Veliki uharici na Krasu se obetajo boljši časi

Na Krasu je letos potekalo že 25. skupinsko štetje velike uharice, naše največje in ogrožene sove. Dogodek, na katerem se vsako leto zbere več kot 100 popisovalcev, ki sinhrono popisujejo veliko uharico, zaradi uharičinega lokalnega imena »gugo«, imenujemo Gugalnica. Rezultati letošnjega popisa so rekordni!

Na Gugalnici, ki je potekala 3. marca 2023, se je zbralo več kot 160 udeležencev. Skupaj smo uspeli popisati 14 teritorijev velike uharice, kar je največ doslej. Popis je potekal sinhrono, z razdelitvijo udeležencev po celotnem območju Krasa, kar omogoča odlično izvedbo štetja in preprečuje podvajanje štetij.

Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog DOPPS, ki popis koordinira že od samega začetka, je ob tem povedal: »Izredno sem vesel, da smo ob srebrni obletnici zabeležili tudi najboljši rezultat. To je dokaz, da vztrajna prizadevanja za varstvo vrste začenjajo delovati in da se to že kaže tudi na populaciji.«

Velika uharica. Foto: Tomaž Mihelič

Velika uharica je izjemno redka in ogrožena vrsta v Sloveniji. Populacija šteje vsega 150 gnezdečih parov, najbolj pa jo ogrožata vznemirjanje na gnezdiščih in nevarni srednje napetostni električni vodi.

Znotraj petletnega kohezijskega projekta Za Kras, kjer smo pri varstvu velike uharice sodelovali s Parkom Škocjanske jame (PŠJ) in Elektrom Primorska (EP), smo se osredotočili na uveljavitev mirnih con okrog njenih gnezdišč in sanacijo za vrsto smrtonosnih električnih vodov. Uspelo nam je izolirati več kot 1250 nevarnih drogov in v parku Škocjanske jame odkupiti zemljišča v mirnih conah.

Rezultati se presegli pričakovanja, saj so se samo na območju ukrepov izoblikovali kar štirje novi teritoriji velike uharice. To kaže na veliko učinkovitost varstvenih ukrepov, kadar so ti izpeljani pravilno in ciljno, obenem pa opozarja na nujnost izvedbe le-teh tudi na drugih območjih.

Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame, je ob zaključevanju projekta Za Kras povedal: »Koristnost projekta ob zaključku ocenjujemo po doseženih konkretnih rezultatih in že sedaj je jasno, da so ukrepi, vpeljani v okviru projekta Za Kras, dosegli želene rezultate. Evropska sredstva so bila porabljena smiselno, pozitivne posledice pa se bodo poznale še vrsto let. Veseli in ponosni smo, da je PŠJ lahko del te zgodbe o uspehu.«

Tudi na Elektro Primorska so zadovoljni z rezultati. Žarko Cerkvenik, vodja EP Sežana, je povedal: »Na Elektro Primorska se zavedamo, da z umeščanjem naših energetskih naprav v prostor vplivamo tudi na življenje velike uharice in drugih ptic. Zato smo v projektu Za Kras prepoznali priložnost, da tudi Elektro Primorska pripomore k ohranjanju te redke ptice in se z veseljem odzvali s sodelovanjem v projektu. Izolirali smo 1252 drogov, kar predstavlja okvirno 100 km daljnovodov napetostnega nivoja 20 kV. Zelo smo veseli in ponosni, da smo skupaj dosegli tako dobre rezultate. Dosegli smo praktično dvojni učinek, elektroenergetsko omrežje, ki je sedaj varnejše za ptice in kvalitetnejšo dobavo električne energije našim odjemalcem.«

Na DOPPS smo zaradi ogroženosti velike uharice že pred leti pričeli z akcijo Varuhi velike uharice, kjer z množico prostovoljcev bdimo nad stanjem populacije in grožnjami, ki jih ima vrsta v prostoru. Akcija omogoča, da se lahko ciljno usmerjamo na gnezdišča v težavah. Naša prizadevanja, predvsem na odpravljanju vznemirjanja na gnezdiščih in reševanja problema elektrokucije na daljnovodih, so že obrodila sadove, kar se odraža na celotni populaciji. V Sloveniji tako letno spremljamo 130 gnezd velike uharice in če se bodo prizadevanja nadaljevala, se vrsti obetajo boljši časi.

