Osnutek dolgoročnega programa na zmanjševanje vpliva kormorana na ribje vrste v celinskih vodah

Kormoran (Phalacrocorax carbo)
Foto: Tomaž Mihelič

Društvo je poslalo pripombe na “Osnutek dolgoročnega programa na zmanjševanje vpliva kormorana na ribje vrste v celinskih vodah“.

Uvodoma z obžalovanjem in kritično ugotavljamo, da k pripravi osnovnega teksta in koncepta dokumenta nismo bili povabljeni, kljub temu, da smo stanovska organizacija slovenskih ornitologov, da delujemo v javnem interesu varstva narave in da se že leta dolgo s strokovnimi vsebinami vključujemo v upravne postopke, ki zadevajo kormorana. Sodelovali smo tudi pri delu strokovne skupine za sprejetje takšnega programa, dokler je delovala, vendar pričujoči osnutek ni nastal v okviru te skupine.

Ocenjujemo, da osnutek ne bo prispeval k rešitvi problematike, saj je sestavljen preveč na hitro in bolj ali manj z enostranskim upoštevanjem ribiških argumentov.

Osnutek dolgoročnega programa kormoran – pripombe DOPPS (pdf)

So kormorani dežurni krivci?

V DOPPS ne pristajamo na uvajanje enostranskih ukrepov plašenja in streljanja kormoranov in opozarjamo, da se odločbe za odstrel izdajajo nelegalno, argumentacija je enostranska z izkrivljenimi resnicami, plašenje in odstrel pa bosta imela močne negativne posledice na paleto nedolžnih vrst vodnih ptic, ki v času zimovanja v Sloveniji nimajo drugih zatočišč.

Zaradi enostranskega pristopa pri upravljanju z ribami v celinskih vodah nam je v Sloveniji povsem spodletelo pri zagotavljanju načel trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti. Trenutno upravljanje z ribjimi populacijami večinoma izključuje naravne komponente ekosistema, ki so predpogoj za njegovo delovanje, zaskrbljujoče pa je, da so predlagani ukrepi usmerjeni v akcije, ki bodo to stanje še poslabšali. Pojav kormorana kot naravnega plenilca v ekosistemu, ki je med ribičih povzročil kaos, nam jasno pove, da so začrtane smeri v sladkovodnem ribištvu napačne, zatorej je potreben resen razmislek o prenovi načina upravljanja in izboru upravljavcev, ki bodo znali z rekami upravljati celostno in v dobrobit širše družbe.

Dr. Primož Kmecl, vodja Varstveno ornitološkega sektorja je ob tem poudaril: »V iskanju družbenega konsenza pri vprašanju ribojedih ptic močno pogrešamo strokovne sogovorce na strani ribičev, ki bi bili sposobni argumentiranega dialoga. Stalno smo soočeni z izkrivljanjem resnic o domorodnosti kormorana, o njegovi domnevni množični gnezditvi ter škodljivosti in odvračanjem pozornosti od glavnih problemov ogroženosti rib v Sloveniji, kar seveda sproža močne dvome o sposobnosti in namerah trenutnih upravljalcev z ribami.«

Tudi vodilni slovenski ihtiologi poudarjajo, daj je ključen in najbolj uničujoč dejavnik ogrožanja rib v Sloveniji preseljevanje rib iz enega porečja v drugega in naseljevanje tujerodnih vrst, ki ga izvajajo prav trenutni upravljavci voda (Povž in sod. 2015). Med glavne grožnje spadajo še zajezitve, regulacije rek in onesnaževanje voda, medtem ko kormoran kot dejavnik ogrožanja ni prepoznan niti pri eni vrsti rib v Sloveniji. Se pa njegova pojavnost križa z ekonomskimi interesi ribičev in ribogojcev, zato je treba govoriti izključno o vplivu na gospodarstvo, ki pa še nikoli ni bil objektivno ocenjen.

Razsežnosti škode na ribjih populacijah in celotnem rečnem ekosistemu, ki so jo s svojim nestrokovnim upravljanjem naredili ribiči, so uničujoče in v velikih primerih nepopravljive. Ogromna sredstva so bila potrebna za reševanje soške postrvi, katere ogroženost leži povsem na plečih ribičev. Enaka usoda je doletela primorsko podust ter saveto, ki velja za izumrlo vrsto zaradi naseljevanja podusti iz črnomorskega porečja zgolj zaradi popestritve ribolova. Problem je še toliko bolj pereč, ker se tovrstna praksa pri upravljanju z ribami še vedno nadaljuje. Eden najbolj razvpitih primerov je naselitev jezerskih zlatovčic v Dvojno jezero v Triglavskem narodnem parku, s čimer so bile osiromašene prvine naše najvrednejše naravne dediščine. Problematika nekontroliranega naseljevanja postrvjega ostriža, ki smo ji trenutno priča, pa je javnosti popolnoma zamolčana, kljub temu da finančne posledice reševanja tovrstne problematike na koncu pogosto nosimo vsi davkoplačevalci.

