Sporočila za javnost

Naša sporočila za javnost lahko s prijavo na e-Novice prejemate preko elektronske pošte.

Lahko se naročite tudi na RSS vir, s čimer se vam bodo sporočila samodejno prikazala v vašem priljubljenem spletnem ali namiznem RSS bralniku.

Izberi obdobje v arhivu prispevkov ali

Zadnja objavljena sporočila za javnost:

Franček prispel v Afriko

14. 10. 2014, Sporočila za javnost

Franček je črna štorklja s posebnim poslanstvom, saj raziskovalcem pomaga razkrivati način življenja teh ogroženih slovenskih ptic.
foto: Dušan Klenovšek

Franček, prva slovenska črna štorklja z GPS oddajnikom, je v petek, 10. 10. 2014, dosegel Afriko, natančneje Tunizijo. Po nekajdnevnem bivanju na Siciliji, se je podal na 270 kilometrov dolg let proti severni obali Tunizije, kjer sedaj počiva in se hrani ob vodnih telesih.

Franček je na Sicilijo iz kontinentalnega dela Italije prispel 4. 10. prek Mesinske ožine, ki je znano ozko grlo za seleče se ptice, to je ozko območje, ki ga ptice med selitvijo množično prečkajo. Na Siciliji se je nato hranil na prodiščih rek, kot so reka Fiumaro na severu Sicilije in dve prodnati reki v osrednjem delu Sicilije. Franček se sicer pretežno prehranjuje z manjšimi ribami, poleg tega pa ima rad tudi žabe, plazilce, ptice in nevretenčarje.

Dolgi let proti Afriki

V četrtek, 9. 10. popoldne, je Franček odletel na Levanzo, majhen otok tik ob zahodni obali Sicilije, kjer je prespal na zahodnem delu otoka, najverjetneje na enem od borovcev v makiji, tipu nizkega sredozemskega rastja. Od tam se je naslednjega jutra podal na 270 kilometrov dolg let proti severni obali Tunizije, ki ga je opravil v okoli 7 urah. Njegova hitrost leta nad morjem je bila 30-40 km/h. Sedaj počiva in se hrani ob vodnih telesih približno 20 km južno od mesta Mateur.

Kam se bo odpravil sedaj?

Katarina Denac, varstvena ornitologinja DOPPS, odgovarja: »Iz podatkov GPS in satelitske telemetrije vemo, da črne štorklje večinoma prezimujejo v pasu med Ekvatorjem in Saharo. Nekatere pa se podajo še malo malo južneje od Ekvatorja, v zahodni ali pa vzhodni del Afrike. Del evropske populacije pa prezimuje tudi na Iberskem polotoku. Za Frančka pa bomo še videli, kam bo odletel, saj Tunizija skoraj gotovo ni njegov končni cilj.«

Več o Frančku in njegovi dosedanji poti preberite tukaj.

Spremljajte Frančkovo selitveno pot v Afriko skupaj z nami!

V petek je Franček iz Sicilije preko Sredozemskega morja odletel v Tunizijo. Kam bo odpotoval sedaj?

V naslednjih tednih bomo na naši spletni strani redno objavljali novice z informacijami o njegovi najnovejši lokaciji.
Celotno Frančkovo pot si lahko pogledate tudi na spletni strani Migration map.

Sporočilo za javnost (pdf)

Začetek gradnje objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

10. 10. 2014, Sporočila za javnost

V sredo, 8. oktobra 2014, sta ministrica za okolje in prostor ga. Irena Majcen in direktor DOPPS dr. Damijan Denac na novinarski konferenci naznanila težko pričakovani pričetek gradnje objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok v bližini Kopra. Gradnja in urejanje centra za obiskovalce, opazovalnic, hleva z oboro, opazovališč in spremljevalnih objektov bosta potekala približno leto dni, v tem času pa bo naravni rezervat zaprt za obisk.