Uporaba svinčenega streliva v mokriščih v Evropski uniji končno prepovedana!

Od danes, 15. 2. 2023, velja splošna prepoved uporabe svinčenega streliva v mokriščih v vseh 27 državah Evropske unije, kot tudi na Islandiji, Norveškem in v Lihtenštajnu. Evropski zakon stopa v veljavo po dveh letih prehodnega obdobja, ki so bila namenjena pripravam na spremembo.

Žlicarica. Foto: Jure Novak

Svinčeno strelivo (šibreni naboji) je sestavljeno iz stotine svinčenih kroglic (šiber), katere lovci izstrelijo iz pušk šibrenic med lovom na ptice in druge male živali. Strokovnjaki ocenjujejo, da lovci ob uporabi tovrstnega streliva letno onesnažijo evropska mokrišča z več kot 4000 tonami svinca, kljub temu, da na trgu obstajajo cenovno dostopne in varnejše alternative.

Svinčeno strelivo je še posebej nevarno za vodne ptice. Številne namreč redno požirajo zrna peska ali kamenja, saj jim v posebnem želodcu pomagajo mleti hrano in izboljšajo prebavo trše hrane, kot na primer semen. Ptice zrna peska zamenjajo s svinčenimi šibrami in se posledično z njimi zastrupijo.

Zaradi posledic zastrupitve s svincem v Evropi letno umre približno en milijon vodnih ptic, ki so z uveljavitvijo zakona sedaj varne pred mučno smrtjo.

Prepoved uporabe svinčenega streliva v mokriščih bo hkrati zmanjšala posredno zastrupitev številnih ujed, ki se s svincem pogosto zastrupijo med prehranjevanjem z vodnimi pticami, ki so šibre že zaužile.


Partnerstvo BirdLife International se je za prepoved strupenega streliva borilo več kot 20 let. Na žalost sprejeta zakonodaja ne pokriva vseh površin, le mokrišča in 100 metrski varovalni pas okoli njih. Svinčeno strelivo se tako še zmerom lahko uporablja med drugimi oblikami lova in med športnim streljanjem na prostem. Prav tako se svinec še vedno lahko uporablja za uteži in vabe pri ribolovu.

Vendar tudi to se lahko kmalu spremeni! Evropska agencija za kemikalije pripravlja drugi paket omejitev, ki predvideva popolno prepoved svinčenega streliva in ribolovnih uteži ali vab. Partnerstvo BirdLife International se bo še naprej zoperstavljalo orožarskemu in lovskemu lobiju in preprečevalo zastrupljanje evropskega okolja.


Več si lahko preberete na spletni strani BirdLife International

Letos v Sloveniji gostimo milijonsko jato pinož

Pinoža je vrsta ptice iz družine ščinkavcev, ki na območju Evrope gnezdi v Skandinaviji in se čez zimo odseli v južnejše predele Evrope. Na prezimovanju se pogosto združujejo v ogromne jate, ki med preleti kot temni oblaki prekrijejo nebo. V letih močnega obroda bukve in smreke, lahko take jate opazujemo tudi v Sloveniji. Večji del zime preživijo kar na istem območju, kjer je žira in storžev v izobilju.

Po štirih letih smo letos v Sloveniji ponovno priča veličastnemu dogodku – gostimo namreč milijonsko jato pinož. Nazadnje je 2-5 milijonska jata pri nas prezimovala v zimi 2018/19. Takrat so prenočevale v gozdu blizu kraja Polšnik, letos pa so za svoje prenočišče izbrale gozd v bližini vasi Bočna.

Iz Evrope največ podatkov o tako številčnih jatah prihaja iz Švice, v Sloveniji pa se ta izjemnem dogodek zgodi enkrat do dvakrat na desetletje.

V iskanju prenočišča pinož

Malo po novem letu je na DOPPS-ov ornitofon prispelo več klicev, ki so poročali o velikih jatah ptic, ki so ob večeru letele iz Savinjske doline v smeri Gornjega Grada. Takoj smo vedeli, da gre za pinože, ni pa bilo poznano kje naj bi prenočevale.

Naš član Maks Sešlar se je zato odločil, da gre na teren, najde njihovo prenočišče in tako ugotovi, za kako veliko jato pinož sploh gre.

