Uporaba svinčenega streliva v mokriščih v Evropski uniji končno prepovedana!

Od danes, 15. 2. 2023, velja splošna prepoved uporabe svinčenega streliva v mokriščih v vseh 27 državah Evropske unije, kot tudi na Islandiji, Norveškem in v Lihtenštajnu. Evropski zakon stopa v veljavo po dveh letih prehodnega obdobja, ki so bila namenjena pripravam na spremembo.

Žlicarica. Foto: Jure Novak

Svinčeno strelivo (šibreni naboji) je sestavljeno iz stotine svinčenih kroglic (šiber), katere lovci izstrelijo iz pušk šibrenic med lovom na ptice in druge male živali. Strokovnjaki ocenjujejo, da lovci ob uporabi tovrstnega streliva letno onesnažijo evropska mokrišča z več kot 4000 tonami svinca, kljub temu, da na trgu obstajajo cenovno dostopne in varnejše alternative.

Svinčeno strelivo je še posebej nevarno za vodne ptice. Številne namreč redno požirajo zrna peska ali kamenja, saj jim v posebnem želodcu pomagajo mleti hrano in izboljšajo prebavo trše hrane, kot na primer semen. Ptice zrna peska zamenjajo s svinčenimi šibrami in se posledično z njimi zastrupijo.

Zaradi posledic zastrupitve s svincem v Evropi letno umre približno en milijon vodnih ptic, ki so z uveljavitvijo zakona sedaj varne pred mučno smrtjo.

Prepoved uporabe svinčenega streliva v mokriščih bo hkrati zmanjšala posredno zastrupitev številnih ujed, ki se s svincem pogosto zastrupijo med prehranjevanjem z vodnimi pticami, ki so šibre že zaužile.


Partnerstvo BirdLife International se je za prepoved strupenega streliva borilo več kot 20 let. Na žalost sprejeta zakonodaja ne pokriva vseh površin, le mokrišča in 100 metrski varovalni pas okoli njih. Svinčeno strelivo se tako še zmerom lahko uporablja med drugimi oblikami lova in med športnim streljanjem na prostem. Prav tako se svinec še vedno lahko uporablja za uteži in vabe pri ribolovu.

Vendar tudi to se lahko kmalu spremeni! Evropska agencija za kemikalije pripravlja drugi paket omejitev, ki predvideva popolno prepoved svinčenega streliva in ribolovnih uteži ali vab. Partnerstvo BirdLife International se bo še naprej zoperstavljalo orožarskemu in lovskemu lobiju in preprečevalo zastrupljanje evropskega okolja.


Več si lahko preberete na spletni strani BirdLife International

Skupaj veliko uharico popisujemo že 25 let!

Popis velike uharice je družaben dogodek, kjer se prelivata znanje in pozitivna energija, ki pomaga, da vrsto lahko še uspešneje varujemo. Na popisu združujemo koristno s prijetnim in prav vsak od vas doprinese, da lahko popišemo veliko območje in nam je druženje po popisu prijetnejše.

Na Gugalnici lahko sodeluje vsak. Popis je nezahteven, neizkušeni udeleženci imate možnost, da se priključite poznavalcem in se tako hitro priučite popisa. Vse več nas je povratnikov, ki čakamo na Gugalnico prav vsako leto, kar jo dela še prijetnejšo. Letos smo zaključevali projekt ZaKras, ki je bil ciljno namenjen prav varstvu velike uharice, predvsem uvajanju mirnih con zanjo in vastvu vrste na srednje napetostnih daljnovodih in zelo pozitivno smo že presenečeni nad rezultati. Komaj čakamo, da jih lahko delimo z vami

Gugalnica na Krasu bo letos potekala v petek, 3. marca 2023, popoldan. Zborno mesto bo ob 16.00 na parkirišču pri Škocjanskih jamah (rezervni »vremenski« datum bo en dan kasneje). Popis traja do 19h, sam dogodek pa se navadno zaključi v poznih večermih urah. Več o popisu najdete lahko na i-Gugalnica2023.

Popis organiziramo skupaj s Parkom škocjanske jame, zato bomo zopet na preizkušeni lokaciji. Na popisu se bomo razkropili po Krasu. Po popisu bo predavanje in film o veliki uharici in druženje. Kratek izsek iz filma si lahko ogledate TUKAJ.

