Sečoveljske soline

Velikost: 13,9 km2

foto: Eva Vukelič

 

Opis območja

Sečoveljske soline so največje soline na slovenski obali. Ležijo na skrajnem jugozahodnem robu države. Postopno so jih zgradili v obsežnem močvirju delte reke Dragonje. V pisnih virih jih omenjajo že v 13. stoletju, najverjetneje pa so še starejše. Danes na tradicionalen način pridobivajo sol le še na majhnem delu solin, imenovanem Lera. Na večjem delu Sečoveljskih solin, imenovanem Fontanigge, od leta 1967 soli ne pridobivajo več. Zaradi značilnega načina bivanja pridelovalcev soli na prostoru solin se je skozi stoletja izoblikovala svojevrstna krajinska podoba območja. Sečoveljske soline so zaščitene kot krajinski park, že leta 1993 pa so bile kot prvo območje v Sloveniji uvrščene na seznam Ramsarskih lokalitet.

Kvalifikacijske vrste ptic

Sečoveljske soline so edino gnezdišče v Sloveniji za malo čigro Sterna albifrons in sabljarko Recurvirostra avosetta. Gnezdeči populaciji beločelega deževnika Charadrius alexandrinus in polojnika Himantopus himantopus sta tukaj največji v Sloveniji, populacija navadne čigre Sterna hirundo pa je druga največja. V Sečoveljskih solinah gnezdi večina naših rumenonogih galebov Larus michahellis, ki se tukaj v velikem številu pojavljajo tudi med selitvijo. Plitvine v solinskih bazenih in na izlivu Dragonje so pomembno postajališče za vodne ptice med spomladansko in jesensko selitvijo. Območje smo v reviziji IBA v Sloveniji leta 2011 povečali predvsem na morskem delu, ki je kot prehranjevališče in prenočišče na bojah pomemben za vranjeka Phalacrocorax aristotelis desmarestii, dodali pa smo tudi gozdič ob Kanalu Sv. Jerneja, kjer prenočujejo male bele čaplje Egretta garzetta.

Grožnje

Območje je od leta 2001 zavarovano kot Krajinski park Sečoveljske soline. Zaradi naravnih in kulturnih posebnosti je primerno za vse tipe ekološkega turizma in že zdaj beleži velik obisk. Da bi bil razvoj solin v resnici sonaraven, mora biti obisk zaradi občutljivosti območja preudarno uravnavan. Obiskovalci, ki se ne držijo pravil parka in hodijo izven označenih poti, imajo lahko zlasti v času gnezditvene sezone velik vpliv na gnezditveni uspeh ptic.

Priložnosti

Sol iz Sečoveljskih solin zaradi stoletne tradicije in uspešne tržne promocije mnogih tipov soli slovi kot zelo kakovostna blagovna znamka, ki jo dopolnjujejo tudi drugi izdelki iz prodajnega programa parka.

Povezave

Krajinski park Sečoveljske soline.

ŠKORNIK, I. (2012):
Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin.
SOLINE Pridelava soli d.o.o., Seča.

BLOMQVIST, L. (2007):
Yellow-legged Gull Larus michahellis in the Sečovlje saltpans (SW Slovenia) – abundance, age distribution and habitat preference in post-breeding period in July 2003.
Acrocephalus 28 (133): 69-73.

ŠKORNIK, I. (več let):
Poročila o monitoringu ptic v Sečoveljskih solinah.
Krajinski park Sečoveljske soline.

BOŽIČ, L. (2003):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 2. str. 133–135.
DOPPS, Ljubljana.

POLAK, S. (ur.) (2000):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 1. str. 65–74.
DOPPS, Ljubljana.

Tabela kvalifikacijskih vrst na IBA Sečoveljske soline.

Slovensko ime vrste Latinsko ime vrste Populacija Sezona Obdobje Kriterij IBA
rumenonogi galeb Larus michahellis 15.000–25.000 osebkov selitev 2003–2009 A4i, B1i, C3
vodne ptice 15.000–25.000 osebkov selitev 2003–2010 A4iii, C4
črnoglavi galeb Larus melanocephalus 3.000–10.000 osebkov selitev 1990–1999 B1i, C2
vranjek Phalacrocorax aristotelis 1000–1200 osebkov selitev 2006–2010 B1i, C2
beločeli deževnik Charadrius alexandrinus 28–62 parov gnezditev 2004–2009 B2, C6
mala bela čaplja Egretta garzetta 100–300 osebkov selitev 2000–2010 C6
polojnik Himantopus himantopus 18–52 parov gnezditev 2003–2009 C6
vranjek Phalacrocorax aristotelis do 150 osebkov prezimovanje 2006–2010 C6
sabljarka Recurvirostra avosetta 6–12 parov gnezditev 2010–2011 C6
mala čigra Sterna albifrons 25–35 parov gnezditev 2005–2009 C6
navadna čigra Sterna hirundo 40–70 parov gnezditev 2000–2009 C6
rjava cipa Anthus campestris 3–5 parov gnezditev 1990–1999 D1
velika bela čaplja Casmerodius albus 15–45 osebkov prezimovanje 2001–2010 D3
mala bela čaplja Egretta garzetta 20–180 osebkov prezimovanje 2000–2010 D3
polarni slapnik Gavia arctica 10–50 osebkov prezimovanje 2002–2010 D3
žerjav Grus grus 50–250 osebkov selitev 2002–2009 D3
plamenec Phoenicopterus roseus 1–20 osebkov prezimovanje 2005–2010 D3
zlata prosenka Pluvialis apricaria 50–100 osebkov selitev 2000–2010 D3
kričava čigra Sterna sandvicensis 5–10 osebkov prezimovanje 2002–2010 D3
rumenonogi galeb Larus michahellis 40–210 parov gnezditev 2003–2009 D4