2017_6_2_kormoran_TomazMihelic

Kormoran (Phalacrocorax carbo)
foto: Tomaž Mihelič

»Za slabo stanje z ribami v slovenskih rekah niso krivi kormorani – odgovornost za to bodo morali prevzeti predvsem upravljavci.«

Sporno je tudi pavšalno navajanje vpliva kormorana na gospodarske učinke ribištva. Avtohtone populacije najbolj izpostavljenih rib je pogosto nemogoče oceniti zaradi masovnega naseljevanja gojenih rib teh vrst, ki so neprilagojene na življenje v reki, hkrati pa se v naravno okolje vnaša različne parazite in patogene, ki vplivajo na naravne populacije. Sposobnost preživetja vloženih rib je ne glede na prisotnost kormorana izredno majhna, zato smo neredko priča masovnim poginom rib, tudi teh, ki naj bi jih redčil kormoran.

V DOPPS zagovarjamo argumentiran dialog in smo v njem vedno pripravljeni konstruktivno sodelovati.

Nikakor pa ne moremo pristati na pavšalne ukrepe, ki so nestrokovni in ne temeljijo na materialni resnici. Poleg tega bodo ti ukrepi povzročili znatno škodo, ker se izvajajo v času zimovanja na manjšinskem ekosistemu rek. Zagotavljanje miru v rečnem ekosistemu v času zimovanja je izjemno pomembno pri varstvu mnogih ogroženih vrst, ki jim je ta ekosistem edino zatočišče, zato opozarjamo na obsežne negativne posledice uvajanja popolnoma neselektivnega ukrepa plašenja in streljanja kormoranov. Takšen pristop je nezakonit in popolnoma nesprejemljivo v sodobni družbi.

Kormoran in ribe, sporočilo za javnost, 6.2.2017 (pdf)

Status stranskega udeleženca podeljen

V začetku meseca smo na društvo z Upravnega sodišča prejel sodbo, s katero je sodišče razveljavilo odločitev Ministrstva za okolje in prostor (MOP), da DOPPS nima pravice sodelovati kot stranski udeleženec v upravnem postopku celovite presoje vplivov načrtovane hidroelektrarne Hrastje-Mota na okolje. Tokrat Ministrstvo za okolje in prostor po navodilih sodišča popravlja napako iz lanskega leta.

DOPPS je vlogo za udeležbo v postopku posredoval na MOP 1.6.2015. Na MOPu so vlogo ignorirali več kot pol leta. Šele po številnih posredovanjih so januarja lani izdali sklep, s katerim pa so DOPPSu udeležbo v postopku zavrnili.

Zoper sporni sklep MOPa je DOPPS 15.1.2016 vložili tožbo na Upravno sodišče. Sodišče je s sodbo z dne 5.1.2017 presodilo, da je bilo ravnanje MOPa nezakonito in ministrstvu naložilo, da DOPPSu z odločbo prizna položaj stranskega udeleženca v postopku CPVO.

MOP je s sklepom z dne 16.1.2017 DOPPSu priznal status stranskega udeleženca v postopku celovite presoje vplivov na okolje za plan – Državni prostorski načrt za HE Hrastje Mota na Muri.

Sklep MOP, 16.1.2017 (pdf)

2017_9_1_ciconia_nigra_web_-milancerar

Spoznajmo “Ptice okoli nas”

Vabimo vas k sodelovanju v akciji »Ptice okoli nas«, v okviru katere vsako zimo opazujemo ptice, ki se pozimi pojavljajo v naši okolici. Z akcijo želimo spodbujati k boljšemu zavedanju narave ter spremljati, kaj se dogaja z našimi pogostimi vrstami ptic. Želimo namreč, da te tudi v prihodnje ostanejo pogoste.

