Spodnja Sava
Velikost: 19,2 km2
Opis območja
Območje obsega spodnji del toka Save med Krškim in Obrežjem, okoliško kmetijsko kulturno krajino ter ostanke rečne loke. Kmetijski mozaik gradijo predvsem različno intenzivno obdelovane njive in travišča, med katerimi so še posebej dragoceni fragmenti ekstenzivnih suhih travišč z orhidejami, ter drevesno-grmovne mejice in zaraščajoči se predeli. Edina večja sklenjena gozdna površina, Vrbina, leži med JE Krško in Brežicami. Gre za zasajen gozd, v katerem prevladujejo topoli. Mestoma v njem ne gospodarijo, zato so tam večje količine odmrlega drevja. Med Krškim in Brežicami sta na levem bregu Save dve gramoznici, pomembni za ptice, in sicer Stari Grad ter Vrbina. Trije vodni bazeni v Vrbini so že opuščeni in obraščeni z vrbovimi sestoji, le v najjužnejšem se še koplje prod. Tam so zato nastale večje in manjše peščene stene. Gramoznica Stari Grad je opredeljena kot ekosistemska in zoološka naravna vrednota, pomembna za ptice v času gnezditve in preleta (Ur. l. RS 111/04). Južno od Čateških Toplic je mrtvica Prilipe, znana kot edino rastišče tujerodne vodne solate Pistia stratioites pri nas v naravi.
Kvalifikacijske vrste ptic
Na območju se pojavlja 13 kvalifikacijskih vrst, vezanih bodisi na reko bodisi na kmetijski mozaik ob njej. Vodomec Alcedo atthis dosega ene najvišjih gostot, za kvakača Nycticorax nycticorax pa je Spodnja Sava poleg Ljubljanskega barja edino do sedaj potrjeno gnezdišče v Sloveniji. Navadna čigra Sterna hirundo tukaj redno svatuje, njeno gnezdenje pa je povsem odvisno od človekove pomoči in obzirnosti. Leta 1999 postavljen gnezditveni splav je rada zasedala, nazadnje pa je bila opazovana med valjenjem junija 2010, in sicer na prodnatem otočku v zadnjem vodnem bazenu v Vrbini. V umetno nastalih stenah te gramoznice gnezdijo breguljke Riparia riparia in čebelarji Merops apiaster.
Grožnje
Območje Spodnje Save je zaradi izgradnje verige hidroelektrarn predvideno za potopitev, zaradi česar ga Republika Slovenija leta 2013 ni potrdila kot Natura 2000 območje za ptice. V gramoznici Vrbina je izrazit pritisk ribičev, ki spreminjajo in urejajo brežine (sekanje obrežne vegetacije, priprava ribiških in piknik mest), na območje vnašajo nemir in hrup (avtomobili ob gramoznici, glasna glasba, pikniki) ter vplivajo na vodni ekosistem (vlaganje ekonomsko zanimivih vrst rib). Ribiči so leta 2003 razžagali gnezditveni splav za navadne čigre, ki ga je leta 1999 postavili člani DOPPS s pomočjo Zavoda RS za varstvo narave, OE Novo mesto. Še pred tem so gnezdenje navadne čigre onemogočali z ribolovom s splava, zaradi česar je bil njen gnezditveni uspeh nizek.
Povezave
DENAC, D. & SMOLE, J. & VREZEC, A. (2009):
Naravovarstveno vrednotenje avifavne ob Savi med Krškim in Jesenicami na Dolenjskem s predlogom novega mednarodno pomembnega območja (IBA) za ptice v Sloveniji.
Natura Sloveniae 11 (1): 25–57.
KLENOVŠEK, D. (2009):
Kvaka, a leti – kvakač!
Svet ptic 15 (2): 22–23.
BREČKO, B. (2008):
Živi svet Vrbine.
Agencija za radioaktivne odpadke, Lokalno partnerstvo Brežice, Brežice.
DOPPS (1993):
Spodnje Posavje. Tematska številka.
Acrocephalus 14 (61).
Tabela kvalifikacijskih vrst na IBA Spodnja Sava.
Slovensko ime vrste | Latinsko ime vrste | Populacija | Sezona | Obdobje | Kriterij IBA |
vodomec | Alcedo atthis | 13 parov | gnezditev | 2008 | C6 |
črni škarnik | Milvus migrans | 2 para | gnezditev | 2008 | C6 |
kvakač | Nycticorax nycticorax | 5–10 parov | gnezditev | 2001–2011 | C6 |
navadna čigra | Sterna hirundo | 0–12 parov | gnezditev | 1999–2010 | C6 |
belorepec | Haliaeetus albicilla | 1 par | gnezditev | 2008–2010 | D1 |
čapljica | Ixobrychus minutus | 3 pari | gnezditev | 2008 | D1 |
rjavi srakoper | Lanius collurio | 130–260 parov | gnezditev | 2008 | D2 |
mali martinec | Actitis hypoleucos | 10–11 parov | gnezditev | 2008 | D4 |
poljski škrjanec | Alauda arvensis | 140–230 parov | gnezditev | 2008 | D4 |
mali deževnik | Charadrius dubius | 5–10 parov | gnezditev | 2008 | D4 |
čebelar | Merops apiaster | 10–25 parov | gnezditev | 2005–2010 | D4 |
breguljka | Riparia riparia | 300–700 parov | gnezditev | 2000–2010 | D4 |
priba | Vanellus vanellus | 20–40 parov | gnezditev | 2002–2010 | D4 |