Opis območja

Ljubljansko barje leži v južnem delu ljubljanske kotline. Nad obsežno ravnico se mestoma dvigajo osamelci. Zaradi osuševanja, ki se je pričelo že v času Rimljanov, nato pa nov zagon dobilo sredi 18. stoletja, je pravega barja ostalo le za vzorec. Danes je to kmetijska krajina, v kateri se prepletajo različni tipi travnikov, njive, osuševalni jarki, drevesne in grmovne mejice ter maloštevilna močvirja, trstišča ter zaraščajoči se ostanki najjužnejših evropskih visokih barij. Kljub temu so poplave na območju še vedno redne in lahko prekrijejo tudi do polovico površine. Za ptice so najpomembnejši pozno košeni, ekstenzivno obdelani vlažni travniki, ki se od pomladi do poznega poletja odevajo v različne barve cvetja. Precej pestra je tudi ornitofavna drevesno-grmovnih mejic, ki jih gradijo številni plodonosni grmi in drevesne vrste, značilne za mokra tla (črna jelša, topoli, vrbe). Mejice so bile v preteklosti načrtno sajene.

Kvalifikacijske vrste ptic

Kvalifikacijskih vrst ptic je 25, od tega jih pet izpolnjuje katerega od kriterijev C, ki so pomembni za opredelitev Natura 2000 območij za ptice (SPA). Vlažni ekstenzivni travniki Ljubljanskega barja so gnezdišče velike večine slovenske populacije velikega škurha Numenius arquata in skoraj polovice slovenskih koscev Crex crex. Življenjski prostor si z njima deli tudi nekdaj bistveno bolj pogosta repaljščica Saxicola rubetra, ki je včasih tu dosegala najvišje gostote v evropskem merilu. Grmišča naseljujeta zlasti pisana penica Sylvia nisoria in rjavi srakoper Lanius collurio. V času selitve je območje pomembno za rdečenoge postovke Falco vespertinus, tri vrste lunjev (rjavega Circus aeruginosus, pepelastega C. cyaneus in močvirskega C. pygargus), zlate prosenke Pluvialis apricaria in pribe Vanellus vanellus. Slednje v večjem številu na Ljubljanskem barju tudi gnezdijo, večinoma na ornih površinah. V vlažnih jelševih gozdovih na SV delu območja je včasih svatovala sloka Scolopax rusticola, ki je bila v gnezditvenem času nazadnje potrjena maja 2012, in sicer na Naravnem rezervatu Iški morost.

Grožnje

Ljubljansko barje je zaradi svoje lege v neposredni bližini slovenske prestolnice izpostavljeno številnim pritiskom in interesom. Površina ekstenzivnih travnikov upada vsaj od leta 1999, kar se kaže tudi v nazadovanju populacij travniških vrst ptic, na primer kosca in repaljščice. Travnike uničujeta predvsem premena v njive in njihovo intenziviranje (večkratno gnojenje, zgodnje in zelo pogoste košnje, siliranje). Ponekod se kot naravovarstveni problem kažeta tudi urbanizacija (industrijske cone, smetišča, črne gradnje, izginjanje tradicionalno urejenih kmečkih dvorišč in okolice hiš) ter rekreativne dejavnosti (balonarstvo, letalsko modeliranje, sprehajanje psov). V preteklih dveh desetletjih so z Barja izginile vsaj štiri gnezdilke: kozica, smrdokavra, črnočeli srakoper in južna postovka. Zadnji par slovenskih južnih postovk, ki sicer sodijo med globalno ogrožene vrste, je gnezdil leta 1994 ravno na Barju.

Povezave

Krajinski park Ljubljansko barje.

DENAC, K., BOŽIČ, L., MIHELIČ, T., DENAC, D., KMECL, P., FIGELJ, J. & BORDJAN, D. (2013):
Monitoring populacij izbranih vrst ptic – popisi gnezdilk 2012 in 2013. Poročilo.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. (2013):
Velikost in razširjenost populacije velikega škurha Numenius arquata na Ljubljanskem barju v letih 2011 in 2012.
Acrocephalus 34 (156/157): 33–41.

TOME, D. & DENAC, D. (2012):
Survival and development of predator avoidance in the post-fledging period of the Whinchat (Saxicola rubetra): consequences for conservation measures.
Journal for Ornithology 153: 131–138.

DENAC, K., MIHELIČ, T., DENAC, D., BOŽIČ, L., KMECL, P. & BORDJAN, D. (2011):
Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Popisi gnezdilk spomladi 2011 in povzetek popisov v obdobju 2010–2011. Končno poročilo.
DOPPS, Ljubljana.

KOCE, U. & DENAC, K. (2011):
Strokovne podlage za OPPN 398 – ureditev nadomestnih habitatov na Barju: popis sloke (Scolopax rusticola) in analiza njenih ekoloških zahtev. Končno poročilo.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K., BOŽIČ, L., RUBINIĆ, B., DENAC, D., MIHELIČ, T., KMECL, P. & BORDJAN, D. (2010):
Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Popisi gnezdilk in spremljanje preleta ujed spomladi 2010. Delno poročilo.
DOPPS, Ljubljana.