Spoznajmo »Ptice okoli nas«

20_1_2016_brglez_gregorbernard

Brglez je pogost obiskovalec krmilnic in dreves v bližini naših domov.
foto: Gregor Bernard

Ptice so živa bitja, ki jih srečamo na vseh kontinentih in v skoraj vseh življenjskih okoljih. Lahko bi rekli, da jih najdemo za vsakim vogalom. Prav zaradi tega so najbolje raziskana skupina živali, med ljudmi pa so ptice dobro poznane in priljubljene. Vsak izmed nas pozna vrabca, veliko sinico, plavčka, kosa ali goloba. Tako kot spremljanje številčnosti redkih vrst, je zelo pomembno spremljati tudi kaj se dogaja s tistimi pogostejšimi. V Veliki Britaniji je v zadnjem času število domačih vrabcev upadlo za več kot dve tretjini!

Slednje je tudi eden izmed razlogov, da se za pomoč pri pridobivanju takšnih podatkov obračamo tudi na vas. Z akcijo »Ptice okoli nas« želimo pridobiti podatke o pogostejših vrstah ptic, hkrati pa spodbuditi ljudi k boljšemu poznavanju ptic in jim na preprost način približat naravo. Akcija bo to leto potekala že osmo leto zapored, rezultate lanske akcije pa lahko najdete TUKAJ.

V akciji »Ptice okoli nas« lahko sodelujete tudi to zimo

Tudi letos bomo nadaljevali z akcijo opazovanja ptic okoli nas, zato vas vabimo, da se nam pridružite pri tem množičnem dogodku. Opazovanje je preprosto, tako da lahko pri tem sodelujete prav vsi, tudi če menite, da niste dobri poznavalci ptic. Ptice lahko beležite v mestu ali na vasi, okoli doma, službe, sole ali vrtca. Pomembno je, da vsi sodelujoči opazujemo na enak način in da vsak opazovalec ali skupina, ki opazuje izpolni svoj obrazec. Za pomoč pri štetju opaženih ptic in ugotavljanju, katerim vrstam pripadajo, smo na društvu pripravili letak, na katerem je tabela za vpisovanje opazovanj, ter slike najpogostejših ptic, ki se pojavljajo v naseljih. Letak za pomoč pri opazovanju najdete TUKAJ.

  • To zimo bo akcija potekala v tednu od ponedeljka, 25. januarja, do nedelje, 31. januarja 2016.
  • Enkrat v tem tednu si izberite pol ure in si v tem času zabeležite vse ptice, ki jih opazite.
  • Zabeležite samo največje število ptic, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic).
  • Nato nam svoja opazovanja sporočite, najbolje preko spletnega obrazca. Če nimate te možnosti, jih pošljite na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana.
  • Več informacij o sami akciji najdete na naši spletni strani pod zavihkom Ptice okoli nas.

Vabilo Ptice okoli nas 2016 _mediji 2016 (pdf)

Dela v NR Škocjanski zatok

Gradnja objektov in urejanje Naravnega rezervata Škocjanski zatok se bliža koncu. Nekaj dodatne zamude je sicer nastalo zaradi odpravljanja pomanjkljivosti s strani izvajalcev del, tako da se tudi pričakovana otvoritev premika iz decembra 2015 v februar 2016. Dotlej ostaja Škocjanski zatok za obiskovalce zaprt.

Razstava v osrednji opazovalnici, foto Bojana Lipej

Razstava v osrednji opazovalnici, foto Bojana Lipej

Po več kot enem letu intenzivne gradnje in opremljanja Naravni rezervat Škocjanski zatok le dobiva svojo končno podobo. V letu 2015 je postal bogatejši za vse načrtovane objekte, od centra za obiskovalce ob vstopu na Bertoški bonifiki, do hleva z oboro, osrednje opazovalnice ter manjših objektov, namenjenih spoznavanju in doživljanju narave. V zadnjih dveh mesecih je potekalo opremljanje objektov s pohištvom, informacijsko in varnostno opremo ter razstavami in drugimi interpretativnimi elementi. V objektih so tako že nameščene pojasnjevalne table in razstave, ki dopolnjujejo zgodbo, ki jo govori narava sama – o zgodovini območja, njegovih posebnostih in značilnostih žive narave – in hkrati obiskovalcem omogočajo tudi prepoznavanje najpomembnejših živalskih in rastlinskih vrst. Pohištvo so izdelali v podjetju Atlas oprema d.o.o. iz Ljubljane, razstave podjetje GEAart d.o.o. iz Nazarij, varnostno in informacijsko opremo pa je dobavilo koprsko podjetje Dolher d.o.o. Porušena so bila stara opazovališča ob učni poti na bonifiki, ki so povsem dotrajala, na njihovem mestu pa so postavljena nova z dodatnimi nadstreški. Ekipa upravljavca območja, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), se je že preselila v nove prostore in je poskrbela za manjše krajinske ureditve, predvsem zasaditve ob objektih.