Jata pinož. Foto: Pia Höfferle

»Takoj po Januarskem štetju vodnih ptic sem se s kolegom Luko Boninom in očetom odpravil na iskalno akcijo. Prvih nekaj jat, ki so štele več kot 100 osebkov, smo našli na Vranskem in jim sledili vse do Šmartnega ob Dreti. Tam nas je prehitela tema, zato smo o smeri njihovega leta začeli spraševati domačine, ki so vedno kazali proti Gornjem Gradu.

Naslednji dan se je iskanje nadaljevalo, tokrat v bližini kraja Bočna. Par kilometrov proti Florjanu pri Gornjem Gradu so jate pinož spremenile smer in poletele proti vzhodu ter nas pripeljale do božanskega pogleda na ogromno jato ptic, ki je vijugala pred tamkajšnjim gozdom in se izmikala številnim ujedam, ki so jih skušale upleniti. Ob tem veličastnem razgledu, smo obstali in jih občudovali vse do teme. V gozd je priletavalo vse več pinož, ki so zapolnile gole veje dreves namesto listov. Ocenili smo, da jato združuje malo manj kot milijon osebkov.«

Maks Sešlar, član DOPPS

Oglejte si posnetek tega spektakularnega dogodka (spodaj)

Video: Tomaž Mihelič

#Ptice okoli nas bomo preštevali tudi v letu 2023

Tudi letos vas vabimo, da skupaj z nami preštevate ptice okoli naših domov. Podatki o pogostejših vrstah ptic v naseljih so zelo pomembni za njihovo dolgoročno varstvo, vi pa ste naš najboljši popisovalec. Povabite k opazovanju ptic tudi vaše najbližje in spoznajte čudovite ptice, s katerimi si delimo dom.

KAKO LAHKO SODELUJEM V AKCIJI PTICE OKOLI NAS?

Se vam zdi zamisel enkratna, vendar ste skeptični, ker ptic ne poznate dobro? Brez skrbi, za vas smo pripravili nekaj kratkih napotkov in gradiv, ki vam bodo pomagali pri določanju ptic, kot tudi pri beleženju podatkov. Sedaj pa res več ni izgovora, da ne bi skupaj preštevali ptic, kaj ne? Gremo v akcijo!

Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2023 potekala od ponedeljka, 23., do nedelje, 29. januarja. V tem tednu si vzemite pol ure časa in opazujte ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici doma ali šole, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic).

Svoja opazovanja nam nato sporočite do konca februarja prek e-obrazca.


Prisrčno vabljeni, da svoje utrinke z opazovanj delite z nami! Prosimo vas, da jih pošljete na ursa.gajsek@dopps.si.


KAJ JE POTREBNO ZA SODELOVANJE?

V okviru akcije Ptice okoli nas lahko opazujete ptice na krmilnici.
Foto: Simon Kovačič

Za sodelovanje potrebujete pol ure časa, nekaj dobre volje in priostreno oko in/ali ušesa. Priporočamo tudi uporabo kakšnega priročnika, beležke in daljnogleda, vendar bo tudi brez tega šlo. Vse je odvisno od tega, kako se na sodelovanje pripravite. Prav s tem namenom smo za vas pripravili nekaj pripomočkov, ki vam lahko olajšajo prepoznavanje in beleženje ptic.

Priročnik za prepoznavanje ptic vam omogoča, da s pomočjo ilustracije in kratkega opisa lažje prepoznate ptico, ki jo opazujete. V letu 2016 smo na društvu izdali novo, dopolnjeno izdajo legendarnega malega priročnika Ptice Slovenije. Če ptice opazujete v skupini ali na krmilnici si lahko pomagate s plakatom Ptice okoli nas, kjer so predstavljene vse naše pogostejše vrste ptic.

Ptice Slovenije – mali priročnik (pdf)

Plakat Ptice okoli nas (pdf)

Beležka je osnovni in zelo pomemben pripomoček, saj brez nje hitro pozabimo katere vrste in koliko osebkov smo opazovali. Pomagate si lahko tudi z letakom Ptice okoli nas, kjer so s fotografijami predstavljene naše pogostejše vrste, k njim pa lahko zapištete tudi število opazovanih osebkov, kar vam olajša beleženje podatkov. Elektronsko verzijo najdete na spodnji povezavi, fizični izvod pa si lahko zagotovite v pisarni društva v Ljubljani in Kopru ter na društvenih dogodkih.

