Opis območja

Trnovski gozd je kraška planota na skrajnem severozahodnem delu Dinarskega gorovja. Znan je po številnih kraških pojavih kot so vrtače, jame, brezna, škraplje, žlebiči. Na svetovni zemljevid ga uvršča prvi opis rastlinskega obrata v 385 m globoki ledenici v Paradani, od koder so nekdaj vozili led celo do Egipta. Le najvišji vrhovi so porasli z rušjem in travišči, sicer pa je območje prekrito z mešanim bukovo-jelovim gozdom. Ponekod ga zamenjajo čisti smrekovi sestoji (Mala in Velika lazna, Smrekova draga). Znotraj IBA je sedem gozdnih rezervatov, med katerimi sta največja Smrekova draga-Golaki in Golaki. Najvišji vrh območja je Veliki Golak (1495 m).

Kvalifikacijske vrste ptic

Na območju gnezdi osem kvalifikacijskih vrst ptic, med njimi tudi specialist zrelih bukovih gozdov z veliko odmrlega drevja, belohrbti detel Dendrocopos leucotos, ki je bil odkrit šele med popisi severnoprimorske sekcije DOPPS leta 2008. Od nekdaj močne populacije divjega petelina Tetrao urogallus je ostalo le še par samcev, medtem ko o stanju populacije gozdnega jereba Bonasa bonasia ni veliko znanega.

Grožnje

Gozdove ogroža intenzivna sečnja, ki vodi v enomerne sestoje in zmanjševanje debeline drevja. Za obdobje do leta 2020 so načrtovana nova odpiranja z gozdnimi prometnicami, ki bodo olajšala nadaljnjo intenzifikacijo gospodarjenja. Velik problem, predvsem za divjega petelina, predstavlja nenadzorovana rekreacija, ki poteka skozi vse leto – pohodništvo, pikniki, vožnja s štirikolesniki in množično nabiranje gob.

Povezave

FIGELJ, A. (2008):
Delo severnoprimorske sekcije.
Svet ptic 14 (3): 21–22.

MOHORIČ, M. (2003):
Natura 2000 – predlog posebnega zaščitenega območja. Strokovne podlage – Trnovski gozd.
Ljubljana.

AMBROŽIČ, Š. (2002):
Sove Trnovskega gozda: gostota, višinska razširjenost in medvrstni odnosi.
Acrocephalus 23 (113/114): 129–134.

MIHELIČ, T., VREZEC, A., PERUŠEK, M. & SVETLIČIČ, J. (2000):
Kozača Strix uralensis v Sloveniji.
Acrocephalus 21 (98/99): 9–22.