Opis območja

Meje IBA so enake kot meje Krajinskega parka Strunjan in obsegajo Stjužo, Strunjanske soline, 200–400 m širok pas morja med Pacugom in Simonovim zalivom ter kopenski del med Strunjanom in hotelom Belvedere. Stjuža je edina morska laguna na slovenski obali. Pred dobrimi 200 leti je bila odprt zaliv, kasneje pa so jo z nasipom odrezali od morja, s katerim jo danes povezuje le kanal. Dno lagune prekriva travnik kolenčaste cimodoceje ter prave in male morske trave, v katerem živi veliko različnih vrst rakov, mehkužcev, rib in drugih živali, z njimi pa se hranijo številne ptice. Območje vključuje tudi boje na školjčiščih v Strunjanskem zalivu, kjer redno počivajo morske ptice.

Kvalifikacijske vrste ptic

Na območju se pojavljajo štiri kvalifikacijske vrste ptic, ki tu bodisi prezimujejo ali pa se pojavljajo v času selitve. Pozno poleti in v začetku jeseni se tu pojavlja več kot 1 % biogeografske populacije vranjeka Phalacrocorax aristotelis desmarestii, pozimi pa sodi Strunjan med pet najboljših območij za to vrsto v Sloveniji. Črnoglavi galeb Larus melanocephalus dosega tu poleg Sečoveljskih solin najvišjo številčnost v Sloveniji, s katero izpolnjuje mejo enega odstotka biogeografske populacije.

Grožnje

Na območju slovenskega morja bi bilo treba raziskati vpliv kočarjenja in prilova na vranjeka in njegov plen (pridnene vrste rib).

Obisk območja

Strunjanske soline

Povezave

Krajinski park Strunjan

Raziskave številčnosti, razširjenosti in prehrane sredozemskih vranjekov Phalacrocorax aristotelis desmarestii v slovenskem morju

LIFE+ projekt SIMARINE-NATURA