Po končani obnovi leta 2007 je Škocjanski zatok spet postal naravni biser z veliko pestrostjo živalskih in rastlinskih vrst.
foto: Eva Vukelič

Škocjanski zatok je največje polslano mokrišče v Sloveniji. Dolga leta je bilo to območje odlaganja odpadkov vseh vrst. Na podlagi naravovarstvenih prizadevanj okoljsko osveščenih posameznikov in organizacij je bil zatok leta 1998 razglašen za naravni rezervat in kasneje tudi kot območje Natura 2000.

Leta 1999 je bilo območje s koncesijsko pogodbo predano v upravljanje Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor je naše društvo izvedlo projekt Obnove in ohranjanja habitatov in ptic v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Osnovni cilj projekta je bil obnoviti, povečati in ohranjati življenjska okolja ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Po obsežnih pripravah je bila letih 2006-07 uresničena sanacija in renaturacija prej degradiranega območja. Tako so bile iz lagune odstranjene ogromne količine (več kot 200.000 kubičnih metrov!) odpadnega blata, oblikovano je bilo sladkovodno močvirje ter urejena krožna učna pot.

Renaturacija Škocjanskega zatoka je bila pilotni projekt obnove degradiranega zavarovanega območja, na katero je Slovenija lahko zelo ponosna. Po obnovi je Škocjanski zatok spet postal naravni biser z veliko pestrostjo živalskih in rastlinskih vrst, ki jih tu ohranjamo – varstveni cilji naravnega rezervata so v celoti doseženi.

Ministrica za okolje in prostor ga. Irena Majcen je na novinarski konferenci povedala, da je »za Naravni rezervat Škocjanski zatok ta teden prelomen, saj je končno dočakal zadnjo fazo svojega urejanja: gradnjo objektov za obiskovalce ter hleva z oboro«.
foto: Bojana Lipej

Pa ne le to, krožna učna pot z opazovališči okoli sladkovodnega močvirja na Bertoški bonifiki odtlej privlači vedno večje število obiskovalcev, ki v zatok prihajajo zaradi lepe narave, možnosti opazovanja živali in rastlin, miru in rekreacije. Še kako res je, da je bil Škocjanski zatok ohranjen in ga urejamo za naravo in ljudi! Ureditev rezervata pa s tem ni bila končana.

Težko pričakovani začetek gradnje objektov

Ta teden, točneje v ponedeljek, 6. oktobra 2014, je na javnem razpisu izbrani izvajalec del Adriaing d.o.o. iz Kopra začel z gradnjo načrtovanih objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Za strokovni nadzor je bilo z javnim razpisom izbrano podjetje Lokainženiring d.o.o., projektno dokumentacijo pa so izdelali v arhitekturnem biroju Ravnikar Potokar d.o.o. na podlagi zmagovalne rešitve javnega projektnega arhitekturnega natečaja.

V vseh primerih gre seveda za posebno infrastrukturo za opazovanje življenja v naravnem rezervatu, ki bo obiskovalcem omogočala še bolj zanimive in doživete obiske Škocjanskega zatoka. Vse strehe bodo izvedene kot zelene strehe.

Arhitekturo objektov je navdihnil tudi naravni svet zatoka. Nosilni stebri objektov na primer s svojo obliko oponašajo trstičje, osrednja opazovalnica v obliki valja pa spominja na ptičje gnezdo.

Škocjanski zatok bo zaživel kot izobraževalni center

Kot je na novinarski konferenci povedal direktor DOPPS, dr. Damijan Denac, je dokončna ureditev Škocjanskega zatoka izjemnega pomena, saj bo »zatok res lahko zaživel kot izobraževalni center – učilnica v naravi – s pestrim programom aktivnosti spoznavanja in doživljanja narave, zaposleni se bodo lahko preselili na območje in tako svoje delo opravljali bolj učinkovito, hkrati pa bo poskrbljeno tudi za varnost obiskovalcev in pašne živine«.

Škocjanski zatok se sicer po obnovi in ureditvi življenjskih okolij v letih 2006-07 lahko pohvali z izjemno biotsko raznovrstnostjo, ki jo jasno ponazarjajo podatki o opaženih pticah, saj so na le 122 hektarjev velikem mokrišču v nekaj več kot 10 letih opazovali več kot 240 vrst, kar je več kot 60 odstotkov vseh v Sloveniji opaženih vrst.