KOCE, U. (2010):
Prehranjevalna ekologija repaljščice (Saxicola rubetra) v mozaiku traviščnih habitatnih tipov.
Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo.

RUBINIĆ, B., BOŽIČ, L., DENAC, D., MIHELIČ, T. & KMECL, P. (2009):
Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Rezultati popisov v spomladanski sezoni 2009. Vmesno poročilo.
DOPPS, Ljubljana.

VUKELIČ, E. (2009):
Vpliv načinov gospodarjenja s travišči na ptice gnezdilke Ljubljanskega barja (osrednja Slovenija).
Acrocephalus 30 (140): 3–15.

RUBINIĆ, B., BOŽIČ, L., KMECL, P., DENAC, D. & DENAC, K. (2008):
Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Vmesno poročilo. Rezultati popisov v spomladanski sezoni 2008.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, D. (2007):
Populacijska dinamika repaljščice (Saxicola rubetra) v mozaiku nižinskih habitatnih tipov.
Doktorska disertacija. Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.

REMEC, I. Ž. (2007):
Gnezditvena ekologija velikega škurha (Numenius arquata) na Ljubljanskem barju.
Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo.

RUBINIĆ, B., BOŽIČ, L., DENAC, D. & KMECL, P. (2007):
Poročilo monitoringa izbranih vrst ptic na posebnih območjih varstva (SPA). Rezultati popisov v gnezditveni sezoni 2007. Končno poročilo.
DOPPS, Ljubljana.

TOME, D. (2007):
Rast mladičev repaljščice Saxicola rubetra na Ljubljanskem barju (osrednja Slovenija).
Acrocephalus 28 (133): 51−55.

RUBINIĆ, B., BOŽIČ, L., DENAC, D. & KMECL, P. (2006):
Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Rezultat popisov v gnezditveni sezoni 2006. Vmesno poročilo.
DOPPS, Ljubljana.

ALEŠ, K. (2005):
Populacijska dinamika in gnezditvena biologija pribe Vanellus vanellus na Ljubljanskem barju.
Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo.

BOŽIČ, L. (2005):
Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju upada zaradi zgodnje košnje in uničevanja ekstenzivnih travnikov.
Acrocephalus 26 (124): 3−21.

RUBINIĆ, B., MIHELIČ, T. & BOŽIČ, L. (2005):
Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Rezultati popisov v sezoni 2005. Četrto vmesno poročilo.
DOPPS, Ljubljana.

VUKELIČ, E. (2005):
Vpliv načinov gospodarjenja s travišči na ptice gnezdilke Ljubljanskega barja.
Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo.

TOME, D., SOVINC, A. & TRONTELJ, P. (2005):
Ptice Ljubljanskega barja. Monografija DOPPS št. 3.
DOPPS, Ljubljana.

ALEŠ, K. (2004):
Populacijski trend in izbor gnezditvenega habitata pribe Vanellus vanellus na Ljubljanskem barju.
Acrocephalus 25 (123): 187−194.

RUBINIĆ, B., BOŽIČ, L., DENAC, D. & MIHELIČ, T. (2004):
Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Rezultati popisov v sezoni 2004. Drugo vmesno poročilo.
DOPPS, Ljubljana.

BOŽIČ, L. (2003):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 2. str. 111–113.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. (2003):
Population dynamics of Scops Owl Otus scops at Ljubljansko barje (central Slovenia).
Acrocephalus 24 (119): 127−133.

TOME, D. (2002a):
Effects of floods on the distribution of meadow birds on Ljubljansko barje.
Acrocephalus 23 (112): 75–79.

TOME, D. (2002b):
Ali je populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju (še) stabilna?
Acrocephalus 23 (113/114): 141–143.

TOME, D. (2001):
Pomen odvodnikov za ptice na Ljubljanskem barju.
Acrocephalus 22 (104/105): 29–34.

TRONTELJ, P. (2001):
Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 kaže na kratkoročno stabilno populacijo.
Acrocephalus 22 (108): 139–147.

DENAC, K. (2000):
Rezultati popisa velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju v letu 1999.
Acrocephalus 21 (98/99): 35−37.

POLAK, S. (ur.) (2000):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 1. str. 85–95.
DOPPS, Ljubljana.

TOME, D. (2000):
Pogoji naravovarstveno in/ali ekonomsko sprejemljive košnje travnikov na Ljubljanskem barju. Končno poročilo.
Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana.

TOME, D. (1998):
Ali je populacija pribe Vanellus vanellus na Ljubljanskem barju pred zlomom?
Acrocephalus 19 (90/91): 130–133.

TRONTELJ, P. (1995):
Popis kosca Crex crex v Sloveniji v letih 1992–93.
Acrocephalus 16 (73): 174–180.

TRONTELJ, P. (1994):
Ptice kot indikator ekološkega pomena Ljubljanskega barja (Slovenija).
Scopolia 32: 1–61.

TOME, D. (1992):
Prehrana pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju.
Acrocephalus 13 (51): 33–38.