe o uspehu.«

Tudi na Elektro Primorska so zadovoljni z rezultati. Žarko Cerkvenik, vodja EP Sežana, je povedal: »Na Elektro Primorska se zavedamo, da z umeščanjem naših energetskih naprav v prostor vplivamo tudi na življenje velike uharice in drugih ptic. Zato smo v projektu Za Kras prepoznali priložnost, da tudi Elektro Primorska pripomore k ohranjanju te redke ptice in se z veseljem odzvali s sodelovanjem v projektu. Izolirali smo 1252 drogov, kar predstavlja okvirno 100 km daljnovodov napetostnega nivoja 20 kV. Zelo smo veseli in ponosni, da smo skupaj dosegli tako dobre rezultate. Dosegli smo praktično dvojni učinek, elektroenergetsko omrežje, ki je sedaj varnejše za ptice in kvalitetnejšo dobavo električne energije našim odjemalcem.«

Na DOPPS smo zaradi ogroženosti velike uharice že pred leti pričeli z akcijo Varuhi velike uharice, kjer z množico prostovoljcev bdimo nad stanjem populacije in grožnjami, ki jih ima vrsta v prostoru. Akcija omogoča, da se lahko ciljno usmerjamo na gnezdišča v težavah. Naša prizadevanja, predvsem na odpravljanju vznemirjanja na gnezdiščih in reševanja problema elektrokucije na daljnovodih, so že obrodila sadove, kar se odraža na celotni populaciji. V Sloveniji tako letno spremljamo 130 gnezd velike uharice in če se bodo prizadevanja nadaljevala, se vrsti obetajo boljši časi.

V Naravnem rezervatu Iški morost potekajo renaturacijska dela

OBVESTILO

V Naravnem rezervatu Iški morost potekajo renaturacijska dela v okviru projekta PoLJUBA. Foto: Matej Gamser

Marca 2023 v Naravnem rezervatu Iški morost potekajo renaturacijska dela za obnovitev travniških habitatov v okviru projekta PoLJUBA.

Odstranjujemo lesno vegetacijo, da bomo lahko povečali travniške površine. 

Vse obiskovalce naprošamo, da ste med sprehajanjem pozorni in v celoti upoštevate signalizacijo (opozorilne table) v rezervatu.

Hvala!


Projekt PoLJUBA

Glavni namen projekta PoLJUBA je obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja. Aktivnosti projekta so tako osredotočene na ohranjanje treh izginjajočih habitatnih tipov: travnikov s prevladujočo stožko, nižinskih ekstenzivnih gojenih travnikov in bazičnih nizkih barij ter izboljšanje stanja in varstvo ogroženih vrst, ki naseljujejo mokrotne habitate.

Več o projektu…

Na pragu izginotja biotske raznovrstnosti: kaj ovira financiranje za naravo v EU?

Znano je, da biotska raznovrstnost vsako leto upada. EU si prizadeva ta problem odpraviti s strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030, v kateri naj bi imela ključno vlogo pri spoprijemanju s krizo biotske raznovrstnosti tako javno kot tudi zasebno financiranje EU.

Kljub temu v državah članicah na nacionalni ravni še vedno obstajajo številne pomembne ovire, ki preprečujejo uspešno črpanje in učinkovito porabo takega financiranja. Finančna sredstva v državah članicah, ki so namenjena ukrepom za obnovo in ohranjanje narave, so kljub razpoložljivosti sredstev EU glede na zastavljene cilje premajhna.

V torek 07.02.2023 je preko spleta potekala predstavitev poročila EuroNatur in CEE Bankwatch Network, katerega namen je bil raziskati, opredeliti in razumeti ključne razloge, ki preprečujejo učinkovitejše črpanje sredstev na področju biotske raznovrstnosti. Pri raziskavi je sodelovalo tudi naše društvo, ki je organiziralo dva dogodka okroglih miz, na katerih so sodelovale različne zainteresirane strani, ki delujejo na področju financiranja EU za biotsko raznovrstnost na nacionalni ravni. Na okroglih mizah smo preko dialoga obravnavali ključne razloge za omejen napredek pri vlaganju v projekte ohranjanja in obnove narave ter iskali rešitve za izboljšanje v Sloveniji.

V objavljenem poročilu so predstavljene ugotovitve iz teh okroglih miz, z namenom ozaveščanja o trenutnih skupnih ovirah in ozkih grlih pri financiranju biodiverzitete. Na podlagi raziskav so v poročilu podana in predstavljena priporočila kako spodbuditi oziroma povečati delež vlaganj v biotsko raznovrstnosti, tako na EU kot na nacionalnem nivoju.

Bolj podrobno si lahko o sami raziskavi in identificiranih ovirah in predlaganih rešitvah preberete v poročilu, ki je objavljeno spodaj.

 

 

Naravoteka Slovenije

Projekt LIFE NarcIS (Nature Conservation Information System), v katerem sodeluje osem partnerjev in ga koordinira Agencija RS za okolje (ARSO), teče že tretje leto. Namenjen je vzpostavitvi enotnega informacijskega sistema na področju ohranjanja narave v Sloveniji.

Sistem NarcIS – Naravoteka Slovenije, ki bo zgrajen do konca leta 2024, bo uporabnikom prek spletnih aplikacij nudil katalog živalskih in rastlinskih vrst, omogočal dostop do različnih baz bioloških in naravovarstvenih podatkov ter izvajanje analiz s pomočjo razvitih spletnih orodij. V Sloveniji še nimamo informacijskega sistema, ki bi uporabnikom na enem mestu nudil naravovarstveno pomembne podatke, saj posamezne organizacije z različnih področij delovanja le-te hranimo v svojih lokalnih zbirkah, zato je dostop do njih, kljub temu, da gre v veliki meri za načelno javno dostopne podatke in informacije, izredno otežen.

Sestanek projektnih partnerjev. Foto: ARSO

S sistemom NarcIS se bo bistveno skrajšal čas, potreben za dostop do podatkov in informacij za potrebe ohranjanja narave, prav tako pa se bo povečala ozaveščenost o pomembnosti podatkov za ohranjanje narave.


Naše društvo je v projekt pristopilo z namenom priprave in deljenja ornitoloških podatkov, ki jih zbiramo v okviru izvajanja projektnih nalog, financiranih z javnimi sredstvi. Zlasti gre za podatke monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 (Monitoring SPA) ter monitoringa splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (SIPKK) ter del podatkov januarskega štetja vodnih ptic (IWC). Sodelovali smo tudi pri pripravi enotnega kataloga rastlinskih in živalskih vrst, razširjenih na območju Slovenije.


Projekt, ki je vreden vsega 3.695.411 EUR, se sofinancira iz sredstev LIFE, finančnega instrumenta EU za okolje, bo omogočil tudi devet novih delovnih mest za štiriletno obdobje trajanja projekta.

V projektu poleg ARSA kot vodilnega partnerja in našega društva sodelujejo še: Ministrstvo za naravne vire in prostor, Univerza v Ljubljani, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije ter Center za kartografijo favne in flore.