Srednja Sava
Velikost: 9,6 km2
Opis območja
V zgornjem delu območja tvori Sava polzaprto dolino s konglomeratnimi stenami in teče po najnižji terasi, ki jo je urezala v lastne prodne nanose. Predeli tik ob reki so skorajda nenaseljeni, v strugi pa je precej manjših prodišč, zlasti med sotočjem s Tržiško Bistrico in Kranjem. Med Hrastjem in Medvodami je reka vrezala sotesko z navpičnimi konglomeratnimi stenami. Tu sta tudi dve akumulacijski jezeri, in sicer Trbojsko (HE Mavčiče) in Zbiljsko (HE Medvode). Med Medvodami in Šentjakobom teče Sava po gosto poseljenem in intenzivno obdelanem Ljubljanskem polju. Rečna loka je ohranjena v majhnih zaplatah in pasovih, sama struga pa je regulirana z betonskimi bloki. Med šentjakobskim mostom in sotočjem Save, Ljubljanice ter Kamniške Bistrice so peščene stene, ki so največje takoj vzhodno od mostu. Med Šentjakobom in Litijo se mestoma ob reki odprejo manjši ravninski deli, kjer so ostanki loke, naselja, polja, travniki in visokodebelni sadovnjaki. Tudi tu je reka regulirana in ujeta med cesto ter železniško progo. Ponekod je zaradi občasnih visokih voda kljub temu uspela oblikovati peščene stene in manjša prodišča.
Kvalifikacijske vrste ptic
Na območju se pojavlja pet kvalifikacijskih vrst ptic. Veliki žagar Mergus merganser ima tu večji del slovenske gnezditvene populacije, v velikem številu tudi prezimuje. Mali martinec Actitis hypoleucos in mali deževnik Charadrius dubius sta vezana na redka preostala prodišča, vodomec Alcedo athis in breguljka Riparia riparia pa na peščene stene ob reki, ki jih ta ustvarja predvsem ob višjih vodah. Največja kolonija breguljk je pri Šentjakobu v Ljubljani.
Grožnje
Na območju naj bi bila zgrajena veriga šestih hidroelektrarn (Kresnice, Jevnica, Zalog, Šentjakob, Gameljne in Tacen), med Litijo in Zidanim mostom pa še dodatne štiri. Zaradi protipoplavnega urejanja bregov s kamnometi izgubljata gnezdišča predvsem breguljka in vodomec. Po urgenci DOPPS, ZRSVN in pristojnega inšpektorata je bila pred tovrstnimi vodarskimi ukrepi obvarovana kolonija breguljk pri Šentjakobu. Malega martinca in malega deževnika ogroža predvsem izkopavanje proda, zaradi katerega izginjajo že tako redka in majhna savska prodišča.
Povezave
BOŽIČ, L. (2011):
Naravovarstveni pomen kolonije breguljk na Savi pri Šentjakobu.
DOPPS, Ljubljana.
JANČAR, T. (2011):
Gnezdišče breguljk na Savi pri Šentjakobu ohranjeno.
Svet ptic 17 (4): 56–57.
JURAN, V. (2011):
Ogrožanje gnezdilne stene zavarovane vrste breguljke na levi brežini Save v Šentjakobu.
Zbornik referatov z 22. Mišičevega vodarskega dneva 2011. str. 263–268.
MOHAR, P. (2005):
Ekološka in naravovarstvena analiza ptic gnezdilk ob reki Savi med Hrastjem in Litijo.
Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo.
Opis načrtovane gradnje verige HE na srednji Savi.
Objava na spletni strani družbe Holding Slovenske elektrarne, d.o.o.
Tabela kvalifikacijskih vrst na IBA Srednja Sava.
Slovensko ime vrste | Latinsko ime vrste | Populacija | Sezona | Obdobje | Kriterij IBA |
veliki žagar | Mergus merganser | 130–210 osebkov | prezimovanje | 2002–2010 | B1i, C3 |
veliki žagar | Mergus merganser | 30–50 parov | gnezditev | 2002–2010 | B1i, C3 |
vodomec | Alcedo atthis | 9 parov | gnezditev | 2003–2004 | D1 |
mali martinec | Actitis hypoleucos | 20–30 parov | gnezditev | 2003–2004 | D4 |
mali deževnik | Charadrius dubius | 20–30 parov | gnezditev | 2003–2004 | D4 |
breguljka | Riparia riparia | 80–100 parov | gnezditev | 2011 | D4 |