Škocjanski zatok

Velikost: 1,2 km2

foto: Igor Brajnik

 

Opis območja

Škocjanski zatok leži ob slovenski obali, na območju, kjer se je nekdaj razprostiralo obsežno polslano mokrišče na izlivu rek Rižane in Badaševice. Osrednji del območja je plitva laguna, katere površina je danes precej zmanjšana zaradi dolgoletnega načrtnega zasipavanja in izsuševanja. IBA obsega še renaturirano sladkovodno močvirje Bertoška bonifika pod Srminom ter manjše jezero Jezerce med železniško progo in hitro cesto. Od leta 1998 je območje zaščiteno kot Naravni rezervat Škocjanski zatok.

Kvalifikacijske vrste ptic

Območje je mednarodno pomembno selitveno postajališče, prezimovališče in gnezdišče ptic. Število opazovanih vrst ptic se iz leta v leto povečuje, po letu 2007, ko se je končalo habitatno urejanje rezervata, pa je začela naraščati tudi njihova številčnost. Škocjanski zatok je edino znano območje v Sloveniji, kjer se med prezimovanjem redno zadržujejo 1–3 osebki bobnarice Botaurus stellaris. Veliki škurh Numenius arquata in mala bela čaplja Egretta garzetta se na območju v večjem številu pojavljata pozimi in na selitvi. Med gnezdečimi vrstami so največje naravovarstvene pozornosti deležni polojnik Himantopus himantopus, čapljica Ixobrychus minutus in navadna čigra Sterna hirundo.

Grožnje

Zaradi dolgoletnega zasipavanja in izsuševanja v urbanistične namene, ki se je intenzivneje začelo v 80. letih prejšnjega stoletja, je območju grozilo popolno uničenje. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je leta 1993 začelo s široko zastavljenimi naravovarstvenimi prizadevanji za ohranitev in ponovno oživitev tega največjega polslanega mokrišča v Sloveniji. Usklajeno sodelovanje vseh zainteresiranih, pomoč domačih in tujih nevladnih organizacij ter posameznikov, podpora medijev in ne nazadnje 7.000 podpisov podpore širše javnosti so v letu 1998 pripeljali do trajne zakonske zaščite območja.

Obisk območja

Naravni rezervat je odprt za javnost. Obiskovalci lahko s pomočjo urejene infrastrukture spoznavajo in doživljajo njegovo izjemno bogastvo, v rezervatu pa je organiziran tudi izobraževalni program.

Povezave

URADNI LIST RS (2013):
Uredba o naravnem rezervatu Škocjanski zatok.
št. 75/2013.

BOŽIČ, L. (2003):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 2. str. 85–90.
DOPPS, Ljubljana.

URADNI LIST RS (1998):
Zakon o naravnem rezervatu Škocjanski zatok.
št. 20/1998.

Tabela kvalifikacijskih vrst na IBA Škocjanski zatok

Slovensko ime vrste Latinsko ime vrste Populacija Sezona Obdobje Kriterij IBA
veliki škurh Numenius arquata 20–50 osebkov prezimovanje 2001–2010 A1, C1
veliki škurh Numenius arquata 40–120 osebkov selitev 2001–2010 A1, C1
mala bela čaplja Egretta garzetta 40–180 osebkov selitev 2001–2010 C6
polojnik Himantopus himantopus 10–20 parov gnezditev 2010–2011 C6
čapljica Ixobrychus minutus 10–17 parov gnezditev 2007–2010 C6
navadna čigra Sterna hirundo 15–20 parov gnezditev 2009–2010 C6
beločeli deževnik Charadrius alexandrinus 1–3 pari gnezditev 2007–2010 D1
kačar Circaetus gallicus 1 par gnezditev 2005–2010 D1
rjava čaplja Ardea purpurea 5–10 osebkov selitev 2001–2009 D3
čopasta čaplja Ardeola ralloides 5–10 osebkov selitev 2002–2009 D3
velika bobnarica Botaurus stellaris 1–3 osebki prezimovanje 2006–2009 D3
mala bela čaplja Egretta garzetta 10–40 osebkov prezimovanje 2001–2010 D3
togotnik Philomachus pugnax 100–250 osebkov selitev 2001–2010 D3
plevica Plegadis falcinellus 1–4 osebki selitev 2004–2010 D3
rakar Acrocephalus arundinaceus 25–35 parov gnezditev 2007–2010 D4
srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus 25–35 parov gnezditev 2007–2010 D4
mokož Rallus aquaticus 5–10 parov gnezditev 2001–2010 D4