Gluha loza

Velikost: 16,6 km2

foto: Tomaž Jančar

 

Opis območja

Območje obsega zahodni del Gorjancev, planotastega hribovja v jugovzhodni Sloveniji. Pokrivajo ga večinoma bukovi gozdovi, ki zlasti v gozdnih rezervatih Kobile, Ravna gora in Pragozd Gorjanci dosegajo visoke lesne zaloge in velike količine odmrle lesne mase. Mestoma so še ohranjene košenice, ki pa se počasi zaraščajo. Najvišje seže območje je na Trdinovem vrhu ali Sveti Geri (1178 m n. v.), ki leži na meji s Hrvaško. Severno pobočje Gorjancev je prepredeno s strmimi grapami, ki so jih v kraška tla vrezali številni potoki. Za številne živali, med drugim tudi velike zveri, je območje pomemben koridor. Ime »Gluha loza« izhaja iz Trdinovih Bajk in povesti o Gorjancih in pomeni »tako hosto, kamor se ne sliši noben zvon«.

Kvalifikacijske vrste ptic

Območje je bilo opredeljeno na podlagi gnezditvene populacije belohrbtega detla Dendrocopos leucotos. Njegova gnezditev je bila prvič ugotovljena leta 1995 na Trdinovem vrhu, leto kasneje pa je bil opazovan tudi v Pendirjevki. Novejša opazovanja se nanašajo predvsem na povirje potoka Kobila na vzhodnem delu IBA. V Gluhi lozi najdemo še manjšo populacijo koconogega čuka Aegolius funereus.

Grožnje

Območje je ogroženo zaradi intenzivnega gozdarstva, ki uničuje habitat belohrbtega detla. Najbolj intenzivna sečnja, ki mestoma spominja na goloseke, je prizadela dolino Pendirjevke in okolico Trdinovega vrha. Leta 2005 je Vlada RS zahodni del gozdnega rezervata Kobile (128 ha) izločila iz rezervata in ga uvrstila med varovalne gozdove, najverjetneje zaradi interesa novih lastnikov po sečnji. Do leta 2020 se sicer v izločenem delu rezervata ne bodo gradile nove gozdne prometnice, kar pomeni tudi neformalno varstvo gozdov pred sečnjo, vendar po tem datumu njegova usoda ostaja negotova.

Povezave

Spletna stran Pravo za naravo – primer Kobile.

GREGORI, J. (1996):
Belohrbti detel Dendrocopos leucotos gnezdi na Gorjancih.
Acrocephalus 17 (78-79): 153-155.

Tabela kvalifikacijskih vrst na IBA Gluha loza.

Slovensko ime vrste Latinsko ime vrste Populacija Sezona Obdobje Kriterij IBA
belohrbti detel Dendrocopos leucotos 5-10 parov G 2000-2010 C6
koconogi čuk Aegolius funereus 10-15 parov G 2011 D1