Ob učni poti na bonifiki so bila postavljena  nova opazovališča z dodatnimi nadstreški, foto: Bojana Lipej

Ob učni poti na bonifiki so bila postavljena nova opazovališča z dodatnimi nadstreški, foto: Bojana Lipej

Slovenci bomo po otvoritvi Škocjanskega zatoka bogatejši za ornitološki naravni rezervat, povsem opremljen za spoznavanje in doživljanje narave z brezplačnim vstopom za individualne obiskovalce. Objekti so dostopni vsem obiskovalcem, tudi tistim s posebnimi potrebami. Po otvoritvi bo naravni rezervat odprt ves svetli del dneva, tako da se bo odpiralni čas prilagajal letnim časom, ponoči pa bo območje zaprto. Center za obiskovalce in osrednja opazovalnica bosta imela nekoliko krajši obratovalni čas, stolp pod ankaransko vpadnico pa bo svoja vrata odprl samo najavljenim skupinam, sicer pa bo zaradi nevarnosti vandalizma zaprt.

Celotna vrednost zaključene investicije, ki jo je uspešno izpeljalo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z DOPPS-om, je znašala nekaj več kot 3,2 milijone evrov. Delno jo je financirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v višini 2,25 milijona evrov. Operacija se je izvajala v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 (razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva).

Gradbena dela v NR Škocjanski zatok zaključena, rezervat ponovno odprt v decembru

Skoraj leto je minilo od začetka gradnje objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. V tem času so bili zgrajeni vsi načrtovani objekti, od centra za obiskovalce ob vstopu na Bertoški bonifiki, do hleva z oboro, osrednje opazovalnice, do manjših objektov namenjenih spoznavanju in doživljanju narave. Naravni rezervat do otvoritve, ki je po trenutnem terminskem načrtu pričakovana v letošnjem decembru, ostaja za obiskovalce zaprt, saj v njem potekajo še druga manjša gradbena dela in opremljanje objektov.

Center za obiskovalce, foto: Tilen Basle

Center za obiskovalce, foto: Tilen Basle

Izvajalec gradbenih, obrtniških in instalacijskih del Adriaing d.o.o. iz Kopra s podizvajalci je pred kratkim zaključil z gradnjo načrtovanih objektov v naravnem rezervatu. Tako je Škocjanski zatok bogatejši za center za obiskovalce s spremljajočimi manipulativnimi površinami (parkirišče, otroško igrišče), ki bo namenjen sprejemu in izobraževanju obiskovalcev, v manjšem delu pa tudi upravi naravnega rezervata. V hlevu z oboro v neposredni bližini bo potekala oskrba pašne živine, poskrbljeno pa bo tudi za njihovo varnost, tako da se bodo v naravni rezervat lahko vrnili tudi kamarški konji. Ostali objekti so namenjeni opazovanju živega sveta oziroma spoznavanju in doživljanju narave, kar je z aktom o ustanovitvi naravnega rezervata namen le-tega na področju obiskovanja. Sredi območja lahko mimoidoči že nekaj časa opazujejo edinstveno okroglo stavbo – osrednjo opazovalnico, iz katere se odpirajo lepi razgledi po celem rezervatu, odlikuje pa jo tudi podvodni pogled. Na območju pod ankaransko vpadnico stoji manjši opazovalni stolp, poleg njega pa so bila ob laguni zgrajena tudi tri nova opazovališča z razgledom po vsem brakičnem delu naravnega rezervata. Na enem od njih bodo obiskovalci lahko povsem od blizu opazovali eno od florističnih posebnosti naravnega rezervata – na sol prilagojene rastline, imenovane slanuše. Dostop v vse objekte je prilagojen tudi gibalno oviranim osebam. Pogodbena vrednost gradbeno obrtniških in instalacijskih del je znašala 2.792.507,31 EUR z DDV. Od tega je bilo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj financirano 1.945.599,35 EUR. Gradnja je potekala pod strokovnim nadzorom podjetja Lokainženiring d.o.o., za projektantski nadzor pa so poskrbeli projektanti iz biroja Ravnikar Potokar d.o.o.