Prosim, da se zaradi lažje organizacije dogodka prijavite s kratkim sporočilom na e-naslov tomaz.mihelic@dopps.si in poslali vam bomo natančnejša navodila za udeležbo dogodka. Sporočite tudi število udeležencev.

Se veselimo snidenja,

Ekipa DOPPS

Čas je za obnovo mokrišč

Mokrišča so med svetovno najbolj ogroženimi ekosistemi. Izgubljamo jih predvsem zaradi izsuševanja, prekomerne rabe vode in drugih virov, onesnaževanja, v zadnjih letih pa jih vse bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe. Z izgubljanjem mokrišč, izgubljamo vsi, zato je čas, da pričnemo z njihovo obnovo.

7 dobrih praks za obnovo mokrišč. Vir: worldwetlandsday.org

Že pred časom smo dosegli prelomno točko in pričeli z razmislekom o naših vplivih na okolje. Vendar pa samo razmišljanja in besede niso dovolj, potrebno je tudi odločno ukrepanje.

Zaradi človekovih dejavnosti so številni ekosistemi degradirani ali uničeni, med najhitreje izginjajočimi ekosistemi pa so mokrišča. Od leta 1700 je izginilo že več kot 80 % mokrišč. Številni tipi mokrišč so posledično že močno ogroženi, z nadaljevanjem trenda pa dobršen del odgovornosti za njihovo izginotje na nas samih.

Izguba mokrišč pa še zdaleč ne ogroža »le« rastlin in živali, od mokrišč smo odvisni prav vsi. Mokrišča so razlog, da si lahko vsak dan nalijemo kozarec pitne vode, saj zemlja, rastline in drugi vodni organizmi v mokriščih vodo čistijo in tako zagotavljajo skoraj vso našo pitno vodo. Blažijo tudi negativne učinke vremenskih podnebnih pojavov, kot poplave in suše.  S shranjevanjem vode ščitijo pred poplavami, v poletnih mesecih pa preprečujejo sušo. Pravzaprav so naš naravni ščit in »varuhi« pred posledicami podnebnih spremembam, saj uravnavajo mikroklimo, podnebje ter so izjemna skladišča ogljika.

Pomembno je, da se zavedamo kako pomembna so mokrišča, tako za živali in rastline, kot tudi za dobrobit ljudi. Zaustaviti moramo uničevanje mokrišč, z njimi upravljati premišljeno in trajnostno ter poskrbeti za njihovo obnovo.

Uničevanja mokrišč naj postanejo preteklost, čas je za njihovo obnovo!


Na DOPPS je aktivno ohranjanje in obnova mokrišč prioriteta že od samega pričetka delovanja. Danes smo upravljalci treh naravnih rezervatov z različnimi tipi mokrišč, kjer veliko časa namenimo prilagajanju novim izzivom in zagotavljanju njihove primarne funkcije tudi v prihodnje.

NARAVNI REZERVAT ORMOŠKE LAGUNE

V Naravnem rezervatu Ormoške lagune smo novembra 2021 pripravili gnezdišča za gnezdenje mednarodno pomembnih vrst. Foto: Ana Vaupotič

V Naravnem rezervatu Ormoške lagune si nenehno prizadevamo za ohranjanje in izboljševanje življenjskih prostorov, zato smo v novembru 2021 v okviru t.i. »Izvedbe ukrepov ohranjanja biotske raznovrstnosti za obvladovanje podnebnih sprememb v Naravnem rezervatu Ormoške lagune« izvedli zemeljska dela, s katerimi smo vzpostavili ali pa preoblikovali že obstoječe vodne površine za gnezdenje mednarodno pomembnih vrst, (npr. kostanjevka, čapljica, navadna čigra) in oblikovali plitvo poplavljene površine in poloje kot gnezdišče za polojnike in rdečenoge martince ter kot selitveno postojanko za pobrežnike.

