Novice

Zadnje objavljene novice:

Zakon EU o obnovi narave

, Novice,Sporočila za javnost

Evropska komisija je junija 2022 vložila Predlog zakona EU o obnovi narave, ki vključuje pravno zavezujoče cilje obnove za različne ekosisteme po vsej EU. Nov zakon je ključna in edinstvena priložnost za spopadanje z izgubo biotske raznovrstnosti in podnebno krizo, hkrati pa ustvarja številne koristi za naše zdravje, gospodarstvo, prehransko varnost in splošno dobro počutje.

Narava, kakršno poznamo, vse hitreje izginja. Povsod po Evropi je nujno potrebna obsežna obnova narave, da zaustavimo izgubo biotske raznovrstnosti, ohranimo ključne koristi, ki jih zagotavlja narava (čist zrak in voda, hrana, opraševanje pridelkov) in naredimo Evropo bolj odporno na vplive podnebnih sprememb, kot so hude suše in poplave.

Zakon EU o obnovi narave je velika priložnost, da naredimo eno najboljših naložb, tako za naravo kot tudi ljudi in gospodarstvo. Vsak EUR, vložen v obnovo narave, doda med 8 in 38 EUR ekonomske vrednosti.

V okviru kampanje #RestoreNature pozivamo države članice Evropskega parlamenta in Evropske komisije, naj po hitrem postopku sprejmejo Zakon o obnovi narave, ki bo naslovil biodiverzitetno in podnebno krizo.

»Ukrepati moramo še preden podnebna kriza in kriza biotske raznovrstnosti popolnoma uideta izpod nadzora. Upoštevati moramo nujnost in poskrbeti, da večina ukrepov obnove ekosistemov ne bo preložena na naslednje desetletje – po letu 2030. Zdajšnje desetletje mora biti prelomna točka, da naravi omogočimo okrevanje, ki ga nujno potrebuje.« je povedala Sabien Leemans, WWF.

Kampanjo podpira 207 organizacij civilne družbe, tudi DOPPS. Med drugim želimo doseči:

  • sprejem Zakona o obnovi narave do konca leta 2023,
  • začetek intenzivne obnove narave do leta 2030, in sicer na celini in morjih EU,
  • vzpostavitev jasnih ciljev obnove narave za vse ekosisteme, ki so opredeljeni v pravnem predlogu,
  • zagotovilo, da bodo vsi cilji v celoti doseženi najkasneje do leta 2040,
  • sprejem v celoti izvedljivih ciljev,
  • zagotovilo, da se stanje v obnovljenih ekosistemih ne bo hitro ponovno poslabšalo,
  • podporo močnemu okviru odgovornosti,
  • osredotočeno financiranje obnove narave,
  • vzdržanje pred interesi, ki izpodbijajo zakon.

 

Z obnovitvijo narave moramo pričeti takoj!

#RestoreNature

 

Veliki uharici na Krasu se obetajo boljši časi

, Novice,Sporočila za javnost

Na Krasu je letos potekalo že 25. skupinsko štetje velike uharice, naše največje in ogrožene sove. Dogodek, na katerem se vsako leto zbere več kot 100 popisovalcev, ki sinhrono popisujejo veliko uharico, zaradi uharičinega lokalnega imena »gugo«, imenujemo Gugalnica. Rezultati letošnjega popisa so rekordni!

Na Gugalnici, ki je potekala 3. marca 2023, se je zbralo več kot 160 udeležencev. Skupaj smo uspeli popisati 14 teritorijev velike uharice, kar je največ doslej. Popis je potekal sinhrono, z razdelitvijo udeležencev po celotnem območju Krasa, kar omogoča odlično izvedbo štetja in preprečuje podvajanje štetij.

Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog DOPPS, ki popis koordinira že od samega začetka, je ob tem povedal: »Izredno sem vesel, da smo ob srebrni obletnici zabeležili tudi najboljši rezultat. To je dokaz, da vztrajna prizadevanja za varstvo vrste začenjajo delovati in da se to že kaže tudi na populaciji.«

Velika uharica. Foto: Tomaž Mihelič

Velika uharica je izjemno redka in ogrožena vrsta v Sloveniji. Populacija šteje vsega 150 gnezdečih parov, najbolj pa jo ogrožata vznemirjanje na gnezdiščih in nevarni srednje napetostni električni vodi.