Osrednja opazovalnica, foto: Tilen Basle

Osrednja opazovalnica, foto: Tilen Basle

V naslednjih dveh mesecih bo potekalo še opremljanje objektov s pohištvom, informacijsko in varnostno opremo ter razstavami in drugimi interpretativnimi elementi. Poleg tega bodo porušena stara opazovališča ob učni poti na bonifiki, ki so v zadnjem letu povsem dotrajala, na njihovem mestu pa bodo postavljena nova z dodatnimi nadstreški. Po gradbenih delih bo tudi učna pot povrnjena v prvotno stanje, skupaj z manjšimi krajinskimi ureditvami, predvsem zasaditvami ob objektih.

Celotna vrednost investicije skupaj z dokumentacijo in opremo je na podlagi odločbe o dodelitvi sredstev ocenjena na 3.373.380 EUR. Delno jo financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki prispeva 2.350.489,67 EUR. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.

Sporočilo za javnost  (PDF)

Pričel se je Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015

Z današnjim dnem se je v Polani začel Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015, ki bo združil 26 otrok iz vse Slovenije. Trajal bo do petka, 3. julija, mladi ornitologi pa bodo do takrat spoznavali ptice kulturne krajine in rečne loke ob reki Muri.

2014_11_11_ptice_bela_storklja_foto_dejan_bordjan

Na taboru bomo raziskovali tudi belo štorkljo, katera je v Sloveniji najštevilčnejša prav v Pomurju.
foto: Dejan Bordjan

Letošnji tabor je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije organiziralo v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije. Potekal bo med 29. junijem in 3. julijem v Polani. 26 udeležencev bo na taboru spoznavalo, kako lahko z rednim spremljanjem številčnosti ptic, kot tudi s konkretnimi naravovarstvenimi akcijami pripomoremo k ohranjanju kulturne krajine, podrobneje pa bodo spoznali tudi rečni življenjski prostor ob reki Muri. Raziskovalno delo na taboru bo potekalo v skupinah, ki jih bodo vodili izkušeni ornitologi. Ob koncu tabora bodo mladi ornitologi analizirali dobljene podatke ter rezultate svojega dela predstavili javnosti, s čimer bodo prispevali k širjenju znanja in osveščanju na tem področju.

Na taboru bo največ pozornosti namenjene pticam kulturne krajine, kot tudi pticam rečne loke ob reki Muri. Udeleženci bodo tako z mentorji raziskovali vodne ptice na različnih vodnih površinah, smrdokavro, rjavega srakoperja, velikega skovika, pegasto sovo ter belo in črno štorkljo. Vse skupaj bo začinjeno z veliko mero zabave in otroške radosti, poskrbljeno pa bo tudi za športne aktivnosti in oddih v naravi.

Pridružite se nam na zaključni predstavitvi dela na Mladinskem ornitološkem raziskovalnem taboru Štrk 2015, ki bo v petek, 3. julija 2015, ob 16. uri v Lovenjakovem dvoru, Polana 40, 9000 Murska Sobota. Vljudno vabljeni!

Vabilo na zaključno predstavitev dela na taboru (pdf)

Objekti v NRŠZ dobivajo končno podobo

Po postavitvi lesenih nosilnih konstrukcij objekti v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok dobivajo končno podobo. Zaključujejo se gradbena in obrtniška dela pri izvedbi strehe, zunanjih sten in fasade, notranjih predelnih sten in tlakov bodočega centra za obiskovalce, kot tudi izvedba instalacij. V polnem teku je montaža lesene konstrukcije osrednje opazovalnice, v kratkem pa bosta postavljeni tudi novi opazovališči nedaleč stran od nje, kot tudi mestni vstopni objekt, mala opazovalnica in dodatno opazovališče pod ankaransko vpadnico.

Instalacije bodo v največji meri izkoriščale okoljske danosti lokacije

Center za obiskovalce dobiva končno podobo, foto: Borut Mozetič

Poleg zaključevanja obrtniških del trenutno poteka izvedba instalacij v bodočem centru za obiskovalce, ki so bile predmet posodobitve načrtov v letih 2012–2013, saj so se s hitrim tehnološkim napredkom na tem področju od priprave prvotnih načrtov med leti 2006 in 2007 pojavile nove in bolj učinkovite rešitve.