NARAVNI REZERVAT IŠKI MOROST

Na območju Naravnega rezervata Iški morost smo z različnimi ukrepi, kot so trikratna košnja letno s spravilom, štirikratna košnja letno s spravilom ter štirikratna košnja letno s spravilom z enkratnim dosejevanjem avtohtonega zelenega mulča, uspeli v zadnjih treh letih bistveno (za 80+ %) zmanjšati pokrovnost tujerodnih vrst rodu Solidago (tj. zlate rozge) in značilno povečati vrstno pestrost sestojev v naravnem rezervatu.

Kot so pokazali izsledki četrtega zaporednega popisa vegetacije na NRIM, ki so ga izvedli strokovnjaki z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, se je kot najbolj učinkovita metoda zatiranja zlate rozge izkazala štirikratna košnja letno s spravilom z dosejevanjem zelenega mulča. A tudi ostale so prinesle želen rezultat.

V letu 2022 smo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok izvedli več različnih aktivnosti za omejevanje širjenja in vnosa invazivnih tujerodnih vrst rastlin. Foto: NRŠZ

NARAVNI REZERVAT ŠKOCJANSKI ZATOK

V okviru Programa porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe smo v letu 2022 na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok izvedli več različnih aktivnosti za omejevanje širjenja in vnosa invazivnih tujerodnih vrst rastlin.

Vnos semen tujerodnih rastlin (z različnimi načini širjenja semen kot so biotski – ptice, žuželke in druge živali ter abiotski – veter, vodni tok) iz okolice naravnega rezervata je trajen problem, ki terja vsakoletno spremljanje stanja in njihovo sprotno odstranjevanje.

Aktivnosti, ki jih izvajamo že od leta 2019, vključujejo strojno odstranjevanje podzemnih delov in puljenje mladih tujerodnih rastlin, mulčenje in obrezovanje ter odstranjevanje biomase na težko dostopnih predelih (zastiralni nasipi, brežine kanalov…) ter zasajevanje avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst z namenom zasenčenja rastišč invazivnih tujerodnih rastlin.

 

Letos v Sloveniji gostimo milijonsko jato pinož

Pinoža je vrsta ptice iz družine ščinkavcev, ki na območju Evrope gnezdi v Skandinaviji in se čez zimo odseli v južnejše predele Evrope. Na prezimovanju se pogosto združujejo v ogromne jate, ki med preleti kot temni oblaki prekrijejo nebo. V letih močnega obroda bukve in smreke, lahko take jate opazujemo tudi v Sloveniji. Večji del zime preživijo kar na istem območju, kjer je žira in storžev v izobilju.

Po štirih letih smo letos v Sloveniji ponovno priča veličastnemu dogodku – gostimo namreč milijonsko jato pinož. Nazadnje je 2-5 milijonska jata pri nas prezimovala v zimi 2018/19. Takrat so prenočevale v gozdu blizu kraja Polšnik, letos pa so za svoje prenočišče izbrale gozd v bližini vasi Bočna.

Iz Evrope največ podatkov o tako številčnih jatah prihaja iz Švice, v Sloveniji pa se ta izjemnem dogodek zgodi enkrat do dvakrat na desetletje.

V iskanju prenočišča pinož

Malo po novem letu je na DOPPS-ov ornitofon prispelo več klicev, ki so poročali o velikih jatah ptic, ki so ob večeru letele iz Savinjske doline v smeri Gornjega Grada. Takoj smo vedeli, da gre za pinože, ni pa bilo poznano kje naj bi prenočevale.

Naš član Maks Sešlar se je zato odločil, da gre na teren, najde njihovo prenočišče in tako ugotovi, za kako veliko jato pinož sploh gre.

Jata pinož. Foto: Pia Höfferle

»Takoj po Januarskem štetju vodnih ptic sem se s kolegom Luko Boninom in očetom odpravil na iskalno akcijo. Prvih nekaj jat, ki so štele več kot 100 osebkov, smo našli na Vranskem in jim sledili vse do Šmartnega ob Dreti. Tam nas je prehitela tema, zato smo o smeri njihovega leta začeli spraševati domačine, ki so vedno kazali proti Gornjem Gradu.

