Opis območja

Planinsko polje zaznamujejo številni površinski in podzemni kraški pojavi, mokrotni travniki in kmetijska kulturna krajina. V nizu notranjskih kraških polj, ki so nastala ob idrijski prelomnici, je Planinsko polje najnižje ležeče in je tudi sestavni del sistema kraške Ljubljanice. Glavni vodotok je reka Unica, ki zaradi ravnega dna polja meandrira v velikih rečnih okljukih. Poplave se na tem polju pojavljajo večkrat na leto in trajajo od nekaj dni do nekaj mesecev. Območje sestavljajo v večini trajni mokrotni travniki v prepletu s posameznimi drevesi in skupki grmovja ter manjša naselja na pobočjih polja. Njive in vrtovi ob naseljih ležijo zaradi daljših poplavnih obdobij na višjih legah na obrobju Planinskega polja.

Kvalifikacijske vrste ptic

Planinsko polje je življenjski prostor številnih travniških vrst ptic. Gnezdišča kosca Crex crex, kvalifikacijske vrste za to območje, so bila v preteklosti enakomerno razporejena po območju, v obdobju 1999–2013 pa smo zaznali zmeren upad njegove populacije. Kozica Gallinago gallinago na tem območju zaradi melioracijskih posegov v vzhodnem predelu polja žal ne gnezdi več. Kvalifikacijski vrsti sta še pisana penica Sylvia nisoria in rjavi srakoper Lanius collurio, za kateri je nujno potrebno ohranjanje mejic med travniki.

Grožnje

Za kvalifikacijske vrste ptic so najpomembnejši življenjski prostor močvirni in vlažni travniki in tradicionalna kmetijska kulturna krajina z ohranjenimi mejicami. Največja naravovarstvena grožnja na tem območju so zato spremembe v gospodarjenju s travniki, kot so zgodnja košnja, intenzivna paša in izginjanje ekstenzivnih travnikov. Problematične so tudi melioracije travnikov, komasacije in regulacije vodotokov. Travniške ptice lahko ogroža tudi neusmerjen razvoj turizma in drugih oblik rekreacije.

Priložnosti

Izjemne naravne vrednote Planinskega polja dajejo podlago razmišljanju, da je največja priložnost tega območja v ohranjanju sedanjega stanja za prihodnje rodove. Trajnostne oblike kmetovanja, ohranjanje obsega vlažnih trajnih travnikov ter pridelava visoko kakovostnih ekoloških proizvodov je priložnost, ki bi jo bilo smotrno izkoristiti v navezavi z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah in elementi kulturne dediščine. Naravoslovni turizem in druge trajnostne oblike trženja naravnih vrednot bi bilo dobro razvijati v sodelovanju z bližnjimi območji Natura 2000, kot sta Cerkniško jezero in porečje Nanoščice.

Povezave

BOŽIČ, L. (2003):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 2. str. 119–120.
DOPPS, Ljubljana.

POLAK, S. (ur.) (2000):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 1. str. 97–106.
DOPPS, Ljubljana.