Posebna pozornost je bila v fazi posodobitve načrtov namenjena obnovljivim virom energije in povečanju debeline toplotne izolacije, tako da bo imel novozgrajeni center poleg ustrezne toplotne zaščite in zaščite pred soncem tudi napredne instalacije, ki v največji meri izkoriščajo okoljske danosti lokacije. Ob njem bodo tako nameščene toplotne črpalke, ki izkoriščajo toplotno energijo zraka, na strehi sosednjega servisnega objekta pa solarni in fotovoltaični kolektorji, katerih delovanje bodo obiskovalci lahko spremljali na zaslonih v centru. Odpadne fekalne vode objektov bodo očiščene v lastni biološki čistilni napravi, brez dodatnega obremenjevanja kanalizacijskega omrežja. Strehe vseh objektov bodo ekstenzivno ozelenjene, kar bistveno pripomore k omejitvi pregrevanja velikih pokritih površin ter večji lokalni absorpciji meteornih padavin. Primarna osvetlitev prostorov bo v največji možni meri naravna, dopolnila pa jo bo energetsko učinkovita umetna razsvetljava z varčnimi LED sijalkami.

Lesena konstrukcija osrednje opazovalnice, foto: Borut Mozetič

Lesena konstrukcija osrednje opazovalnice, foto: Borut Mozetič

Trajnostna gradnja

Vse te rešitve kažejo na dosledno upoštevanje danes uveljavljenih principov trajnostne gradnje, ki upošteva ekologijo, ekonomijo in družbeno-kulturološka merila. Temeljijo pa na merilih javnega natečaja izpred desetih let, ki so bila že takrat trajnostno zastavljena tako na okoljskem, funkcionalnem in oblikovalskem kot tudi ekonomskem področju. Oboje se odraža v sami zasnovi objektov kot suho-montažnih stavb z dosledno uporabo naravnih materialov iz obnovljivih virov in naprednimi instalacijami. Osnovni gradnik je les, ki bo vgrajen v konstrukcijah, oblogah in opremi.

Po pričakovanjih bo rezervat ponovno odprt v jesenskih mesecih

Dela izvaja izbrani izvajalec Adriaing d.o.o. iz Kopra, projektantski nadzor vršijo arhitekti iz biroja Ravnikar Potokar d.o.o., strokovni nadzor pa Lokainženiring d.o.o. Zaključek izvedbe gradbenih, obrtniških in instalacijskih del je predviden v začetku julija, ko bodo stekli postopki za pridobitev uporabnega dovoljenja in notranje opremljanje objektov. Naravni rezervat bo po pričakovanjih vrata obiskovalcem spet odprl v jesenskih mesecih.

Financiranje

Celotna vrednost investicije skupaj z dokumentacijo in opremo je na podlagi odločbe o dodelitvi sredstev ocenjena na 3.373.380 EUR. Delno jo financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki prispeva 2.350.489,67 EUR. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.

Kontaktni osebi DOPPS: Bia Rakar: 031 269 811, Borut Mozetič: 041 643 703

Sporočilo za javnost, 9. junij 2015: Objekti v NR Škocjanski zatok pridobivajo končno podobo (PDF)

Za več informacij in fotografij obiščite spletno stran: http://skocjanski-zatok.org/ ali FB stran: https://www.facebook.com/skocjanskizatok

Zahteva za vključitev v upravne postopke povezane s CPVO za HE Hrastje-Mota na Muri

V ponedeljek, 1. junija 2015, smo na društvu vložili zahtevo za vključitev stranskega udeleženca v upravne postopke povezane s celovito presojo vplivov na okolje (CPVO) za hidroelektrarno Hrastje-Mota na reki Muri. Seznanjeni smo namreč, da je za omenjeno elektrarno, ki je v celoti načrtovana na območju Natura 2000 Mura, v teku priprava Državnega prostorskega načrta.

V DOPPS smo v zvezi s tem Ministrstvu za okolje in prostor že 28. 12. 2009 poslali podobno zahtevo za vključitev stranskega udeleženca v upravni postopek, a so nam na ministrstvu z dopisom z dne 8. 1. 2010 odgovorili, da se postopek CPVO še ni začel in da nas bodo, če se bo tak postopek začel, o tem obvestili ter nas kot stranskega udeleženca vključili v upravni postopek.

Ugotavljamo, da se na ministrstvu te obljube iz omenjenega dopisa niso držali, saj sklepa o vključitvi v postopek zaenkrat nismo prejeli. Zato smo v tem tednu ponovno poslali zahtevo za vključitev našega društva kot stranskega udeleženca v vse upravne postopke povezane s celovito presojo vplivov na okolje za hidroelektrarno Hrastje-Mota na Muri.

Dopis DOPPS na Ministrstvo za okolje in prostor, 1. 6. 2015 (pdf)