Nanoščica
Velikost: 22,1 km2
Opis območja
Reka Nanoščica je dobila svoje ime po gori Nanos zahodno od Postojne, izpod katere izvira v več izvirih. Gozdovi v porečju Nanoščice, ki so bili na območju najverjetneje naravna vegetacija, so bili v preteklosti izkrčeni in danes prekrivajo okrog 15 % območja. Naravovarstveno so najpomembnejši vlažni travniki in trstišča v srednjem toku Nanoščice in ob potoku Korentan. Območju smo v letu 2011 dodali disjunkten poligon, ki zajema predel južno od avtoceste na relaciji Razdrto – Hruševje, dolino Rakuliščice (med Sajevčami in Slavinjem) ter Sajevče, in sicer zaradi od 4 do 5 samcev kosca, ki so bili zabeleženi na vseslovenskih popisih vrste v letih 2004 in 2010.
Kvalifikacijske vrste ptic
Na območju je prisotna dokaj velika populacija kosca Crex crex, ki je bila prvič odkrita med popisom območja leta 1992. Izračunani populacijski trend v obdobju 1999–2013 kaže na zmeren upad. Vlažne travnike naseljuje tudi rjavi srakoper Lanius collurio. V trstiščih, predvsem vzdolž srednjega toka Nanoščice, gnezdi srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus, za katero je to območje eno izmed petih najboljših v Sloveniji.
Grožnje
Kot na skoraj vseh podobnih območjih z vlažnimi travniki tudi tukaj glavno grožnjo predstavlja opuščanje košnje in posledično zaraščanje na eni strani ter poskusi izsuševanja in intenzifikacije rabe travnikov na drugi. Problematično je tudi uvajanje intenzivne hlevske živinoreje z neurejenim odvajanjem gnojevke. Gnojevka zaradi izpiranja v Nanoščico lahko povzroča lokalne evtrofikacije.
Priložnosti
Vzdrževanje zaraščajočih se travnikov in širše kulturne krajine osrednjega območja porečja Nanoščiče pomeni izziv, ki bi ga bilo ob visoki pestrosti živalskega in rastlinskega sveta smiselno urediti v obliki naravnega rezervata. Vztrajnost posameznih kmetov, ki dediščino tukajšnjega prostora že poskušajo ohranjati z ekološkim kmetovanjem in posluhom za naravo, nakazuje na dobro razvojno priložnost. Naravoslovni in izletniški turizem je smiselno razvijati v povezavi z že obstoječo turistično ponudbo ter z bližnjimi območji Natura 2000, kot sta Planinsko polje in Cerkniško jezero.
Povezave
BOŽIČ, L. (2003):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 2. str. 121–122.
DOPPS, Ljubljana.
POLAK, S. (ur.) (2000):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 1. str. 41–49.
DOPPS, Ljubljana.
Tabela kvalifikacijskih vrst na IBA Nanoščica.
Slovensko ime vrste | Latinsko ime vrste | Populacija | Sezona | Obdobje | Kriterij IBA |
kosec | Crex crex | 30–40 parov | gnezditev | 2000 | C6 |
rjavi srakoper | Lanius collurio | 50–150 parov | gnezditev | 2002–2010 | D2 |
srpična trstnica | Acrocephalus scirpaceus | 10–20 parov | gnezditev | 1999 | D4 |