Znotraj petletnega kohezijskega projekta Za Kras, kjer smo pri varstvu velike uharice sodelovali s Parkom Škocjanske jame (PŠJ) in Elektrom Primorska (EP), smo se osredotočili na uveljavitev mirnih con okrog njenih gnezdišč in sanacijo za vrsto smrtonosnih električnih vodov. Uspelo nam je izolirati več kot 1250 nevarnih drogov in v parku Škocjanske jame odkupiti zemljišča v mirnih conah.

Rezultati se presegli pričakovanja, saj so se samo na območju ukrepov izoblikovali kar štirje novi teritoriji velike uharice. To kaže na veliko učinkovitost varstvenih ukrepov, kadar so ti izpeljani pravilno in ciljno, obenem pa opozarja na nujnost izvedbe le-teh tudi na drugih območjih.

Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame, je ob zaključevanju projekta Za Kras povedal: »Koristnost projekta ob zaključku ocenjujemo po doseženih konkretnih rezultatih in že sedaj je jasno, da so ukrepi, vpeljani v okviru projekta Za Kras, dosegli želene rezultate. Evropska sredstva so bila porabljena smiselno, pozitivne posledice pa se bodo poznale še vrsto let. Veseli in ponosni smo, da je PŠJ lahko del te zgodbe o uspehu.«

Tudi na Elektro Primorska so zadovoljni z rezultati. Žarko Cerkvenik, vodja EP Sežana, je povedal: »Na Elektro Primorska se zavedamo, da z umeščanjem naših energetskih naprav v prostor vplivamo tudi na življenje velike uharice in drugih ptic. Zato smo v projektu Za Kras prepoznali priložnost, da tudi Elektro Primorska pripomore k ohranjanju te redke ptice in se z veseljem odzvali s sodelovanjem v projektu. Izolirali smo 1252 drogov, kar predstavlja okvirno 100 km daljnovodov napetostnega nivoja 20 kV. Zelo smo veseli in ponosni, da smo skupaj dosegli tako dobre rezultate. Dosegli smo praktično dvojni učinek, elektroenergetsko omrežje, ki je sedaj varnejše za ptice in kvalitetnejšo dobavo električne energije našim odjemalcem.«

Na DOPPS smo zaradi ogroženosti velike uharice že pred leti pričeli z akcijo Varuhi velike uharice, kjer z množico prostovoljcev bdimo nad stanjem populacije in grožnjami, ki jih ima vrsta v prostoru. Akcija omogoča, da se lahko ciljno usmerjamo na gnezdišča v težavah. Naša prizadevanja, predvsem na odpravljanju vznemirjanja na gnezdiščih in reševanja problema elektrokucije na daljnovodih, so že obrodila sadove, kar se odraža na celotni populaciji. V Sloveniji tako letno spremljamo 130 gnezd velike uharice in če se bodo prizadevanja nadaljevala, se vrsti obetajo boljši časi.

V Naravnem rezervatu Iški morost potekajo renaturacijska dela

, Novice

OBVESTILO

V Naravnem rezervatu Iški morost potekajo renaturacijska dela v okviru projekta PoLJUBA. Foto: Matej Gamser

Marca 2023 v Naravnem rezervatu Iški morost potekajo renaturacijska dela za obnovitev travniških habitatov v okviru projekta PoLJUBA.

Odstranjujemo lesno vegetacijo, da bomo lahko povečali travniške površine. 

Vse obiskovalce naprošamo, da ste med sprehajanjem pozorni in v celoti upoštevate signalizacijo (opozorilne table) v rezervatu.

Hvala!

Projekt PoLJUBA

Glavni namen projekta PoLJUBA je obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja. Aktivnosti projekta so tako osredotočene na ohranjanje treh izginjajočih habitatnih tipov: travnikov s prevladujočo stožko, nižinskih ekstenzivnih gojenih travnikov in bazičnih nizkih barij ter izboljšanje stanja in varstvo ogroženih vrst, ki naseljujejo mokrotne habitate.

Več o projektu…

Na pragu izginotja biotske raznovrstnosti: kaj ovira financiranje za naravo v EU?

, Novice

Znano je, da biotska raznovrstnost vsako leto upada. EU si prizadeva ta problem odpraviti s strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030, v kateri naj bi imela ključno vlogo pri spoprijemanju s krizo biotske raznovrstnosti tako javno kot tudi zasebno financiranje EU.

