Opis območja

Goričko je gričevnata pokrajina na skrajnem SV delu Slovenije. Klimatsko sodi med najbolj sušne predele države. Človek je z upoštevanjem naravnih danosti tu ustvaril čudovit preplet gozdov, travnikov, njiv in visokodebelnih sadovnjakov. Pestrost prehranjevališč in gnezdišč so znale izkoristiti številne specializirane vrste ekstenzivno obdelane mozaične kmetijske krajine. Na pobočjih in kopastih vrhovih najdemo ostanke suhih travnikov, ki se zaradi kisle peščene podlage floristično razlikujejo od suhih travnikov na karbonatni podlagi. V dolinah so se ponekod še ohranili vlažni travniki z maslenicami Hemerocallis lilioasphodelus. Visokodebelni sadovnjaki so raztreseni po celotnem območju, najpogosteje pa ležijo v bližini kmetij. V njih prevladujejo jablane, hruške, slive in češnje. Nekaj je tudi tradicionalnih vinogradov s trtami samorodnicami in redkimi plevelnimi vrstami, ki so iz intenzivnih vinogradov izginile zaradi uporabe pesticidov. Naravnih stoječih voda na Goričkem ni, vendar pa je človek z zajezitvijo potokov ustvaril tri večja jezera, Ledavsko, Hodoško in Bukovniško, ki so postala pomemben habitat nekaterim vrstam ptic.

Kvalifikacijske vrste ptic

Na Goričkem je 14 kvalifikacijskih vrst ptic. Hribski škrjanec Lullula arborea, ki je sicer bolj značilen in pogost v JZ Sloveniji, tu naseljuje kmetijski mozaik, v katerem ne smejo manjkati suhi travniki ali druge ekstenzivne površine z zaplatami golih tal. Smrdokavra Upupa epops prebiva v visokodebelnih sadovnjakih, hrani pa se na različnih tipih travnikov, kolovozih in travnatih dvoriščih. Gnezditveni habitat si z njo deli veliki skovik Otus scops, ki mu poleg tega ustrezajo tudi drevesne mejice in travniki v začetnih fazah zaraščanja, kjer najde največ svojega priljubljenega plena, kobilic dolgotipalčnic. Na večje gozdne predele s potoki in umetna jezera je vezana črna štorklja Ciconia nigra, medtem ko si njena sorodnica bela štorklja Ciconia ciconia gnezda gradi sredi naselij. Zlasti na Ledavskem jezeru lahko v večernem mraku poslušamo raskavo kvakanje čapljice Ixobrychus minutus. V letu 2014 je na SZ delu Goričkega prvič po 9 letih v Sloveniji ponovno uspešno zlatovranka Coracias garrulus, ki pa sicer ne sodi med kvalifikacijske vrste Goričkega.

Grožnje

Od konca 90.-tih let 20. stoletja se je podoba Goričkega precej preoblikovala: samo na vzhodnem delu območja je izginilo preko 800 hektarjev travnikov, večinoma na račun premene v njive in zaraščanja. Komasacije so bile izvedene na skoraj 10 odstotkih površine SPA, zaradi njih pa so izginili številni robni habitati (mejice, grmišča, pasovi trave). Visokodebelni sadovnjaki, sajeni večinoma po drugi svetovni vojni, marsikje že propadajo, saj lastniki v njih ne vidijo zaslužka. Opuščanje tradicionalnih načinov rabe se kaže tudi v močnem upadu kvalifikacijskih vrst ptic: populaciji velikega skovika in smrdokavre sta upadli za več kot 75 odstotkov, številčnost hribskega škrjanca pa se je skoraj prepolovila.

Povezave

Krajinski park Goričko.

Projekt Upkač (OP SI-HU 2007-2013).

Monitoring izbranih vrst ptic na IBA – letna poročila.

DENAC, K. (2014):
Ekološka raziskava smrdokavre in velikega skovika. Poročilo.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. (2014):
Poročilo o označenih osebkih zavarovanih vrst v okviru OP SI-HU 2007-2013, projekt UPKAČ v letu 2014 za Agencijo RS za okolje.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. & KMECL, P. (2014):
Ptice Goričkega.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. (2013):
Poročilo o označenih osebkih zavarovanih vrst v okviru OP SI-HU 2007-2013, projekt UPKAČ v letu 2013 za Agencijo RS za okolje.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. (2013):
Veliki skovik na Goričkem v letu 2013 – poročilo za spletno stran projekta Upkač, SI-HU OP 2007–2013.

DENAC, K., PODLETNIK, M. & ROBNIK, B. (2013):
Foraging ecology of two declining bird species in NE Slovenia.
Plakat s predstavitvijo rezultatov projekta za konferenco EBCC, 16.–20. 9. 2013, Cluj, Romunija.

DENAC, K. (2012):
Poročilo o označenih osebkih zavarovanih vrst v okviru OP SI-HU 2007-2013, projekt UPKAČ v letu 2012 za Agencijo RS za okolje.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. (2012):
Veliki skovik na Goričkem v letu 2012 – poročilo za spletno stran projekta Upkač, SI-HU OP 2007–2013.

KALIGARIČ, M., ŠKORNIK, S., ŠTUMBERGER, B., HÖNIGSFELD ADAMIČ, M. & PETRINEC, V. (2004):
Bio-inventarizacija krajinskega parka Goričko. Končno poročilo.

BOŽIČ, L. (2003):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 2. str. 91–93.
DOPPS, Ljubljana.

POLAK, S. (ur.) (2000):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 1. str. 173–182.
DOPPS, Ljubljana.

ŠTUMBERGER, B. (2000):
Veliki skovik Otus scops na Goričkem.
Acrocephalus 21 (98/99): 23–26.