Zaradi gradnje objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, je naravni rezervat do nadaljnjega zaprt za obisk.

Obiskovalce prosimo za razumevanje, seveda pa jim po otvoritvi objektov čez približno leto dni obljubljamo še boljše možnosti za spoznavanje in doživljanje narave tega našega primorskega bisera.

Sporočilo za javnost (pdf)

Objekti v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Arhitekturo objektov je navdihnil tudi naravni svet zatoka. Nosilni stebri objektov na primer s svojo obliko oponašajo trstičje.

Informacijski center za obiskovalce
Informacijski center je zasnovan kot objekt v dveh etažah, pritličju in nadstropju. Večji del bo namenjen obiskovalcem, manjši mirnejši del pa uslužbencem in raziskovalni dejavnosti.

Objekt je v celoti grajen v lesu. Streha je zazelenjena z avtohtonimi rastlinami – po principu ekstenzivne zelene strehe. Na objektu so predvidena tudi mesta za gnezdenje ptic.
avtorji risbe: arhitekturni biro Ravnikar Potokar d.o.o.

Hlev z oboro za živino
Na objektu so predvidena tudi mesta za gnezdenje ptic.
avtorji risbe: arhitekturni biro Ravnikar Potokar d.o.o.

Osrednja opazovalnica
Osrednja opazovalnica v obliki valja spominja na ptičje gnezdo. Zgrajena bo ob krožni učni poti na severnem delu nasipa, ki deli sladkovodni od brakičnega dela rezervata. Pogled skozi okno omogoča stik s terenom, vodo in nebom.

Objekt bo ponujal razglede na vse strani, z lokacijo sredi rezervata si bodo obiskovalci od tam lahko ogledali tako sladkovodni kot brakični del.
avtorji risbe: arhitekturni biro Ravnikar Potokar d.o.o.

Opazovalnica (stolp) pod ankaransko vpadnico
To je manjša opazovalnica, ki omogoča opazovanje brakičnega dela rezervata neposredno iz mesta. Opazovalnica je zasnovana v dveh nadstropjih, zgornji del je pokrit s streho z ekstenzivno zazelenitvijo.
avtorji risbe: arhitekturni biro Ravnikar Potokar d.o.o.

Mestni vstopni objekt
Mestni vstopni objekt predstavlja sekundarno vstopno točko v rezervat, in sicer na drugi strani Škocjanskega zatoka, ob vstopu z Ankaranske vpadnice. Ta objekt je poleg informacijskega centra edini urbani objekt na območju. S svojo simbolno in orientacijsko vlogo predstavlja urbani stik rezervata z mestom Koper.
avtorji risbe: arhitekturni biro Ravnikar Potokar d.o.o.

Franček na selitveni poti

2. 10. 2014, Sporočila za javnost

Franček je črna štorklja s posebnim poslanstvom, saj raziskovalcem pomaga razkrivati način življenja teh ogroženih slovenskih ptic.
foto: Dušan Klenovšek

Franček je prva slovenska črna štorklja, ki jo spremljamo s pomočjo GPS telemetrije. Po uspešni gnezditvi v bližini reke Mure se je v začetku avgusta odpravil na dolgo pot v Afriko. Spremljajte njegovo potovanje skupaj z nami!

Franček je prav posebna črna štorklja s pomembnim poslanstvom. Strokovnjaki iz DOPPS so ga ujeli 5. junija letos v bližini vasi Slaptinci v Slovenskih goricah in nanj namestili GPS oddajnik. Tako želimo pobližje spoznati življenje teh ptic, saj je bilo vse do letošnjega leta o načinu življenja (ekologiji) črne štorklje v Sloveniji bolj malo znanega.

Kljub svoji velikosti so namreč te ptice, v primerjavi z bolj znanimi sorodnicami belimi štorkljami, precej skrivnostne in redko opazovane živali. Gnezdijo skrite v odmaknjenih in težko dostopnih gozdovih, prehranjujejo pa se ob gozdnih potokih.