Letak Ptice okoli nas (pdf)


KJE LAHKO IZVEM VEČ?

Že ob prvem opazovanju in spoznavanju ptic se vam bo najverjetneje porodilo mnogo vprašanj. Na naši spletni strani smo vam pripravili mnogo vsebin, kjer lahko pobrskate za odgovori. Priporočamo predvsem brskanje po zavihku Opazovanje ptic in Pomagajmo pticam in naravi, kjer najdete tudi zavihek Ptice okoli nas. Veliko odgovorov lahko najdete tudi v društvenih publikacijah, ki so v elektronski obliki dostopne v zavihku Publikacije.

Ptice okoli nas (pdf)

Spletno predavanje “Hranjenje ptic pozimi”

Lansko leto smo za ogrevanje pripravili spletno predavanje z naslovom Hranjenje ptic pozimi. Predavatelj Rok Lobnik je predstavil pogostejše vrste ptic okoli naših domov in ob krmilnici, hkrati pa povedal tudi več o pravilnem hranjenju ptic pozimi.

Vabljeni k ogledu videa (spodaj).

Katere so bile najštevilčnejše #Ptice okoli nas v letu 2022?

Zadnji teden januarja že tradicionalno preštevamo ptice, ki se zadržujejo v bližini naših domov. V letu 2022 smo jih s skupnimi močmi našteli kar 13.821, pripadajočih 73 vrstam. Vas zanima, katerih je bilo največ?

Domači vrabec vztraja na prvem mestu

Najštevilčnejša vrsta je bil ponovno domači vrabec, ki na vrhu kraljuje že vsa leta akcije. Našteli smo jih kar 2085. Letos je njegov prestol resno ogrozila siva vrana, ki jo je od vrha ločilo le 13 opazovanih osebkov (opazovanih je bilo 2072 osebkov). Na tretjem mestu se je letos znašla velika sinica s 1371 opazovanimi osebki. Vse tri vrste so po številu opazovanih osebkov sestavljale 40 % vseh opazovanih ptic.

Trem najštevilčnejšim so sledili domači golob, poljski vrabec, ščinkavec, lišček, plavček, kos in sraka.

Zanimivost

Se spomnite, kako smo v letu 2021 opazovali nenavadno veliko število čižkov? Takrat so se prvič zavihteli med deset najštevilčnejših vrst, končali na 4. mestu in prehiteli celo veliko sinico. Letos ponovno niso bilo zelo številčni in v primerjavi s preteklimi leti (z izjemo leta 2021) zastopani v približno enakem odstotku.

Kaj se je zgodilo v letu 2021?

Bili smo priča manjšemu vpadu vrste iz severnih in vzhodnih krajev Evrope, podobno, kot smo kdaj v preteklosti temu lahko priča v primeru pinož. Slednje smo ugotovili prav s pomočjo podatkov akcije Ptice okoli nas, kar je posebej navdušujoče. Ljubiteljska znanost deluje!

Tabela: Zanimive vrste ptic, preštete v akciji Ptice okoli nas v letu 2022 in njihovo število
VRSTA ŠTEVILO
planinska kavka (Pyrrhocorax graculus) 40
veliki žagar (Mergus merganser) 17
kostanjevka (Aythya nyroca) 12
mala uharica (Asio otus) 10
bela štorklja (Ciconia ciconia) 4
srednji detel (Dendrocoptes medius) 3
kozača (Strix uralensis) 3
pepelasti lunj (Circus cyaneus) 1
krekovt (Nucifraga caryocatactes) 1

Rezultati akcije Ptice okoli nas v letu 2022 (pdf)


Akciji Ptice okoli nas se je pridružilo veliko otrok. Foto: Ana Zornik

Akcija Ptice okoli nas je v letu 2022 združila 892 opazovalcev. Še posebej nas veseli, da je med nami veliko otrok, ki se akciji pridružijo v šoli. Letos je bilo takšnih 639 iz 23 različnih osnovnih šol in vrtcev. Ptice so najbolj pridno preštevali v Vrtcu Lenart (183 sodelujočih), Vrtcu Tezno Maribor (70 sodelujočih), OŠ Gustava Šiliha Velenje (60 sodelujočih), OŠ  Ledina (49 sodelujočih) in Strokovni gimnaziji ŠC Kranj (41 sodelujočih).
Zahvaljujemo se vsem, predvsem pa vzgojiteljem in profesorjem, ki so mlade spodbudili k opazovanju ptic.