Kljub temu v državah članicah na nacionalni ravni še vedno obstajajo številne pomembne ovire, ki preprečujejo uspešno črpanje in učinkovito porabo takega financiranja. Finančna sredstva v državah članicah, ki so namenjena ukrepom za obnovo in ohranjanje narave, so kljub razpoložljivosti sredstev EU glede na zastavljene cilje premajhna.

V torek 07.02.2023 je preko spleta potekala predstavitev poročila EuroNatur in CEE Bankwatch Network, katerega namen je bil raziskati, opredeliti in razumeti ključne razloge, ki preprečujejo učinkovitejše črpanje sredstev na področju biotske raznovrstnosti. Pri raziskavi je sodelovalo tudi naše društvo, ki je organiziralo dva dogodka okroglih miz, na katerih so sodelovale različne zainteresirane strani, ki delujejo na področju financiranja EU za biotsko raznovrstnost na nacionalni ravni. Na okroglih mizah smo preko dialoga obravnavali ključne razloge za omejen napredek pri vlaganju v projekte ohranjanja in obnove narave ter iskali rešitve za izboljšanje v Sloveniji.

V objavljenem poročilu so predstavljene ugotovitve iz teh okroglih miz, z namenom ozaveščanja o trenutnih skupnih ovirah in ozkih grlih pri financiranju biodiverzitete. Na podlagi raziskav so v poročilu podana in predstavljena priporočila kako spodbuditi oziroma povečati delež vlaganj v biotsko raznovrstnosti, tako na EU kot na nacionalnem nivoju.

Bolj podrobno si lahko o sami raziskavi in identificiranih ovirah in predlaganih rešitvah preberete v poročilu, ki je objavljeno spodaj.

Na pragu izginotja biotske raznovrstnosti: kaj ovira financiranje za naravo v EU?

 

 

Naravoteka Slovenije

, Novice

Projekt LIFE NarcIS (Nature Conservation Information System), v katerem sodeluje osem partnerjev in ga koordinira Agencija RS za okolje (ARSO), teče že tretje leto. Namenjen je vzpostavitvi enotnega informacijskega sistema na področju ohranjanja narave v Sloveniji.

Sistem NarcIS – Naravoteka Slovenije, ki bo zgrajen do konca leta 2024, bo uporabnikom prek spletnih aplikacij nudil katalog živalskih in rastlinskih vrst, omogočal dostop do različnih baz bioloških in naravovarstvenih podatkov ter izvajanje analiz s pomočjo razvitih spletnih orodij. V Sloveniji še nimamo informacijskega sistema, ki bi uporabnikom na enem mestu nudil naravovarstveno pomembne podatke, saj posamezne organizacije z različnih področij delovanja le-te hranimo v svojih lokalnih zbirkah, zato je dostop do njih, kljub temu, da gre v veliki meri za načelno javno dostopne podatke in informacije, izredno otežen.

Sestanek projektnih partnerjev. Foto: ARSO

S sistemom NarcIS se bo bistveno skrajšal čas, potreben za dostop do podatkov in informacij za potrebe ohranjanja narave, prav tako pa se bo povečala ozaveščenost o pomembnosti podatkov za ohranjanje narave.

Naše društvo je v projekt pristopilo z namenom priprave in deljenja ornitoloških podatkov, ki jih zbiramo v okviru izvajanja projektnih nalog, financiranih z javnimi sredstvi. Zlasti gre za podatke monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 (Monitoring SPA) ter monitoringa splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (SIPKK) ter del podatkov januarskega štetja vodnih ptic (IWC). Sodelovali smo tudi pri pripravi enotnega kataloga rastlinskih in živalskih vrst, razširjenih na območju Slovenije.

Projekt, ki je vreden vsega 3.695.411 EUR, se sofinancira iz sredstev LIFE, finančnega instrumenta EU za okolje, bo omogočil tudi devet novih delovnih mest za štiriletno obdobje trajanja projekta.

V projektu poleg ARSA kot vodilnega partnerja in našega društva sodelujejo še: Ministrstvo za naravne vire in prostor, Univerza v Ljubljani, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije ter Center za kartografijo favne in flore.

Uporaba svinčenega streliva v mokriščih v Evropski uniji končno prepovedana!