Skrivnostno življenje ob reki Muri

Franček ima štiri mladiče, za katere je hrano iskal na območju med naselji Bakovci, Dolnja Bistrica, Ljutomer, Godemarci, Drakovci, Slaptinci in Vučja vas. Od gnezda se je med prehranjevanjem redno oddaljil do 16 kilometrov, občasno pa celo več.

Franček je za varstvo narave ob reki Muri prispeval pomembne podatke, ki smo jih pridobili med njegovim gnezdenjem v Sloveniji. Katarina Denac, varstvena ornitologinja DOPPS, pojasnjuje: “Na osnovi zbranih podatkov lahko zaključimo, da so vodni in močvirni življenjski prostori ob reki Muri izjemnega pomena za varstvo črne štorklje. Gre za najboljše območje za to vrsto v Sloveniji.”

Franček na selitvi

V petek, 8. 8. 2014, pa se je Franček po uspešni gnezditvi podal na selitev. Odselil se je na Madžarsko, v širšo okolico mesta Kecskemét, okoli 300 kilometrov zračne črte od svojega gnezda. Na Madžarskem je prebival dober mesec in pol, v soboto, 27. 9. 2014, pa se je odpravil južneje. Najprej se je ustavil na vzhodu Bosne, nato pa pot nadaljeval na Mljet, v tamkajšnji nacionalni park, kjer je bil do ponedeljka.

“Zaradi dolgega bivanja na Madžarskem in relativno kratkih premikov, ki jih je tam delal, nas je za Frančka močno zaskrbelo. Lahko bi bil namreč poškodovan ali oslabel, s pravočasno pomočjo pa bi mu bilo mogoče rešiti življenje. Madžarske kolege iz MME/BirdLife Hungary smo zato prosili, da so na teren poslali enega najboljših naravovarstvenih nadzornikov, ki je Frančka našel in fotografiral v petek, 26. 9. 2014,” razburljivo dogajanje opisuje Katarina Denac.

Kam bo Franček poletel sedaj? Spremljajte njegovo potovanje v Afriko skupaj z nami!
foto: Dejan Bordjan

Ptica je bila v dobri telesni kondiciji in je na Madžarskem nabirala tekom gnezdenja izpraznjene zaloge maščobe. Dolga pot na jug bo namreč zelo naporna. Madžarski kolegi so nam tudi povedali, da je letos pri njih »mišje leto«. Najbrž se je ravno zato na območju močvirja pri Szentesu skupaj s Frančkom zadrževalo še 10–15 drugih črnih štorkelj.

Spremljajte Frančkovo selitveno pot v Afriko skupaj z nami!

V torek je Franček z Mljeta odletel najprej na Korčulo, nato pa čez Jadransko morje v Italijo. Kam bo odpotoval sedaj?

Sporočilo za javnost (pdf)

Za izjemno prijaznost in terensko pomoč se najlepše zahvaljujemo Urmasu Sellisu, Szabolcsu Soltu, Petru Őzeju in Eniko Anni Tamas. Skupna skrb za dobrobit ene same ptice je v Frančkovem primeru daleč presegla državne meje!

Evropski dan opazovanja ptic 2014

29. 9. 2014, Sporočila za javnost

Te dni bo na milijone ptic selivk zapustilo Evropo in odletelo proti svojim prezimovališčem v Afriki. Na svoji tisoče kilometrov dolgi poti se bodo soočile z mnogimi nevarnostmi.
foto: Tomas Belka

BirdLife International že 21. leto zapored vabi ljudi po vsej Evropi, da ob Evropskem dnevu opazovanja ptic 4. in 5. oktobra 2014 izkoristijo priložnost in spoznajo osupljivi svet ptic in njihovih selitev. Tovrstno osveščanje izvajamo tudi v Sloveniji, kjer BirdLife International zastopa Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Selitev ptic – spektakularni naravni pojav

Ptice selivke ne poznajo meja. Mnoge med njimi so ogrožene in le globalno prizadevanje za njihovo varstvo lahko ustavi njihovo izumiranje. Ključnega pomena za preživetje selivk so postajališča na njihovi selitveni poti, predvsem mokrišča, kjer se lahko nahranijo in odpočijejo. Selivke pa lahko v teh dneh opazujemo tudi v mestnih parkih. Lani smo ob tej priložnosti v Sloveniji organizirali 8 dogodkov, pri opazovanju je sodelovalo 164 opazovalcev in skupaj smo opazili skoraj 12.000 ptic!