Naslednji dan se je iskanje nadaljevalo, tokrat v bližini kraja Bočna. Par kilometrov proti Florjanu pri Gornjem Gradu so jate pinož spremenile smer in poletele proti vzhodu ter nas pripeljale do božanskega pogleda na ogromno jato ptic, ki je vijugala pred tamkajšnjim gozdom in se izmikala številnim ujedam, ki so jih skušale upleniti. Ob tem veličastnem razgledu, smo obstali in jih občudovali vse do teme. V gozd je priletavalo vse več pinož, ki so zapolnile gole veje dreves namesto listov. Ocenili smo, da jato združuje malo manj kot milijon osebkov.«

Maks Sešlar, član DOPPS

Oglejte si posnetek tega spektakularnega dogodka (spodaj)

Video: Tomaž Mihelič

Vabilo na prvi DOPPS-ov študentski tabor

Vabimo vas na prvi DOPPS-ov študentski tabor, ki bo zelo botanično obarvan. Tabor bo potekal med 7. in 14. julijem 2023 na raznolikem in skrivnostnem Notranjskem (Pivška presihajoča jezera, Notranjski park, Planinsko polje in Bloška planota).

Tabor je odlična priložnost, da izpopolnite vaše botanično znanje in se povežete s svojimi sovrstniki.

Udeležba na taboru je za vse študente brezplačna, število prostih mest pa je zelo omejeno (12) tako, da ne odlašajte s prijavo! 

Prijave sprejemamo na elektronski naslov aleksander.kozina@dopps.si.

Ob prijavi navedite naslednje informacije:

  • ime in priimek,
  • datum rojstva,
  • telefonska številka in e-mail naslov,
  • ime izobraževalne ustanove, ki jo obiskujete,
  • prehranske zahteve (vsejedci/vegetarijanci/vegani…),
  • morebitne alergije in ostale zdravstvene posebnosti,
  • model (M/Ž) in velikost majice,
  • morebitne druge opombe.

 

Vabilo na prvi DOPPS-ov študentski tabor (pdf)

          

#Ptice okoli nas bomo preštevali tudi v letu 2023

Tudi letos vas vabimo, da skupaj z nami preštevate ptice okoli naših domov. Podatki o pogostejših vrstah ptic v naseljih so zelo pomembni za njihovo dolgoročno varstvo, vi pa ste naš najboljši popisovalec. Povabite k opazovanju ptic tudi vaše najbližje in spoznajte čudovite ptice, s katerimi si delimo dom.

KAKO LAHKO SODELUJEM V AKCIJI PTICE OKOLI NAS?

Se vam zdi zamisel enkratna, vendar ste skeptični, ker ptic ne poznate dobro? Brez skrbi, za vas smo pripravili nekaj kratkih napotkov in gradiv, ki vam bodo pomagali pri določanju ptic, kot tudi pri beleženju podatkov. Sedaj pa res več ni izgovora, da ne bi skupaj preštevali ptic, kaj ne? Gremo v akcijo!

Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2023 potekala od ponedeljka, 23., do nedelje, 29. januarja. V tem tednu si vzemite pol ure časa in opazujte ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici doma ali šole, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic).

Svoja opazovanja nam nato sporočite do konca februarja prek e-obrazca.


Prisrčno vabljeni, da svoje utrinke z opazovanj delite z nami! Prosimo vas, da jih pošljete na ursa.gajsek@dopps.si.


KAJ JE POTREBNO ZA SODELOVANJE?

V okviru akcije Ptice okoli nas lahko opazujete ptice na krmilnici.
Foto: Simon Kovačič

Za sodelovanje potrebujete pol ure časa, nekaj dobre volje in priostreno oko in/ali ušesa. Priporočamo tudi uporabo kakšnega priročnika, beležke in daljnogleda, vendar bo tudi brez tega šlo. Vse je odvisno od tega, kako se na sodelovanje pripravite. Prav s tem namenom smo za vas pripravili nekaj pripomočkov, ki vam lahko olajšajo prepoznavanje in beleženje ptic.

Priročnik za prepoznavanje ptic vam omogoča, da s pomočjo ilustracije in kratkega opisa lažje prepoznate ptico, ki jo opazujete. V letu 2016 smo na društvu izdali novo, dopolnjeno izdajo legendarnega malega priročnika Ptice Slovenije. Če ptice opazujete v skupini ali na krmilnici si lahko pomagate s plakatom Ptice okoli nas, kjer so predstavljene vse naše pogostejše vrste ptic.