Ptice okoli nas bomo preštevali tudi v letu 2023

Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2023 potekala ob ponedeljka, 23. do nedelje, 29. januarja. V tem tednu si enkrat vzemite pol ure časa in opazujte ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici doma, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). Svoja opazovanja nam nato sporočite do konca februarja preko e-obrazca, ki ga najdete na spletni strani ptice.si, kjer najdete tudi vse dodatne informacije in gradiva (letak, plakat), ki vam bodo v pomoč pri opazovanju.

Letos v Sloveniji prezimuje največ štorkelj kadarkoli

V zadnjih letih v Sloveniji tudi pozimi opažamo vse več belih štorkelj. Pojav, ki je še pred dvajsetimi leti veljal kot nekakšna »anomalija« sedaj postaja že pravi običaj. Letos smo opazili že 12 prezimujočih štorkelj in sicer v Ivančni gorici, Slovenskih Konjicah, Dolenjem jezeru, Logatcu in okolici Pragerskega ter Rač. 

Do letošnje zime je največ belih štorkelj v Sloveniji prezimovalo v zimi 2014/15, ko smo zabeležili 10 prezimujočih osebkov.
Podatki so zbrani sporadično, kar pomeni, da obstaja verjetnost, da je v katerem letu prezimoval kakšen osebek več. Če imate podatek o opažanju za preteklo leto, bomo zelo veseli vaše informacije.

Po znanih podatkih, je bila prva prezimujoča bela štorklja v Sloveniji registrirana leta 1973. Od takrat pa do leta 2000 beležimo posamezna opažanja v obdobju povprečnih zim brez obilnih in dolgotrajnih snežnih padavin.

Po letu 2000 je prezimovanje v Sloveniji začelo postajati vse bolj »običajno«. Vsako zimo je prezimovala vsaj ena bela štorklja, v zadnjih letih pa število narašča. Izgleda, da so nekateri pari kar opustili selitev – npr. par v okolici Rač prezimuje že več let zapored.  


Ste opazili prezimujočo štorkljo?

Prosimo, da nam svoje opažanje sporočite na ursa.gajsek@dopps.si.

Sporočite nam lokacijo opažanja in obdobje prisotnosti štorklje na območju (gre za štorkljo, ki je ostala po gnezditveni sezoni ali je prišla pozneje). Veseli bomo tudi lokacije njenih zimskih prehranjevališč in kakšne fotografije.

Kot prezimujoče bele štorklje določimo tiste, ki so pri nas opazovane med 15. novembrom in 15. februarjem.


Prezimovanje v Sloveniji je boljša opcija kot selitev

Zaradi vse milejših zim v Evropi, ki so posledica globalnega segrevanja, lahko bele štorklje pri nas tudi pozimi najdejo dovolj hrane za preživetje. V milih in povprečnih zimah, ko tla niso prekrita s snežno odejo, nimajo težav z iskanjem hrane. Res je, da na »zimskem meniju« ni žuželk, dvoživk in plazilcev, ki jim sicer gredo čez leto zelo v slast, a imajo na voljo še veliko drugih »jedi«. Pozimi se več prehranjujejo z malimi sesalci, raki in ribami, tako kot denimo sive čaplje.

V Sloveniji tudi pozimi opažamo vse več štorkelj. Foto: Simon Kovačič

Razlog, da se nekatere populacije belih štorkelj ne selijo več je tudi prilagoditev na alternativne vire hrane. Bele štorklje zelo rade zahajajo na odprta smetišča, kjer se prehranjujejo praktično z odpadki. Populacija belih štorkelj v Španiji, ki gnezdi v bližini odprtega smetišča, se pravzaprav sploh ne seli več.

Tudi naše štorklje rade zahajajo na smetišča, sicer ne v Sloveniji, saj nimamo ogromnih odprtih smetišč, pač pa na selitveni poti in prezimovanju v Afriki, kar so nam pokazale naše raziskave selitvenih poti mladih belih štorkelj. Tudi v Nemčiji so ugotovili, da njihove štorklje niso preveč zahtevne glede »sonaravnosti« svojih prehranjevališč. Štiri od šestih štorkelj, vključenih v raziskavo, je skrajšalo svojo selitveno pot in prezimovalo na smetiščih v Maroku.