Letošnji Evropski dan opazovanja ptic bo potekal naslednji konec tedna

Tudi letos bomo ob Evropskem dnevu opazovanja ptic v različnih krajih po Sloveniji pripravili opazovalne točke in izlete, na katerih boste lahko pokukali skozi teleskop in opazovali ptice, prostovoljci z društva pa vam bodo ob tem povedali še kaj več o pticah in njihovih selitvah.

Vabimo vas, da nas v soboto 4. in nedeljo 5. oktobra 2014 obiščete na naslednjih točkah ter sodelujete pri opazovanju ptic:

Sobota, 4. oktober 2014:

Murska Sobota: Spoznavanje vodnih ptic na Soboški kamenšnici – izlet
Dobimo se ob 9. uri na parkirišču pri gramoznici. Za izlet se prijavite na gregor.domanjko@gmail.com.
Maribor: Opazovanje ptic na reki Dravi – izlet
Dobimo se ob 9. uri pri Studenški brvi na levem bregu reke Drave.
Ljubljana: Informativna stojnica v Ljubljani na tržnici Center – med 9. in 12. uro

Nedelja, 5. oktober 2014:

Koper: Naravni rezervat Škocjanski zatok – Opazovalna točka bo med 10. in 13. uro
Murska Sobota: Opazovanje ptic na Ledavskem jezeru – izlet
Dobimo se ob 8. uri pri trgovini Volf v Kraščih.
Maribor: Opazovanje ptic v Mestnem parku Maribor – izlet
Dobimo se ob 9. uri pred mestnim akvarijem Maribor.
Novo Mesto: Izlet in obročkanje ptic v Zdravcih – izlet
Dobimo se ob 8. uri pri gostilni Gruntar v Zburah.
Ljubljana:
Spoznavanje ptic ob Koseškem bajerju
Opazovalna točka bo med 9. in 12. uro. Voden obhod po učni poti bo ob 10. in 12. uri
Spoznavanje ptic v parku Tivoli
Opazovalna točka bo med 9. in 12. uro. Izlet: Dobimo se ob 9. uri na parkirnem prostoru pred kopališčem v Tivoliju.

Podrobnosti o dogodkih si lahko preberete v Napovedniku.

Sporočilo za javnost (pdf)

Izvedbo dogodkov v Ljubljani sofinancira Mestna občina Ljubljana
Izvedbo dogodka v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok sofinancira Mestna občina Koper.
Izvedbo dogodka ob Ledavskem jezeru na Goričkem podpira Javni zavod Krajinski park Goričko.

Zakaj bi Evropski parlament moral preprečiti Jean-Claude Junckerjeve načrte za spodkopavanje politike varstva okolja v EU?

16. 9. 2014, Sporočila za javnost

Vodilne svetovne okoljevarstvene organizacije, ki delujejo na nivoju Evropske unije (Green 10)*, so zaskrbljene zaradi načrtov novega predsednika Evropske komisije, gospoda Jean-Clauda Junckerja. Nova sestava Evropske komisije, predlagani dokumenti o novem poslanstvu komisije in izbira novih komisarjev razkrivajo resno zmanjšanje skrbi za okolje in krnitev zavez EU do trajnostnega razvoja, učinkovite rabe naravnih virov, varstva biotske pestrosti, kakovosti zraka in podnebnih ukrepov.

Sporočilo za javnost, 16. 9. 2014
Za takojšnjo objavo

Z zmanjšanjem skrbi za okolje in krnitvijo naštetih zavez bi izdali tudi interese in želje državljanov EU, saj ima večina močno razvit čut do okolja. Raziskava (416), ki jo je 8. septembra 2014 izvedel Eurobarometer, je pokazala, da kljub gospodarski krizi kar 95 % od 28.000 anketiranih državljanov EU čuti, da je varstvo narave zanje osebno pomembno. Velika večina anketiranih državljanov tudi meni, da bi se moralo na tem področju storiti več. To nakazuje, da večina evropskih državljanov podpira evropsko okoljsko zakonodajo in želi njeno učinkovitejše izvajanje.