Ptice Slovenije – mali priročnik (pdf)

Plakat Ptice okoli nas (pdf)

Beležka je osnovni in zelo pomemben pripomoček, saj brez nje hitro pozabimo katere vrste in koliko osebkov smo opazovali. Pomagate si lahko tudi z letakom Ptice okoli nas, kjer so s fotografijami predstavljene naše pogostejše vrste, k njim pa lahko zapištete tudi število opazovanih osebkov, kar vam olajša beleženje podatkov. Elektronsko verzijo najdete na spodnji povezavi, fizični izvod pa si lahko zagotovite v pisarni društva v Ljubljani in Kopru ter na društvenih dogodkih.

Letak Ptice okoli nas (pdf)


KJE LAHKO IZVEM VEČ?

Že ob prvem opazovanju in spoznavanju ptic se vam bo najverjetneje porodilo mnogo vprašanj. Na naši spletni strani smo vam pripravili mnogo vsebin, kjer lahko pobrskate za odgovori. Priporočamo predvsem brskanje po zavihku Opazovanje ptic in Pomagajmo pticam in naravi, kjer najdete tudi zavihek Ptice okoli nas. Veliko odgovorov lahko najdete tudi v društvenih publikacijah, ki so v elektronski obliki dostopne v zavihku Publikacije.

Ptice okoli nas (pdf)

Spletno predavanje “Hranjenje ptic pozimi”

Lansko leto smo za ogrevanje pripravili spletno predavanje z naslovom Hranjenje ptic pozimi. Predavatelj Rok Lobnik je predstavil pogostejše vrste ptic okoli naših domov in ob krmilnici, hkrati pa povedal tudi več o pravilnem hranjenju ptic pozimi.

Vabljeni k ogledu videa (spodaj).

IZŠLA JE ZIMSKA ŠTEVILKA REVIJE SVET PTIC

Zaenkrat v naravi vladajo še ne prav zimske temperature, v poljudnem članku Aleksandra Kozine pa si preberite kako se ptice pripravljajo na zimo, s kakšnimi izzivi se spopadajo v tem delu leta ter kako ga preživijo. Tokrat smo se podali na Japonsko, ki nudi dom osupljivo pestri združbi ptičjih vrst. Predstavljamo vse od severne divjine Hokkaida, do urbane ornitofavne japonskih velemest.

V rubriki Varstvo ptic si preberite o zaskrbljujočih ugotovitvah poročila State of the World’s Birds, ki ga je izdala organizacija BirdLife International. V rubriki Portret ptice predstavljamo malega žagarja, gnezdilko borealnega pasu, ki ga pri nas lahko opazujemo le v hladnem delu leta. Izvedeli boste tudi nekaj več o bobru, ki z gradnjo jezov in bobrišč aktivno ustvarja in vzdržuje mokrišča in ga imenujemo tudi ekosistemski inženir.

V tokratni številki pišemo več o hranjenju ptic pozimi in o interakcijah, do katerih prihaja med različnimi vrstami ptic na ptičjih krmilnicah. V rubriki Skozi objektiv nas bo skozi svoje fotografije Marko Zabavnik popeljal v trstičje Ormoških lagun.

Najmlajši ornitologi boste skozi zimsko družabno igro spoznali življenje ptic pozimi in poskušali kar se da hitro doseči cilj – ptičjo krmilnico.

V rubriki Ornitološke prigode nas David Knez popelje v tople septembrske dni na otok Pag, v reviji pa boste našli tudi namige za opazovanje zanimivih vrst ptic ter drugih organizmov v času zime.

Tokrat ne manjka društvenih novic:  prvi vikend v oktobru smo opazovali ptice v okviru Evropskega dneva opazovanja ptic 2022, v okviru akcije »Varuhi gozdnih specialistov« smo dosegli pomemben cilj, na Ptujskem jezeru smo otoke pripravili na novo gnezditveno sezono, čudovite jesenske barve in druženje je zaznamovalo letošnjo Ptičarijado, preštevali smo ptice okoli nas, izvedli 43. letni zbor članov in potrdili novo predsednico DOPPS ter še in še …

 

Naj vam revija polepša pričetek novega leta!

