Škocjanski zatok
Velikost: 1,2 km2
Opis območja
Škocjanski zatok leži ob slovenski obali, na območju, kjer se je nekdaj razprostiralo obsežno polslano mokrišče na izlivu rek Rižane in Badaševice. Osrednji del območja je plitva laguna, katere površina je danes precej zmanjšana zaradi dolgoletnega načrtnega zasipavanja in izsuševanja. IBA obsega še renaturirano sladkovodno močvirje Bertoška bonifika pod Srminom ter manjše jezero Jezerce med železniško progo in hitro cesto. Od leta 1998 je območje zaščiteno kot Naravni rezervat Škocjanski zatok.
Kvalifikacijske vrste ptic
Območje je mednarodno pomembno selitveno postajališče, prezimovališče in gnezdišče ptic. Število opazovanih vrst ptic se iz leta v leto povečuje, po letu 2007, ko se je končalo habitatno urejanje rezervata, pa je začela naraščati tudi njihova številčnost. Škocjanski zatok je edino znano območje v Sloveniji, kjer se med prezimovanjem redno zadržujejo 1–3 osebki bobnarice Botaurus stellaris. Veliki škurh Numenius arquata in mala bela čaplja Egretta garzetta se na območju v večjem številu pojavljata pozimi in na selitvi. Med gnezdečimi vrstami so največje naravovarstvene pozornosti deležni polojnik Himantopus himantopus, čapljica Ixobrychus minutus in navadna čigra Sterna hirundo.
Grožnje
Zaradi dolgoletnega zasipavanja in izsuševanja v urbanistične namene, ki se je intenzivneje začelo v 80. letih prejšnjega stoletja, je območju grozilo popolno uničenje. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je leta 1993 začelo s široko zastavljenimi naravovarstvenimi prizadevanji za ohranitev in ponovno oživitev tega največjega polslanega mokrišča v Sloveniji. Usklajeno sodelovanje vseh zainteresiranih, pomoč domačih in tujih nevladnih organizacij ter posameznikov, podpora medijev in ne nazadnje 7.000 podpisov podpore širše javnosti so v letu 1998 pripeljali do trajne zakonske zaščite območja.
Obisk območja
Naravni rezervat je odprt za javnost. Obiskovalci lahko s pomočjo urejene infrastrukture spoznavajo in doživljajo njegovo izjemno bogastvo, v rezervatu pa je organiziran tudi izobraževalni program.
Povezave
URADNI LIST RS (2013):
Uredba o naravnem rezervatu Škocjanski zatok.
št. 75/2013.
BOŽIČ, L. (2003):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 2. str. 85–90.
DOPPS, Ljubljana.
URADNI LIST RS (1998):
Zakon o naravnem rezervatu Škocjanski zatok.
št. 20/1998.
Tabela kvalifikacijskih vrst na IBA Škocjanski zatok
Slovensko ime vrste | Latinsko ime vrste | Populacija | Sezona | Obdobje | Kriterij IBA |
veliki škurh | Numenius arquata | 20–50 osebkov | prezimovanje | 2001–2010 | A1, C1 |
veliki škurh | Numenius arquata | 40–120 osebkov | selitev | 2001–2010 | A1, C1 |
mala bela čaplja | Egretta garzetta | 40–180 osebkov | selitev | 2001–2010 | C6 |
polojnik | Himantopus himantopus | 10–20 parov | gnezditev | 2010–2011 | C6 |
čapljica | Ixobrychus minutus | 10–17 parov | gnezditev | 2007–2010 | C6 |
navadna čigra | Sterna hirundo | 15–20 parov | gnezditev | 2009–2010 | C6 |
beločeli deževnik | Charadrius alexandrinus | 1–3 pari | gnezditev | 2007–2010 | D1 |
kačar | Circaetus gallicus | 1 par | gnezditev | 2005–2010 | D1 |
rjava čaplja | Ardea purpurea | 5–10 osebkov | selitev | 2001–2009 | D3 |
čopasta čaplja | Ardeola ralloides | 5–10 osebkov | selitev | 2002–2009 | D3 |
velika bobnarica | Botaurus stellaris | 1–3 osebki | prezimovanje | 2006–2009 | D3 |
mala bela čaplja | Egretta garzetta | 10–40 osebkov | prezimovanje | 2001–2010 | D3 |
togotnik | Philomachus pugnax | 100–250 osebkov | selitev | 2001–2010 | D3 |
plevica | Plegadis falcinellus | 1–4 osebki | selitev | 2004–2010 | D3 |
rakar | Acrocephalus arundinaceus | 25–35 parov | gnezditev | 2007–2010 | D4 |
srpična trstnica | Acrocephalus scirpaceus | 25–35 parov | gnezditev | 2007–2010 | D4 |
mokož | Rallus aquaticus | 5–10 parov | gnezditev | 2001–2010 | D4 |