Milejše zime, kot posledica globalnega segrevanja in prilagoditev na alternativne vire hrane omogočajo boljše preživetje belih štorkelj, ki prezimujejo v Evropi. Ob zadostni količini hrane pozimi je verjetnost preživetja v Evropi večja, kot pa je med selitvijo, ki je energetsko zelo potratna in med katero so štorklje izpostavljene številnim nevarnostim.

 

Obeta se nam več naravi prepuščenih gozdov

V okviru akcije »Varuhi gozdnih specialistov« smo dosegli končni cilj in zbrali 45.000 evrov. Z zbranimi sredstvi bomo kupili gozd in ga vrnili naravi!

Ekipa Varuhov naravnih gozdov. Foto: DOPPS

Z akcijo »Varuhi gozdnih specialistov« smo na društvu pričeli 15. marca 2022. V prvi vrsti smo želeli opozoriti, da za ohranitev naših najbolj ogroženih gozdnih vrst ptic potrebujemo več naravi prepuščenih gozdov. Stanje populacij gozdnih specialistov je namreč alarmantno in brez tovrstnih ukrepov pri njihovem varstvu jih lahko izgubimo.

Na pomoč našim dragocenim gozdnim specialistom – koconogemu čuku, belohrbtemu detlu, divjemu petelinu, malemu muharju in črni štorklji, je priskočilo več kot 1000 zavednih in srčnih posameznikov ter številna podjetja. Akcijo so podprli tudi številni znani obrazi doma (Žiga Gabrovec, Lorella Flego, Tinkara Fortuna, Ninna Kozorog, Feri Lainšček, Dejan Obrez, Adi Smolar, Marko Soršak »Soki«,  Andrej Vilčnik) in v tujini (David Lindo, David Rothenberg).

V osmih mesecih smo s skupnimi močmi dosegli zastavljen cilj in zbrali 45.000 evrov za nakup gozda, ki ga bomo vrnili naravi. Nove gozdne površine, ki bodo izvzete iz gospodarjenja, bodo gozdnim specialistom omogočile boljše življenjske pogoje, s čimer bomo pomembno prispevali k njihovemu ohranjanju.

Na društvu že intenzivno iščemo primerne gozdne parcele

Na društvu že iščemo primerne gozdne parcelel za nakup. Foto: Tilen Basle

Predvsem si želimo kupiti 10 hektarjev sklenjenega gozda na območju, kjer je prisotna katera izmed ciljnih vrst gozdnih specialistov. V kolikor nakup sklenjene površine ne bo mogoč, pa bomo odkupili več (a ne več kot 5) gozdnih ekocelic, ki bodo izboljšale pestrost gozdov in gozdnim specialistom nudila mesta za gnezdenje, prehranjevanje in zatočišče.

O nakupu vas bomo obvestili. Informacija bo objavljena tudi na spletni strani www.gozdnispecialisti.si.


ZAHVALA

Vsem podpornikom akcije »Varuhi gozdnih specialistov« se iskreno zahvaljujemo za pomoč in podporo. K učinkovitemu varstvu narave lahko pristopimo le s skupnimi močmi, kar nam je tokrat uspelo z odliko! Veseli nas, da se Slovenci zavedamo pomembnosti naravnih gozdov in bomo skupaj naredili pomemben korak naprej pri ohranjanju le-teh in vrst, ki v njih prebivajo.

Evropski dan opazovanja ptic 2022

Evropski dan opazovanja ptic poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje. To je edinstvena priložnost za opazovanje številnih vrst ptic, ki se pri nas ustavijo in počivajo tekom naporne in nevarne selitve.

DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da izkoristite priložnost in spoznate osupljivi svet ptic in njihovih selitev. Največji dogodek zveze BirdLife International, bo letos potekal v soboto, 1. in nedeljo, 2. oktobra 2022. V lanskem letu smo skupaj z 41 partnerji iz vse Evrope na dogodke privabili več kot 28.000 obiskovalcev in skupaj našteli več kot 7 milijonov ptic.