Prijetno branje vam želim,

 

Tjaša Pršin, urednica revije Svet ptic

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Ptice pozimi – preživetje v najtežjem delu leta
  • 12: Japonska – med velemestnim vrvežem in gozdno samoto
  • 16: Populacije 49 % vrst ptic na svetu so v upadu
  • 20: Bober – ključna vrsta vodnih okolij
  • 23: Red mora biti – tudi na krmilnici
  • 24: Mali žagar
  • 26: Zgodbe iz trstičja Ormoških lagun
  • 28: Program predavanj, izletov in akcij DOPPS, januar–april 2023
  • 35: Evropski dan opazovanja ptic 2022
  • 36: (Ne)škodljivost hranjenja ptic
  • 38: Zimska opazovanja v naravi
  • 40: Mediteranske oaze v puščavi morja in kamenja
  • 42: Uspelo nam je!
  • 43: Ptujski otoki pripravljeni na novo gnezditveno sezono
  • 44: Ptičarijada 2022 – jesensko uživanje na krasu
  • 46: Ptice okoli nas
  • 48: 43. letni zbor članov DOPPS
  • 50: Novice

 
 

PDF revije Svet ptic, leto 2022, letnik 28, številka 04.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

 

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2023

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 v okviru štetja sako leto skupaj preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k ohranjanju njihovih populacij in mokrišč. Izvedba štetja v tako velikem obsegu ne bi bila mogoča brez velikega vloženega truda množice predanih popisovalcev. Vaš prispevek je zelo dragocen, saj prav vsak sodelujoči prispeva kamenček v mozaik čez tisoč kilometrov dolge mreže rečnih odsekov in drugih voda, ki jih pregledamo vsako leto.

Veselim se ponovnega sodelovanja z vami v letu 2023, obenem pa se vsem že vnaprej zahvaljujem za opravljeno delo!

Luka Božič
nacionalni koordinator IWC

Štetje vodnih ptic bo leta 2023 v soboto, 14., in nedeljo, 15. januarja. Vodne ptice bomo tako kot vsako leto šteli na osmih števnih območjih, na vseh vodnih telesih po Sloveniji.

Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2023 – napotki in kontakti lokalnih koordinatorjev (pdf)
Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2023 – obrazec (pdf)

eVnos – prosimo vas, da ga uporabite!

Izkušnje minulih let kažejo, da se je e-vnos podatkov odlično obnesel. Je enostaven, obenem pa zmanjšuje možnost napak in omogoča hiter pregled podatkov vsem popisovalcem.

eVnos je dostopen na strani: atlas.ptice.si

Navodila za vnos najdete v razdelku na vrhu strani »O atlasu«, kjer kliknete na povezavo »IWC – navodila za vnos podatkov«.
Navodila za registracijo najdete v razdelku »Prijava«. Po prijavi si lahko na spletnem portalu ogledate in/ali naložite karte vaših odsekov oz. lokalitet. Karte s seznamom odsekov najdete v zavihku Šifranti/Karte IWC v zgornji vrstici.

Za vnos priporočamo uporabo brskalnika Google Chrome ali Mozilla Firefox, odsvetujemo pa Internet Explorer, ker deluje počasneje. V primeru nejasnosti ste dobrodošli na naslovu: tomaz.mihelic@dopps.si

Prisrčno vabljeni, da svoje utrinke s popisa delite z nami! Prosimo vas, da jih pošljete na ursa.gajsek@dopps.si.


BOBROSLED

Ljubitelji ptic in ornitologi ste odlični opazovalci ne le ptic ampak vsega živega. Pred nami je IWC, zato vas Inštitut Lutra prijazno prosi, da med popisom ptic spremljate tudi morebitne znake bobrove prisotnosti. Podatki bodo izjemno uporabni za spremljanje stanja razširjenosti bobra ter varstvo narave, h kateremu si prizadevamo vsi ljubitelji narave.

Vabimo vas, da svoja morebitna opažanja bobrove prisotnosti vnesete v aplikacijo Bobrosled. Znaki prisotnosti bobra na terenu so obglodana drevesna debla in veje (bober se pozimi hrani z lubjem), bobrišče (brlog iz vej ali luknja v brežini vodotoka), bobrov jez, bobrove stečine oziroma drče na brežinah, odtisi tac ter živi ali mrtvi osebki. Fotografije s podrobnejšimi opisi znakov bobrove prisotnosti dobite TULE, aplikacijo za vpis prisotnosti pa TUKAJ.