Kaj lahko stori Evropski parlament?

Evropski parlament mora odločno zavrniti načrte novega predsednika Evropske komisije, saj bi ti lahko resno ogrozili tri desetletja evropskih prizadevanj za bolj zdravo in boljše okolje, in to brez demokratične razprave.

Parlament mora zahtevati najmanj naslednje:

Vzpostavi naj se mesto podpredsednika za trajnostni razvoj;
Podpredsednico za »Energijsko unijo« Alenko Bratušek naj se poviša v podpredsednico za »Podnebne ukrepe in Energijsko unijo«;
Zagotoviti je potrebno, da se varstvu okolja povrne dogovorjena prioritetnost;
Odpravijo naj se konflikti interesov, posebej v primeru španskega komisarja za podnebje in energijo, ki je povezan z naftnim lobijem.

Ključne težave, ki se kažejo pri novi EU Komisiji, predstavljeni 10. septembra 2014:

Prvič v 25 letih Evropska unija ne bo imela samostojnega komisarja za okolje;
Videti je, da je trajnostni razvoj izginil s seznama prednostnih nalog EU;
Bodoče naloge Komisarja za okolje, pomorstvo in ribištvo so v celoti usmerjene v deregulacijo ter v zniževanje nivoja varstva okolja in narave;
Zdravje ljudi se izpostavlja nevarnosti, saj naj bi pristojnost za kemikalije in pesticide iz Generalnih direktoratov za okolje in zdravstvo prenesli na Generalni direktorat za podjetništvo;
Združevanje podnebne problematike z energetiko in podrejenost pristojnega komisarja podpredsednici za energijsko unijo zelo verjetno pomeni, da bodo podnebni ukrepi podrejeni tržnim interesom energetike;
Izbira Komisarja za podnebje in energijo, ki ima v lasti delnice v naftni industriji, kaže na jasen konflikt interesov.

Sporočilo za javnost DOPPS (pdf)

Več podrobnosti:
Sporočilo za javnost skupine Green 10 (izvirnik v angleškem jeziku) (pdf)

Kontaktna oseba:
Tomaž Jančar, Varstveni ornitolog
DOPPS – BirdLife Slovenija
tomaz.jancar@dopps.si; 041 750 275

* WWF, Greenpeace, BirdLife, CAN – Climate Action Network, Friends od the Earth, CEE Bankwatch Network, EEB – European Environmental Bureau, HEAL, TE – Transport & Environment, Friends of the Earth Europe.

Zaključil se je Mladinski ornitološki tabor Goričko 2014

6. 7. 2014, Sporočila za javnost

Udeleženci MOT Goričko 2014, foto: Tomaž Mihelič

V Krajinskem parku Goričko je med 26.6. in 2.7.2014 potekal Mladinski ornitološki tabor (MOT) Goričko 2014. Udeležilo se ga je 24 otrok iz vse Slovenije, starih 10-15 let, ter 9 mentorjev in somentorjev.

Na taboru je delovalo šest skupin, ki so raziskovale ptice Goričkega:

Skupina za zlatovranko je spremljala gnezditev te karizmatične vrste, ki je v Sloveniji zadnjih 9 let veljala za izumrlo gnezdilko, letos pa je ponovno gnezdila na Goričkem. Popisovali so njen prehranjevalni habitat, izbor prež in prehrano. Zlatovranke so lovile na travnikih, redkeje njivah, mladičem pa so nosile bramorje, poljske murne in velike kobilice.
Skupina za smrdokavro je na gnezdo upkaša, kot to vrsto poznajo na Goričkem, namestila kamero in beležila plen, ki so ga starši prinašali mladičem, hkrati pa tudi beležila njihova prehranjevališča. Hrano mladičev so sestavljale različne ličinke in bramorji.
Skupina za hribskega škrjanca je podrobno pregledala SV del Goričkega med Markovci in Dolenci ter skušala odkriti čim več teh značilnih pevk mozaične kmetijske krajine. V polmeru 100 m od najdenih škrjancev so popisali njegov habitat. Žal je videti, da je številčnost hribskega škrjanca na Goričkem v zadnjih 15 letih zelo upadla.
Skupina za rjavega srakoperja je raziskovala prehranjevalni habitat in izbor prež te na Goričkem še dokaj pogoste vrste. Rjavega srakoperja so popisovali na ploskvah severno od Ledavskega jezera ter na SV Goričkega, podatke o izboru prež in prehranjevalnega habitata pa so pridobili tudi od drugih skupin.
Skupina za pregled gnezdilnic je preverila zasedenost gnezdilnic, postavljenih v letih 2011-2014 za smrdokavro in velikega skovika. Na dve odkriti gnezdi velikega skovika so namestili kameri in tako ugotavljali, kakšen plen nosijo starši mladičem. Tega so predstavljali predvsem bramorji in različne velike kobilice.
Skupina za pregled naravnih dupel je popisovala dupla v visokodebelnih sadovnjakih na izbranih ploskvah. Od več kot 1000 pregledanih dreves je bilo le 80 takšnih, ki so imela dupla, od tega pa so bila zaradi poznega datuma le tri aktivna. V njih so bila gnezda smrdokavre, velikega skovika in vijeglavke. Zaskrbljujoča je ugotovitev, da ponekod domačini dupla zapirajo s cementom, ilovico ali celo pur-peno.

Upoštevajoč dejstvo, da se kar tri ogrožene gnezdilke Goričkega prehranjujejo z bramorji (smrdokavra, zlatovranka in veliki skovik), se nam zdi pomembno, da domačine Goričkega pozovemo, naj na svojih kmetijskih površinah ne uporabljajo strupa proti bramorjem, saj je ta izredno nevaren tudi za ptice!

Na zaključni predstavitvi v sredo, 2. julija 2014, so otroci na OŠ Grad, kjer so v času tabora tudi bivali, približno 30 gostom predstavili rezultate svojega dela, s čimer so prispevali k širjenju znanja in osveščanju na področju ptic in naravovarstva. Tabor je bil organiziran v okviru projekta Upkač (OP-SI-HU 2007-2013), sofinanciranega s strani Evropske unije, Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter Mestne občine Ljubljana.

Več informacij o taborih DOPPS in podrobno poročilo o delu raziskovalnih skupin v zavihku "24. Tabor".

Sporočilo za javnost (pdf)

Mladinski ornitološki raziskovalni tabor na Goričkem

19. 6. 2014, Sporočila za javnost

Vabimo vas, da se nam pridružite na zaključni predstavitvi dela na taboru, ki bo v sredo, 2. julija 2014, ob 16. uri v prostorih Osnovne šole Grad, Grad 172 e, 9264 Grad.

Mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki ga organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), bo letos potekal na Osnovni šoli Grad na Goričkem.

Letos je tabor vključen v projekt »UPKAČ« (OP SI-HU 2007-2013). Na taboru bo sodelovalo štiriindvajset udeležencev iz vse Slovenije. Delo bo potekalo v šestih skupinah, ki jih bodo vodili mentorji, izkušeni ornitologi. Vsaka skupina se bo posvetila svoji raziskovalni tematiki na območju Goričkega. Proučevali bomo smrdokavro, velikega skovika, hribskega škrjanca, rjavega srakoperja, pregledovali bomo gnezdilnice in naravna dupla v visokodebelnih sadovnjakih. Ob koncu tabora bodo mladi ornitologi analizirali dobljene podatke ter rezultate svojega dela predstavili javnosti, s čimer bodo prispevali k širjenju znanja in osveščanju na tem področju.

Veselimo se srečanja z vami!

Vabilo (pdf)

Odprtje nove učne poti ob Koseškem bajerju

2. 6. 2014, Sporočila za javnost

V četrtek, 5. junija 2014, ob 11:30 uri Vas vabimo na odprtje nove učne poti ob Koseškem bajerju.