, Novice,Sporočila za javnost

Od danes, 15. 2. 2023, velja splošna prepoved uporabe svinčenega streliva v mokriščih v vseh 27 državah Evropske unije, kot tudi na Islandiji, Norveškem in v Lihtenštajnu. Evropski zakon stopa v veljavo po dveh letih prehodnega obdobja, ki so bila namenjena pripravam na spremembo.

Žlicarica. Foto: Jure Novak

Svinčeno strelivo (šibreni naboji) je sestavljeno iz stotine svinčenih kroglic (šiber), katere lovci izstrelijo iz pušk šibrenic med lovom na ptice in druge male živali. Strokovnjaki ocenjujejo, da lovci ob uporabi tovrstnega streliva letno onesnažijo evropska mokrišča z več kot 4000 tonami svinca, kljub temu, da na trgu obstajajo cenovno dostopne in varnejše alternative.

Svinčeno strelivo je še posebej nevarno za vodne ptice. Številne namreč redno požirajo zrna peska ali kamenja, saj jim v posebnem želodcu pomagajo mleti hrano in izboljšajo prebavo trše hrane, kot na primer semen. Ptice zrna peska zamenjajo s svinčenimi šibrami in se posledično z njimi zastrupijo.

Zaradi posledic zastrupitve s svincem v Evropi letno umre približno en milijon vodnih ptic, ki so z uveljavitvijo zakona sedaj varne pred mučno smrtjo.

Prepoved uporabe svinčenega streliva v mokriščih bo hkrati zmanjšala posredno zastrupitev številnih ujed, ki se s svincem pogosto zastrupijo med prehranjevanjem z vodnimi pticami, ki so šibre že zaužile.

Partnerstvo BirdLife International se je za prepoved strupenega streliva borilo več kot 20 let. Na žalost sprejeta zakonodaja ne pokriva vseh površin, le mokrišča in 100 metrski varovalni pas okoli njih. Svinčeno strelivo se tako še zmerom lahko uporablja med drugimi oblikami lova in med športnim streljanjem na prostem. Prav tako se svinec še vedno lahko uporablja za uteži in vabe pri ribolovu.

Vendar tudi to se lahko kmalu spremeni! Evropska agencija za kemikalije pripravlja drugi paket omejitev, ki predvideva popolno prepoved svinčenega streliva in ribolovnih uteži ali vab. Partnerstvo BirdLife International se bo še naprej zoperstavljalo orožarskemu in lovskemu lobiju in preprečevalo zastrupljanje evropskega okolja.

Več si lahko preberete na spletni strani BirdLife International. 

Skupaj veliko uharico popisujemo že 25 let!

, Novice

Popis velike uharice je družaben dogodek, kjer se prelivata znanje in pozitivna energija, ki pomaga, da vrsto lahko še uspešneje varujemo. Na popisu združujemo koristno s prijetnim in prav vsak od vas doprinese, da lahko popišemo veliko območje in nam je druženje po popisu prijetnejše.

Na Gugalnici lahko sodeluje vsak. Popis je nezahteven, neizkušeni udeleženci imate možnost, da se priključite poznavalcem in se tako hitro priučite popisa. Vse več nas je povratnikov, ki čakamo na Gugalnico prav vsako leto, kar jo dela še prijetnejšo. Letos smo zaključevali projekt ZaKras, ki je bil ciljno namenjen prav varstvu velike uharice, predvsem uvajanju mirnih con zanjo in vastvu vrste na srednje napetostnih daljnovodih in zelo pozitivno smo že presenečeni nad rezultati. Komaj čakamo, da jih lahko delimo z vami

Gugalnica na Krasu bo letos potekala v petek, 3. marca 2023, popoldan. Zborno mesto bo ob 16.00 na parkirišču pri Škocjanskih jamah (rezervni »vremenski« datum bo en dan kasneje). Popis traja do 19h, sam dogodek pa se navadno zaključi v poznih večermih urah. Več o popisu najdete lahko na i-Gugalnica2023.

Popis organiziramo skupaj s Parkom škocjanske jame, zato bomo zopet na preizkušeni lokaciji. Na popisu se bomo razkropili po Krasu. Po popisu bo predavanje in film o veliki uharici in druženje. Kratek izsek iz filma si lahko ogledate TUKAJ.

Prosim, da se zaradi lažje organizacije dogodka prijavite s kratkim sporočilom na e-naslov tomaz.mihelic@dopps.si in poslali vam bomo natančnejša navodila za udeležbo dogodka. Sporočite tudi število udeležencev.