Iskrena hvala za vaše sodelovanje!

Inštitut Lutra

Katere so bile najštevilčnejše #Ptice okoli nas v letu 2022?

Zadnji teden januarja že tradicionalno preštevamo ptice, ki se zadržujejo v bližini naših domov. V letu 2022 smo jih s skupnimi močmi našteli kar 13.821, pripadajočih 73 vrstam. Vas zanima, katerih je bilo največ?

Domači vrabec vztraja na prvem mestu

Najštevilčnejša vrsta je bil ponovno domači vrabec, ki na vrhu kraljuje že vsa leta akcije. Našteli smo jih kar 2085. Letos je njegov prestol resno ogrozila siva vrana, ki jo je od vrha ločilo le 13 opazovanih osebkov (opazovanih je bilo 2072 osebkov). Na tretjem mestu se je letos znašla velika sinica s 1371 opazovanimi osebki. Vse tri vrste so po številu opazovanih osebkov sestavljale 40 % vseh opazovanih ptic.

Trem najštevilčnejšim so sledili domači golob, poljski vrabec, ščinkavec, lišček, plavček, kos in sraka.

Zanimivost

Se spomnite, kako smo v letu 2021 opazovali nenavadno veliko število čižkov? Takrat so se prvič zavihteli med deset najštevilčnejših vrst, končali na 4. mestu in prehiteli celo veliko sinico. Letos ponovno niso bilo zelo številčni in v primerjavi s preteklimi leti (z izjemo leta 2021) zastopani v približno enakem odstotku.

Kaj se je zgodilo v letu 2021?

Bili smo priča manjšemu vpadu vrste iz severnih in vzhodnih krajev Evrope, podobno, kot smo kdaj v preteklosti temu lahko priča v primeru pinož. Slednje smo ugotovili prav s pomočjo podatkov akcije Ptice okoli nas, kar je posebej navdušujoče. Ljubiteljska znanost deluje!

Tabela: Zanimive vrste ptic, preštete v akciji Ptice okoli nas v letu 2022 in njihovo število
VRSTA ŠTEVILO
planinska kavka (Pyrrhocorax graculus) 40
veliki žagar (Mergus merganser) 17
kostanjevka (Aythya nyroca) 12
mala uharica (Asio otus) 10
bela štorklja (Ciconia ciconia) 4
srednji detel (Dendrocoptes medius) 3
kozača (Strix uralensis) 3
pepelasti lunj (Circus cyaneus) 1
krekovt (Nucifraga caryocatactes) 1

Rezultati akcije Ptice okoli nas v letu 2022 (pdf)


Akciji Ptice okoli nas se je pridružilo veliko otrok. Foto: Ana Zornik

Akcija Ptice okoli nas je v letu 2022 združila 892 opazovalcev. Še posebej nas veseli, da je med nami veliko otrok, ki se akciji pridružijo v šoli. Letos je bilo takšnih 639 iz 23 različnih osnovnih šol in vrtcev. Ptice so najbolj pridno preštevali v Vrtcu Lenart (183 sodelujočih), Vrtcu Tezno Maribor (70 sodelujočih), OŠ Gustava Šiliha Velenje (60 sodelujočih), OŠ  Ledina (49 sodelujočih) in Strokovni gimnaziji ŠC Kranj (41 sodelujočih).
Zahvaljujemo se vsem, predvsem pa vzgojiteljem in profesorjem, ki so mlade spodbudili k opazovanju ptic.


Ptice okoli nas bomo preštevali tudi v letu 2023

Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2023 potekala ob ponedeljka, 23. do nedelje, 29. januarja. V tem tednu si enkrat vzemite pol ure časa in opazujte ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici doma, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). Svoja opazovanja nam nato sporočite do konca februarja preko e-obrazca, ki ga najdete na spletni strani ptice.si, kjer najdete tudi vse dodatne informacije in gradiva (letak, plakat), ki vam bodo v pomoč pri opazovanju.