Naravoslovna učna pot zajema pet osrednjih točk, na katerih bodo obiskovalci ob pomoči informacijskih tabel izvedeli več o prebivalcih Koseškega bajerja in pomenu tamkajšnjih Življenjskih okolij.

Učno pot bo svojemu namenu predal gospod Zoran Jankovič, župan Mestne občine Ljubljana, nato pa se bomo po učni poti sprehodili skupaj z avtoricama Tanjo Šumrada in Evo Vukelič.

Prijazno vabljeni!

Vabilo na otvoritev nove učne poti ob Koseškem bajerju (pdf)

DOPPS poziva Evropsko komisijo

15. 4. 2014, Sporočila za javnost

DOPPS je danes na Evropsko Komisijo v Bruslju naslovil uradno pritožbo zaradi naglega upadanja travniških ptic v Sloveniji. Upadanje populacij ptic je posledica uničujočega sistema kmetijskih subvencij.

Travniški habitati in travniške vrste ptic spadajo med najbolj ogrožene. Kljub temu, da jih varuje Ptičja direktiva naglo upadajo marsikje po Evropi. Zaradi tega so v partnerstvu za varstvo ptic BirdLife sklenili opozoriti Evropsko Komisijo, da ukrepa proti državam članicam, ki svojih obvez glede varstva narave ne jemljejo resno. Danes sta sočasno uradne pritožbe na Komisijo poslala slovenski in nemški BirdLife partner, DOPPS in NABU.

V Sloveniji travniške vrste ptic, kot so kosec, poljski škrjanec in veliki strnad, dramatično upadajo po vsej državi. Posebej zaskrbljujoče je, da strmo upadajo tudi v območjih Natura 2000, ki so namenjena ohranjanju prav teh ptic.

Od leta 2008 do 2013 so populacije travniških vrste v Sloveniji upadle za 33 %, za tretjino v samo 5 letih! Na Ljubljanskem barju je populacija kosca upadla za 60 %, populacija repaljščice pa je od leta 1994 zrušila za več kot 80 %. Podobno je na Goričkem, tam so v 15 letih populacije velikega skovika in smrdokavre upadle za več kot 75 %. Ornitologi ocenjujejo, da sta vrtni strnad in veliki škurh v Sloveniji na robu izumrtja.

Skupni imenovalec vsem tem žalostnim zgodbam je uničujoča kmetijska politika. Država s sistemom kmetijskih subvencij kmete usmerja v intenziviranje travnikov in v preoravanje travnikov v njive. Tako se je v 10 letih med 2000 in 2010 površina trajnih travnikov in pašnikov v Sloveniji zmanjšala za 7,3 %, v istem času pa so se najbolj intenzivni, štiri in večkosni travniki povečali za 29 %.

Da bi spodbudila kmete k naravi prijaznemu gospodarjenju Evropska Unija namenja velika sredstva. Samo v obliki kmetijsko-okoljskih ukrepov je bilo kmetom v Sloveniji v letih 2007-2012 izplačano 188 milijonov evrov. Tri četrtine od tega denarja je prišlo iz proračuna Evropske unije. A ta denar je bil porabljen slabo: za spodbujanje pticam prijaznega gospodarjenja s travniki je bilo izplačanega komaj 0,12 milijona evrov.

Kmetijsko-okoljski ukrepi so priložnost predvsem za male kmete, katerim marsikje po Evropi predstavljajo pomemben delež prihodkov. Tako npr. kmet na Poljskem za hektar travnika v območju Natura 2000, če ga upravlja pticam prijazno, prejme več kot 700 € letno. V Sloveniji pa je obljubljeno plačilo tako majhno, da komaj pokrije stroške.

Te dni na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje za zaprtimi vrati potekajo intenzivna pogajanja o razdelitvi več 100 milijonskega kmetijsko-okoljskega kolača v letih 2014-2020. Ministrstvo ima priložnost, da s temi sredstvi, ki jih za namene varstva okolja zberejo evropski davkoplačevalci, podpre male kmete in hkrati svoje obveznosti glede ohranjanja narave. Ni nam znano, če imajo mali kmetje na teh pogajanjih svojega predstavnika. Varstvenikom narave pa so vrata zaprta.