Letošnji Evropski dan opazovanja ptic je prav poseben, saj skupaj z BirdLife družino obeležujemo 30. obletnico organizacije dogodkov. Prvi dogodki v sklopu Evropskega dneva opazovanja ptic so se odvili daljnega leta 1993 in organizirali smo jih tudi v Sloveniji. Vikend 9. in 10. oktobra 1993 smo skupaj z navdušenimi opazovalci ptic preživeli na štirih izletih in sicer na Zbiljsko, Šoštanjsko in Ptujsko jezero ter na Račke ribnike.


Glavni namen dogodkov je ljudem približati svet ptic in jih ozavestiti o potrebah ptic selivk na gnezdiščih, postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih ob Mediteranu in v Afriki. Tudi letos vas skupaj z več kot 30 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete dejstvom o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Organizirali bomo izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Ob letošnjem Evropskem dnevu opazovanja ptic 2022 (EuroBirdwatch22) vas hkrati lepo vabimo, da obiščete uradno Facebook stran EuroBirdwatch, kjer si lahko ogledate ali delite fotografije. Skupaj lahko pokažemo diverziteto dogodkov, ptic in ljudi v naravi vse od Azerbejdžana preko Norveške do Gibraltarja! Zelo veseli bomo tudi vaših lastnih fotografij in prispevkov, katere lahko z nami delite na Facebook strani EuroBirdwatch, DOPPS-BirdLife Slovenia ali jih pošljete na tilen.basle@dopps.si.


Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na več koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

Sobota, 1. oktober:

Izlet na Račke ribnike in zadrževalnik Medvedce

Opazovanje ptic v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Nedelja, 2. oktober:

Ornitološki izlet ob Rudniškem jezeru na Kočevskem

Ornitološki izlet ob Muri

Izlet na Ljubljansko barje

Gozdni specialisti potrebujejo tvojo pomoč

ALARM: V Sloveniji imamo bistveno premalo naravnih gozdov. Trend moramo obrniti, če želimo ohraniti najbolj ogrožene vrste ptic. Potrebujemo takojšnjo akcijo!

Slovenci se ponašamo z velikim deležem gozda, dober glas o naših gozdovih pa sega tudi v tujino. Žal pa imamo kljub veliki površini gozda ohranjenega le manj kot 1 % starega, naravnega gozda, ki ga najdemo le še v redkih gozdnih rezervatih. Prav ta je ključen za preživetje mnogih dragocenih živalskih vrst, katere lahko ohranimo le z odločnim ukrepanjem.

Trend želimo obrniti, zato smo na DOPPS pripravili akcijo, s katero želimo začeti gozd podarjati naravi. Sodeluje lahko prav vsak posameznik ali podjetje ter s tem pomaga ohraniti naše naravne gozdove in vrste, ki so odvisne od njih tudi za prihodnje generacije.

V zadnjem času v Sloveniji z gozdom gospodarimo vse bolj intenzivno. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se od leta 2004 v povprečju vsako leto odpira več kot 400 km novih gozdnih prometnic za spravilo lesa. Posledično z odpiranjem gozdov izgubljamo stare, naravne, še nedotaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi, naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Taki gozdovi, za katere je značilna velika količina odmrle lesne mase, nastajajo stoletja in nudijo zatočišče številnim dragocenim gozdnim organizmom, ki jim rečemo gozdni specialisti. Mednje sodijo številne vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane. Za njihovo ohranjanje je nujna učinkovita in takojšnja vzpostavitev novih naravi prepuščenih gozdov.

V okviru projekta Varuhi naravnih gozdov želimo zagotoviti večji delež naravi prepuščenih gozdov, zato bomo s pomočjo srčnih ljudi – varuhov, zbirali sredstva za nakup vsaj 10 ha gozda, ki ga bomo podarili oz. vrnili naravi. Vanj ne bomo posegali, prepustili ga bomo naravnemu razvoju in s tem ohranjali gozdne specialiste, kot so belohrbti detel, koconogi čuk, črna štorklja, divji petelin in mali muhar, ter številne druge gozdne organizme.

Prepričani smo, da znamo Slovenci narediti korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in pristopiti k varstvu najbolj ogroženih komponent biotske raznolikosti v njih.

Akcijo že podpirajo nekateri znani obrazi in ustanove. Podpri jo tudi ti! Obišči www.gozdnispecialisti.si in spoznaj, kako lahko pomagaš ohraniti naše naravne gozdove in ogrožene vrste v njih. 

 

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.