Se veselimo snidenja,

Ekipa DOPPS

Čas je za obnovo mokrišč

, Novice

Mokrišča so med svetovno najbolj ogroženimi ekosistemi. Izgubljamo jih predvsem zaradi izsuševanja, prekomerne rabe vode in drugih virov, onesnaževanja, v zadnjih letih pa jih vse bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe. Z izgubljanjem mokrišč, izgubljamo vsi, zato je čas, da pričnemo z njihovo obnovo.

7 dobrih praks za obnovo mokrišč. Vir: worldwetlandsday.org

Že pred časom smo dosegli prelomno točko in pričeli z razmislekom o naših vplivih na okolje. Vendar pa samo razmišljanja in besede niso dovolj, potrebno je tudi odločno ukrepanje.

Zaradi človekovih dejavnosti so številni ekosistemi degradirani ali uničeni, med najhitreje izginjajočimi ekosistemi pa so mokrišča. Od leta 1700 je izginilo že več kot 80 % mokrišč. Številni tipi mokrišč so posledično že močno ogroženi, z nadaljevanjem trenda pa dobršen del odgovornosti za njihovo izginotje na nas samih.

Izguba mokrišč pa še zdaleč ne ogroža »le« rastlin in živali, od mokrišč smo odvisni prav vsi. Mokrišča so razlog, da si lahko vsak dan nalijemo kozarec pitne vode, saj zemlja, rastline in drugi vodni organizmi v mokriščih vodo čistijo in tako zagotavljajo skoraj vso našo pitno vodo. Blažijo tudi negativne učinke vremenskih podnebnih pojavov, kot poplave in suše.  S shranjevanjem vode ščitijo pred poplavami, v poletnih mesecih pa preprečujejo sušo. Pravzaprav so naš naravni ščit in »varuhi« pred posledicami podnebnih spremembam, saj uravnavajo mikroklimo, podnebje ter so izjemna skladišča ogljika.

Pomembno je, da se zavedamo kako pomembna so mokrišča, tako za živali in rastline, kot tudi za dobrobit ljudi. Zaustaviti moramo uničevanje mokrišč, z njimi upravljati premišljeno in trajnostno ter poskrbeti za njihovo obnovo.

Uničevanja mokrišč naj postanejo preteklost, čas je za njihovo obnovo!

Na DOPPS je aktivno ohranjanje in obnova mokrišč prioriteta že od samega pričetka delovanja. Danes smo upravljalci treh naravnih rezervatov z različnimi tipi mokrišč, kjer veliko časa namenimo prilagajanju novim izzivom in zagotavljanju njihove primarne funkcije tudi v prihodnje.

NARAVNI REZERVAT ORMOŠKE LAGUNE

V Naravnem rezervatu Ormoške lagune smo novembra 2021 pripravili gnezdišča za gnezdenje mednarodno pomembnih vrst. Foto: Ana Vaupotič

V Naravnem rezervatu Ormoške lagune si nenehno prizadevamo za ohranjanje in izboljševanje življenjskih prostorov, zato smo v novembru 2021 v okviru t.i. »Izvedbe ukrepov ohranjanja biotske raznovrstnosti za obvladovanje podnebnih sprememb v Naravnem rezervatu Ormoške lagune« izvedli zemeljska dela, s katerimi smo vzpostavili ali pa preoblikovali že obstoječe vodne površine za gnezdenje mednarodno pomembnih vrst, (npr. kostanjevka, čapljica, navadna čigra) in oblikovali plitvo poplavljene površine in poloje kot gnezdišče za polojnike in rdečenoge martince ter kot selitveno postojanko za pobrežnike.

NARAVNI REZERVAT IŠKI MOROST

Na območju Naravnega rezervata Iški morost smo z različnimi ukrepi, kot so trikratna košnja letno s spravilom, štirikratna košnja letno s spravilom ter štirikratna košnja letno s spravilom z enkratnim dosejevanjem avtohtonega zelenega mulča, uspeli v zadnjih treh letih bistveno (za 80+ %) zmanjšati pokrovnost tujerodnih vrst rodu Solidago (tj. zlate rozge) in značilno povečati vrstno pestrost sestojev v naravnem rezervatu.

Kot so pokazali izsledki četrtega zaporednega popisa vegetacije na NRIM, ki so ga izvedli strokovnjaki z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, se je kot najbolj učinkovita metoda zatiranja zlate rozge izkazala štirikratna košnja letno s spravilom z dosejevanjem zelenega mulča. A tudi ostale so prinesle želen rezultat.

V letu 2022 smo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok izvedli več različnih aktivnosti za omejevanje širjenja in vnosa invazivnih tujerodnih vrst rastlin. Foto: NRŠZ

NARAVNI REZERVAT ŠKOCJANSKI ZATOK

V okviru Programa porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe smo v letu 2022 na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok izvedli več različnih aktivnosti za omejevanje širjenja in vnosa invazivnih tujerodnih vrst rastlin.

Vnos semen tujerodnih rastlin (z različnimi načini širjenja semen kot so biotski – ptice, žuželke in druge živali ter abiotski – veter, vodni tok) iz okolice naravnega rezervata je trajen problem, ki terja vsakoletno spremljanje stanja in njihovo sprotno odstranjevanje.

Aktivnosti, ki jih izvajamo že od leta 2019, vključujejo strojno odstranjevanje podzemnih delov in puljenje mladih tujerodnih rastlin, mulčenje in obrezovanje ter odstranjevanje biomase na težko dostopnih predelih (zastiralni nasipi, brežine kanalov…) ter zasajevanje avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst z namenom zasenčenja rastišč invazivnih tujerodnih rastlin.

 

Letos v Sloveniji gostimo milijonsko jato pinož

, Novice,Sporočila za javnost

Pinoža je vrsta ptice iz družine ščinkavcev, ki na območju Evrope gnezdi v Skandinaviji in se čez zimo odseli v južnejše predele Evrope. Na prezimovanju se pogosto združujejo v ogromne jate, ki med preleti kot temni oblaki prekrijejo nebo. V letih močnega obroda bukve in smreke, lahko take jate opazujemo tudi v Sloveniji. Večji del zime preživijo kar na istem območju, kjer je žira in storžev v izobilju.

Po štirih letih smo letos v Sloveniji ponovno priča veličastnemu dogodku – gostimo namreč milijonsko jato pinož. Nazadnje je 2-5 milijonska jata pri nas prezimovala v zimi 2018/19. Takrat so prenočevale v gozdu blizu kraja Polšnik, letos pa so za svoje prenočišče izbrale gozd v bližini vasi Bočna.

Iz Evrope največ podatkov o tako številčnih jatah prihaja iz Švice, v Sloveniji pa se ta izjemnem dogodek zgodi enkrat do dvakrat na desetletje.

V iskanju prenočišča pinož

Malo po novem letu je na DOPPS-ov ornitofon prispelo več klicev, ki so poročali o velikih jatah ptic, ki so ob večeru letele iz Savinjske doline v smeri Gornjega Grada. Takoj smo vedeli, da gre za pinože, ni pa bilo poznano kje naj bi prenočevale.

Naš član Maks Sešlar se je zato odločil, da gre na teren, najde njihovo prenočišče in tako ugotovi, za kako veliko jato pinož sploh gre.

Jata pinož. Foto: Pia Höfferle

»Takoj po Januarskem štetju vodnih ptic sem se s kolegom Luko Boninom in očetom odpravil na iskalno akcijo. Prvih nekaj jat, ki so štele več kot 100 osebkov, smo našli na Vranskem in jim sledili vse do Šmartnega ob Dreti. Tam nas je prehitela tema, zato smo o smeri njihovega leta začeli spraševati domačine, ki so vedno kazali proti Gornjem Gradu.

Naslednji dan se je iskanje nadaljevalo, tokrat v bližini kraja Bočna. Par kilometrov proti Florjanu pri Gornjem Gradu so jate pinož spremenile smer in poletele proti vzhodu ter nas pripeljale do božanskega pogleda na ogromno jato ptic, ki je vijugala pred tamkajšnjim gozdom in se izmikala številnim ujedam, ki so jih skušale upleniti. Ob tem veličastnem razgledu, smo obstali in jih občudovali vse do teme. V gozd je priletavalo vse več pinož, ki so zapolnile gole veje dreves namesto listov. Ocenili smo, da jato združuje malo manj kot milijon osebkov.«

Maks Sešlar, član DOPPS

Oglejte si posnetek tega spektakularnega dogodka (spodaj)

Video: Tomaž Mihelič